Poimina plaiaria v goiovini. Posamezna štev. 1 Din Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hak» Izido;-. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol straiii 40i Bin. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki ogJas 25*/« draJfi- Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 36, polletno 18 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 X- Ž.IITO MursKa Sobota, 9, februarja 1941. ŠTCV. 6. Politični pregled Domaii dogodlei: Delegati, ki so se zbraii v Ljubijani ob priliki občnega zbora Kmetske zveze, kateremu je pri-sostvoval tudi minister dr. Ku-lovec, so sprejeli resolucijo, v kateri med drugim ponavljajo zah-tevo po organizaciji slovenske banovine. Ob vstopu dr. Kulovca v vlado je napisal neki vodilni nem-ški časopis, da se njegova akcija v sedanji vladi ne sme podcenje-vati. G. dr. Kulovec bo najbržv najkrajšem času dal pobude, ki bodo, kakor pričakujejo, pomenile krepitev in ureditev notranjih po-iitičnih odnosov v kraljevini Ju-goslaviji. Zagrebška policija je obja-vila poročilo v katerem pravi, da je v tiskarni „Grafika" v Zagrebu pod tiskarskim strojem eksplodi-ral peklenski stroj, ki je povzročil samo stvarno škodo. V zvezi s tem je policija zaprla sedem sumljivih oseb proti katerim vodi preiskavo. Glavni tajnik Hrvatske se-Ijačke stranke je obvestil vse organizacije HSS, da vsi tisti, ki leta 1935 in 1938 niso voliii za dr. Mačka ne morejo biti pred-sedniki strankinih organizacij. Predsednik madžarske vla-de grof Teleky je senatorjem in poslancem, mesto pokojnega zunanjega ministra grofa Csakya, podal račun o madžarsko-jugo-siovanskem prijateljstvu. Med dru-gim je tudi rekel, da že od dav-nine vlada globoka simpatija med madžarskim in jugoslovanskim Ijudstvom. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da sklenjeni pakt prijateljstva med obema država-ma ni važen samo z madžarske-ga, temveč tudi s splošnega ev-ropskega stališča. S tem smo na-pravili, je nadaljeval grof Teleky, evropskemu miru veliko uslugo, obenem pa smo ostaii v soglasju s cilji osiščnih sii, katere želijo mi-roljubno rešitev evropskega spora. Na pogreb pokojnega madžar-skega zunanjega ministra je poslal svojega zastopnika tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Pri pogreb-nih svečanosti v Budimpešti ga je zastopal žel. minister inž. Beslić. V Sarajevu so svečano otvo-rili kmetijsko-gozdarsko fakuiteto. (Visoka šola). LaiM ie bilo zgrajenih v Južni Srbiji 108 aovih poslopij za Ijud-ske šole. O Jugoslaviji piše neki švi-carski list sledeče: Zunanjapoli-tika jugoslovanske vlade služi ne-odvisnosti države, ki sloni, na načelu ohranitve nevtralnosti. List nadalje naglaša, veliko vrednost jugoslovanske vojske ter pravi, da se zunanja politika Cincar-Markoviča opira na to stališčein da dosledno služi miru. Na Hrvatskem se mora me-šati pšenična moka s koruzno v razmerju 50:50. Nadalje se bo smel dva dni v tednu peči samo koruzni kruh. Dvetna ameriškima novinar-jema v Beogradu je naša vlada izrekla oster ukor zaradi izrab-ljanja gostoljublja in razširjanja izmišljenih poročil datiranih iz Beograda. Ministrstvo za oskrbo in prehrano začasno ne bovečiz-dajalo nobenih odobritev poviša-nja cen. Ker ostane prepoved sa-molastnega višanja cen še nadalje v veljavi in se bo tozadevna kon-trola še poostrila, je treba raču-nati pri vseh nakupih s tem stanjem. Iz zameistva: Predsednik grške vlade ge-neral Metaksas, je po manjši operaciji v grlu nenadoma umrl. Grški narod bo v sedanjih usod-nih trenutkih hudo občutil izgubo svojega voditelja. V Albaniji so se začeli itali-janski protinapadi na vsej fronti. Italijanski napor, pa je ostal do-slej brez uspeha. Grki so vse napade odbili in v sredini fronte celo napredovali ter zavzeli nove važne položaje. Izgleda, da ne bo lahko Grke prisiliti k umiku. Na albansko bojišče je odšlo pet ita-lijanskih ministrov. Med njimi je tudi zunanji minister grof Ciano. Na afriškem bojišču nada-ljujejo Angleži s prodiranjem na vseh frontah. Tako so v Libiji zasedli važno postojanko Derno. Sedaj Angleži prodirajo proti zad-njemu mestu v vzhodni Libiji, Bengaziju, pred katerim je treba pričakovati srditega itaiijanskega odpora. S padcem tega mesta bi bila zapečatena usoda najvažnej-še italijanske posesti v Afriki. Na-glica angleških operacij v Afriki je pripisovati dejstvu, da bi čim prej v Afriki dosegli končnove-ljavne uspehe, ker bodo kmalu rabili vse svoje sile za obrambo svojih otočjih, ki jim grozi nem-ški napad. Francija jezopet vhudih škrip-cih. Izpostavljena je večnemu pri-tisku velesilam osišča, ki zahte-vajo francoska pristanišča v Afri-ki, od koder bi mogli Nemčija in Italija uspešno napadati angleško moč v Sredozemlju. Radi pa bi imeli tudi francosko mornarico. Vsega tega pa se brani sedanja Petainova vlada. V Romuniji je končno zatrta legionarska revolucija. Nova vla-da, ki je sestavljena skoraj iz sa-mih generalov, je uvedla zopet mir in red. Širom države se vrše številne aretacije udeležencev in voditeljev upora. Zadnji nemiri v Romuniji so dali Nemcem povod, da so poslali še več svojih čet na romunsko ozemlje. Med Anglijo in Nemčijo vla-da trenutno zatišje. Letalskih na-padov skoraj ni bilo. To mirova-nje se označuje kot mir pred vi-harjem za kar govore tudi mnogi drugi znaki. Angleži se priprav-ljajo na obrambo. Dobro se za-vedajo težkih in usodnih ur, ki jih čakajo, vendar pa upajo, ka-kor to izjavljajo njihovi državniki, da bo narod zdržal tudi bližajo-če strahote. V Ameriki je bil po daljšem razpravljanju sprejet Rooseveltov zakon o neomejni pomoči Angliji, ki bo proizvode vse ameriške in-dustrije stavil na razpolago An-gliji, če treba tudi brezplačno. V Ameriki namreč vedno bolj pre-vladuje naziranje, da bi prišla na vrsto takoj Amerika, če bi se zrušila Anglija. Angleži so poklicali pod orožje vse mladeniče v starosti od 18 do 19 let ter možje v starosti 37 do 40 let. Nemška vojska danes razpo-laga z okoli 210 pehotnimi divi-zijami po 20.000 mož, poleg teh pa še 11 do 14 oklopnih divizij. S pomožnimi edinicami se mora ceniti moč nemške vojske na 5 milijonov mož. Ta armada pa je raztresena po Nizozemski, Fran-ciji, Belgiji, Danski, Poljski, Norveški, ob sovjetski ineji, Avstriji, Češko-Moravskem pro-tektoratu in v Romuniji. Za vdor v Anglijo je pripravljenih mnogo izbranih in najboljših divizij. Mm okvirje zi sliH Poit. vliiki - RohM Mtt« h|MM|I pH N• mac J., * Sobota. Obupno stanje cest Haribor-Pesniika do-lina - H. Sobota Te dni so se zbrali na pova-bilo predsednika okrajne župan-ske zveze bivšega poslanca Spin-dlerja, župani skoraj vseh občin okraja Maribor, da se posvetujejo, kaj bi bilo storiti zaradi obupne-ga stanja državne ceste po Pes-niški doiini. Navzoča sta bila tudi tajnik JRZ in bivši poslanec Mar-ko Kranjc ter načelnik okraj. cest. odbora Žebot, ki je poročal o stanju tega vprašanja. Z I. apri-lom 1. 1940 je bila bivša bano-vinska cesta Pesniška dolina—M. Sobota uvrščena med državne ceste. Ker je ta cesta po sever-nem predelu države ena najbolj rabljenih in ker vozijo tukaj noč in dan težki tovori za državo in za potrebe prebivalstva, in ker so krediti za vzdrževanje te ceste minimalni, se je cesta tako po-slabšala, da spomladi ne bo več za težji promet. Zaradi tega ne preostaja drugega, kakor da za-prosimo potom g. bana za izre-den kredit za rekonstrukcijo te ceste, ali pa da se cesta popol-noma zapre za težki tovorni pro-met in promet z motornimi vo-zili sploh. Če bi se zaradi tega ustavil avtobusni promet med Ma-riborom—Sv. Lenartom—Mursko Soboto in Ljutomerom, bi to po-menilo iz tujskoprometnega, go-spodarskega, nacionalnega in dr-žavno političnega vidika silen uda-rec za obmejne kraje. Na predlog župana Spindlerja so nato župa-ni skienili, da pošljejo še ta te-den posebno deputacijo h g. ba-nu, da mu predložijo tozadevno spomenico. Obenem so župani tudi sklenili zaprositi g. bana, da se tudi krediti za državni cesti Ma-ribor—Ptuj in Maribor—Dravska dolina—Prevalje vsaj za 100 odst. povišajo. V deputacijo so bili do-ločeni Spindler, Joža Hrastelj, dr. Remec, Ferdinand Hartner, Anton Hrastelj, Ivan Urbas, Jarij Kugov-nik, Karel Steržina in Franjo Žebot. Obenem so župani razpravijali na tej seji tudi o elektrifikaciji Slovenskih goric ter jim je bivši poslanec Marko Krajnc tolmačil celo zadevo. — Elektrifikacija na-ših obmejnih krajev se ne sme več odlagati. Govoriio se je tudi o sečnji gozdov v obmejnih kra-jih ter so se storili potrebni koraki. Prekmurska žitnica brez moke? Po dosedanjih skušnjah in mne-nju pridela Prekmurje samo za svojo porabo dovolj žita. Se^on: ski delavci, ki delajo v Banatu, so do zdaj še vsako leto pripe-Ijali s seboj oikrog 3 vagone žita ali moke kot izgovorjeno mate-rijalno odškodnino za svoje delo. Seveda pa je bilo tudi iz Prek-murja vsako leto izvoženih več vagonov žita, saj veija vsaj spod-nji del Slovenske krajine, tako-zvano Ravćnsko in Dolinsko za žitnico Prekmurja. Kako je letos z žitom, je pa težko reči. V je-seni je bila moka za 50 par ce-nejša kot v drugih okrajih, prav tako pa tudi kruh. Zdaj se že ob-čuti pomanjkanje moke po prek-murskih trgovinah. Pri tem ima brez dvoma mnogo zaslug za-sebna špekulacija, ki je najbrž iepo koiičino zrna spravila izven meje obeh prekmurskih okrajev. Vprašanje je zciaj, če bo v Prek-murju Še dovolj žita na lastno porabo, ali ga bo treba uvoziti. Kakor smo že zabeiežili, so ne-kateri trgovci skušali izigrati ured-bo o trgovanju s pšenico s tem, da so jo mešali z neznatno koli-čino rži. Sobočani se tudi rado-vedno sprašujejo, če kdo nadzšra razne špekulante z žitom, ki po-noči tajno prevažajo žito bogve kam. Cesto smo že šmeli priliko videtl pozno ponoči aii pa naj~ rajši v zgodnjih jutranjih urah težko naložene vozove, ki se po-mikajo ponavadi po stranskih so-boških ulicah Čigavo je to žito in kdo so tisti, ki se ga boje pre-važati o belem dnevu? Hitler ie govori! Na dan 8 obletnice narodno socialistične stranke so priredili v berlinski sportni palači velško zbo-rovanje, na katerem je govoril Hitler. Dejal je, da so zapadne sile I. 1914 napadle nemško de-mokracijo, ker se je razvijala v svetovnega gospodarskega čini-telja. Anglija je 300 let ustvarjala svoj imperij in 46 milijonov An-gležev obvlada četrtino sveta in Ijudstev. Vsled nesloge v Evropi je Anglija lahko dogradila svoj imperij. Ustvarila je v Evropi svoj red. Toda od svetovne velesile je ostala sedaj samo senca. Njeni narodi so bedni, ker vse služi samo majhni gornji plasti. Anglija je vladala in pridobivala s tem, da je izigravala eno državo proti drugi. Leta 1918 Nemčija ni bila premagana. Po prihodu na oblast sem se trudil, je rekel Hitler, da' dosežem miren sporazum, toda vojni hujskači v Angliji tega niso hoteli. Po porazu sovražnice Polj-ske sem 1. 1939 ponudil mir, pa so ga odbili. Sedaj so- privlekli na dan socialistična načela, ki so se v Nemčiji že preživela pred pol stoletjem. Nemčija si je ustvarila oazo in ko bo prišlo do odločilnega udar-ca, bo angleška gospoda čutila, kaj premoremo. Tudi ameriško pomoč smo postavili v svoj račun in ukrenili vse potrebno. Proti Ameriki nič nimamo. Toda vsaka ameriška ladja, ki bo prišla čez ocean, bo torpedirana. Nasprot-nik hoče uničiti nas, mi pa bo-mo njega. V tem boju gre Nemčija roko v roki z Italijo. Skupno sebosta obe državi borili proti Angliji, kjer-koli bosta na njo naleteli. Začasni neuspehi zaveznika nikakor ne dokazujejo, da bi mogli propasti. Borili se bomo za vsak kilometer. vila, tam jo bomo bili. Mogoče računajo tudi z zapletom drugih držav v vojno, toda vsako rnož-nost smo pretehtali in prišSi do zakijučka, da je zmaga naša. Nemški narod se je z menoj yred zarotii, da pojde čez drn in strn. Tako gremo v novo leto z oboroženo silo, kakršne še nismo imeli in razen tega se je oboro-žitev modernizirala. Na morju se bo spomladi začela podmorniška vojna in letaiska sila se bo tudi predstavila. Naše oborožene siie bodo izsilile odločitev tako ali tako. Naša vojna produkcija je dosegla vse to, kar imajo drugi šele v načrtu. Leto 1941 bo po-stalo zgodovinsko leto novega re-da v Evropi. Uničiti moramo ti-ranijo nekaterih narodov in oblast nekaj finančnih mogotcev. Doslej so biie človeške žrtve male. Vsi Nemci so dali iz sebe vse kar so mogli, tudi žene, ki so deiale namesto mož. V tem duhu bomo delali v bodočem letu in dosegli svoj cilj, z vero, da nas Bog ne bo zapustil. Na iitnih trgih Iz Novega Sada se poroča: Na žitnem trgu se v zadnjih dneh ni nič spremenilo. Močno poseganje javne roke na trg je zasebno trgo-vino skoraj popoinoma ustavilo. Samo 85% izenačena moka se kupčuje s Prizadom in Pogodom. Kar se tiče koruze, je treba omeniti, da melje koruzno moko zelo majhno število mlinov, ker so samo nekateri mlini tehnično usposobljeni, da meljejo še nepo-sušeno koruzo. V glavnem so to isti mlini kakor med svetovno vojno. Najbrže pa se bo še to mletje ustavilo, ker se bo zaradi prisilnega odkupa dobila koruza samo še pri Prizadu. Zasebna tr-govina je v teh razmerah skoraj mrtva. Po ovsu je še vedno močno po-vpraševanje, vendar ni blaga. Pla- čuje se po 375 din za 100 kg, slavonski oves pa je po 365 din. Tega je še precej. Močno je po-vpraševanje po ječmenu, ki se piačuje po 490 do 520 din Prizad in vojaška uprava se za~ nimata zelo za fižol, ki ga plaču-jeta po 550 do 560 dirt. Za beli fižoi se plačuje v zasebni trgovi-ni po 575 din za 3 00 kg. Močno je zanimanje tudi za krompir, ki ga pa je zaradi mra-za le malo na trgu. Piačuje se po 130 do 155, najboijši pa tudi po 140 do 145 din za 100 kg. Še o avtobusni zvezi Sobota—Maribor Ljudje prerešetavajo med seboj sleherno stesr. Tako se podita kritika in odobravanje, ia to doma, pred cer kvijo, po gostilnsh in kauarnah, na vlaku ia avtobusih štd. No, tokrat pa povsod, kjer sem hodil, so sc meniii o ćianku, ki je bll objavijea v naiem iisiu z nasiovom: »Avtobusni promet Maribor—M. Sobota". Kaj in kako? Povsod ia vsi so odobravsii težnjo čiankarja, to je, aaj vozi avtobus v smeri Maribor—Sobo-ta—Maribor tako, da bi privozii ob 7 50 v Soboto, od koder bi se vroll ob 12 30 aii ob 13 uri. Motivirali so povsod z istimi raz iogi, kot so biii objavljeaš v omenje aem ciaaku, vendar so izaesli tu in tam še druge, ki jih z ozirom aa obči iateres Slov. goric ia Siov. Krajiae ter aa prizadevaaje aeltetih iateresentov podajam v aasledajem tako, kakor sem jlh psč slišal. Eai se pritožujejo, da sedaj ve-ijavai vozni red (Maribor—Sobota— Maribor) ne upošteva kombinacije z voznim redom soboškega „poštnega avtobusa", ki vozi iz Sobote v Len-davo itd., kar bi biio pa nujao po-trebno, saj se mu aa druge prometne zveze ozirati itak ai potrebao. Pravi-jo, da bi se potniki šz smeri Maribcr —Sobota lahko pcsluževaii v predla-ganem primeru „poštnega avtobusa" proti Lendavi, a potniki ii lendavske ga sreza (ki niso ob žeieznlci) zopet „mariborskega". Zopet trdijo drugi, da bi predla-gani vozni red omogočll maogo ugod-nejšo zvezo z zdraviliščem Slatina Ra-denci, in to s te ia oae smeri, itd. Konkretnih primerov ne bom navajal, saj je jasno razvidno iz predlagaaega novega voznega reda. Na avtobusu samem pa sem opa-zil, da je nabito poln v smeri Sobote, dočim aazaj grede že dobii mesto. Natnreč oni, ki niso opravili svoje posle, se morajo vrnšti peš. 0 brzovlaku pa vem toliko pove-dati, da šofer ni upal jatnčiti potniku, ki je žel na mariborski brzovlak, da ga sigurno — dobi. Sicer pa ta za-deva ne more biti sila važna, saj vozi avtobus ob nedeljah iz Sobote v Ma- ribor okrog 1730 ure, a brzovlak pa vozi tudi ob praznikih, le trgovine so v Mariboru zaprte. Istina je, da nudi današnji zadev-ni vozni red vendar eno ugodnost. Ta 6HB3SB1 BIHO MUBSHfl SĐBOTB PREDSTAVE: v četrtek, dne 6. U. 1941 ob 20 30 uri v soboto, dne 8. II 1941 ob 17*30 uri in ob 20'30 uri VELEFILM ftnzDcm f< tt Režija: JUL3EN OUVIVIER lm Sabin Film znanega režiserja, ki je đobil na bie-nelu prvo nagrado ... — Originalni naslov fiima je C„La belle £qutpe") injerealen kot samo življenje ... — Bilo je petprija-teljev in ena plavolaska . . . V nedeljo, dne 9. II. 1941 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „RAZOOr Znižane cene: 2, 3, 5, 7 din. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 9. II. 1941 ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v ponedeljek, dne 10. II. 1941 ob 15 15 uri ob 17-30 uri in ob 20-30 uri v torek, dne 11. II. 1941 ob 17*30 uri in ob 20-30 uri VELEFILM „Danko Piita Javor Pal Simor Erzsi Lulcacs Marglt Film Je posnetjpo romanu Aleksandra Nagymihaly. - Godba: OANKO PiŠTA. Film o žtvljenju »elikega komponista in slavnega ciganskega primaša. — Dragocene stare italjanska gosli in dar za muziko, je biio vse, kar je zapustli oče malemu cigančku Oanku PiSti ... — Neobičsjna karijera na* darjenega maiega cigančka . . . Pri vseh predstavahi Novi ,,UFA", odnosno ,,Fox-ov" lednik! Predprodaja vstopnic že v soboto dne 8. I. 1941 od 11. do 12 ure in od 16 urenaprej. Rezervirane in nedvignjene vstopni« ce prodamo y2 ure pred pričetkom predstav. VSTOPNINA: 2.-, 5 8-, 10.- DIN je: aso se odpelješ ob 11 15 iz So-bote, prideš ob circa 13 45 v Marš-bor, tam iahko opraviš manjše aujne posle ter se čez 3 ure že iahko vraei. No, ta ugodaost pa ae bi odpadia, ako bi šel ta a?tobus iz Maržbora ob 19 uri, nsmesto 15. Saj je vseeno za vsakega potnikx, ali dospe v Soboto ob 19 urš ali ob 21, imel pa bi v Msribcru isto toiiko časa na razpclago. Po vsem tem ia po izvrienih vseh račuaskih operacijah ugotavijam, da bi bil za progo Maribcr—Sobota m obratno najugodnejfi tale vczai red: Maribor: Odhod ob 5 30 in 1830 ali 19 uri. Prihod 7 45 in 15 15. Se-veda, bolj aataačao bi zaalo to dolo-čiti podjetje samo, ki ve, koliko časa prevozi avtobus to progo v redoih in izjemaih okolaostih. Sobota : Odhod ob 5 30 ia ob 12 30 ali 13 uri. Prihod ob 7 45 ia ob 21 ali 21-30. Ta vozni red bi zadovoljii Slov. Krajiao (oba srezt) in Slov. Gorice, Maribor pa ae bi bil aa ikodi! Bla-govolite motriti ta predlog, zlasti me-rodajni činitelji, kakor so gospodje predsedniki zainteresiranih občin, tr-govskih in obrtniikih združenj, gostii-ničarske zveze, tujskoprometaega dru-št?a it., katerim bi bila že zdavnaj dolžaost, da se tudi v tem oziru po-brigajo za svoje občaae odnosno čla-ne. — Anonymus. GUNI ĆEVLJE popravi najmočnejse in najceneje BENČEC GEZA, čevljar Černelavei. OBČINA MURSKA SOBOTA RAZGLASI Kruina nakaznlce se bcdo vseaa enim, »i jih rabžjo, razdelile še tekosn tega tedna. Cena enotai krušni moki je raaksirašrana na 5.5 din, rže-ni 6 din in beli pžeaični na 9 din. Opozarjsjo se vsi, da so !e oraeBje»!e cene merodajne in ds se moka ne srrse prodajati dražje. Prestopke je javiti v občinski pisarni, da se krl^cc kaznuje po določiiih uredbe. Pri popisonanlH zivljenskih potrefeSčin radi izdaje krušnih kart, kar so izvriili cbčinski uslužbenci, sc je rnogoče po posnoti kakega prezrlo. Vsi tissi se naj javijo obSinskcsiju ura-du, kjer prejniejo tozadevne vpraša!-ne pole v izpoinitev. Opozsrjarno, da je obvezno cddatš vpralalno polo, do-ćim morajo prijave za izdajo kruinih kart prediožiti le tisti, ki želijo dobiti krušno ssoko. Ker se je ugotoviio, da so nekateri prljavill svoje zaloge živ-Ijenskih potrebščin v raanjši rserl ka-kor jih stvarno imajo, bodo v bodo-čih dneh varncstni organi izvršili pri prizadetik hišne preiskave, da se do-žene resnično staaje zalog, Vsi tisti, ki so predložili nercsničae prijave naj v izogibu kazni ne dvignejo ferulnih ksrt. Rok za vložitev prliav za dopolnllno prenosno takso za dobo 1941-7-45 je podaljšan do 15. februarja 1941. Razpls za spreiem goien> cev v Vojno veterinarsico šolo in v Vojno podkovsko šolo je razviden za interesente v uradu občine. Rok za vložitev prošenj je določen do 15 februarja 1941. Predssdaik občine: HARTNER, !. r. j~DQMAĆE VESTI — Cerkvene vesti. Bivši ško-fijski tajnik in znani izseljeniški duhovnik g. Ivan Caraplin ie ime-novan za provizorja pri Nedeli (Gor. Petrovci), dosedanji provi-zor pri Nedeli g. Ivan Suksč pa je nastavljen za kaplana v Beltince •— Strossmajerjeva prosla-va je bila v torek dopoldne v dvorani Grajskega kina, ki jo je dijaštvo napolnilo do zadnjega kotička. Program je bil lepo iz-veden in z njim dostojno počaš-čen spomin velikega Jugoslovana Strossmayerja. — J. U, U. sresko učit. dru-štvo v Murski Soboti zboruje 8. I!. 1941. ob 9 uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Porav-najte članarino. Pridite vsi. Odbor. CEHTKflL HIHO. jlTTMjj ....................................................................... Prekrasna IJudska drama po gledališ-kent komadu Ferenca Csepreghva HAIDUŠKA KRI (A sarga csiko) Življenje iz časov, ko so hajduki ropali in ko so nedoižni trpeli po širnih pustah. Razkošni stari obi-čaji, orlginalne narodne pesmi, Ijubezen in mržnja, napeta dogajanja. V gl. vl.: Komar Juiia, Kiss Ferenc, Csortos Gyula. Dodatek: Nainovejši FOXOV in GOUMONT BRITISH Surnal. Prl nakupu 12«stop* nic (blok) — cena »a deset wstopnic. IPride-' Milijonski francoski velefilm IZGUBLJENI RAJ PREDVAJA: w soboto, 8. iebr. ob 729 uri zvečer w nedeljo, 9. lebr. ob »/a*-, 6. in '/29 uri v ponedeljek, 10. lebr. ob '/29 uri zvečer •Jfa 't KpjjL - < ^ Sf * T MŠdfiHRi ^jKip i Mi KBBBif' i 'k.t. r \'i JBm •jajramia . J \W: I -r® . rag ggjgjgipg OHIOH | Mjm baterijskih radioaparatov je pravkar prispela. Najmodernejši aparati z 1.3 V elektronkami brez akumulatorja. Izredno mala poraba toka, katero Rabljeni aparati z kontroliramo s preciznimi instrumenti. dvoletnim jamstvom. Brezobvezno predvajanje. — Tvorniške cene. Dolgoroino odplaiilo. RADIO NEMEC, M. Sobota Cene riene in soržićne moke Kr. banska upiava, referat za kon-trolo cen, objavija: V trgovini v drav-ski banoviai se je pojavila ržena ia soržična moka po znatno višjih cenah, kakor so določene za pšenično kruš-no moko. Ta moka se kupuje po ve-čini v okrajih Murska Sobota in Doi-nja Lendava, kjer se nudijo za rženo in soržično tnoko cene, kš so daieko višje od zakonitih cen za pšenično moko. Tudi za pšen'co in rž se pla-čujejo v teh okrajih cene, ki so ne-dopustno visoke. i— Z ozirom na to se obrača trgovini z tnievskimi izdel-ki pažnja na to, da stojijo moke vseh vrst, torej tudi ržene in soržične, v kolikor gre za prodajo na veliko, pod kontrolo cen. Trgovci, ki to moko ku-pajejo. morajo zaprositi zato za odo» britev cene pri kr. banski upravi. Kr. banska uprava pa načeloma ne bo odobravala za rženo ali soržičnomo-ko višjih cen, kakor za pšenično mo-ko. Proti vsem Irgovcem in zadrugam, ki bi prodajaii od dne 4, t. m. na ve-liko rženo ali soržično moko brez odobreaja po višjih cenah, kakor so določene za krušno pženič-no moko, feo uveden kazenskž posto-pek po uredbi o kontroli cen. — Zaključek polletja na naši gimnaziji je dal naslednjo sliko o uspehih učencev: Na zavodu je skupno 715 učencev (508 moš-kih in 207 žensk). Od tega šte-vila jih je izdelalo skupno 465 (312 učencev in 153 učenk) aSi 64,98%, Odlični uspeh jedoseglo 24 učencev in 32 učenk, prav dobri 149 učencev in 71 učenk, dobri pa 139 učencev in 50 učenk. Ni jih izdelalo 250 (196učencev in 54 učenk) ali 35,02%. Z eno slabo oceno jih je bilo 121, z dvema 70, s tremi ali več slabi-mi ocenami pa jih je bilo 59. Po § 54 Zakonu o srednjih šolah jih je bilo odstranjenih 9 (6 učencev in 3 učenke). Kljub temu, da je semestralni uspeh letos nekoliko slabši od lanskega, je vendar na-ša gimnazija po uspthu med pr-vimi v banovini. Nemoten potek pouka hudo ovirajo pretesni šol-ski prostori in preveliko število učencev v posameznih razredih. — Osebna vest. Dittrich E Mari ja, uSiteijica v Kočevski reki, ki je oiia daije časa tudi na nsši šoli v M. Soboti, je biia premeičena v Dobro poije pri Ljubljani. — Občni zbor gasilske čete v M. Soboti. Občnl zbor murskosoboš-ke gasilske čete bo dne 15. februarja t. 1. v veliki dvorani hotela S!on v Murski Soboti in sicer ob 19. uri. Poieg drugega je na dnevnem redu obravnava zidave prepotrebnega ga-silskega doma, prireditev tombole in velikih gasilskih vaj v Murski Soboti, kjer se naj bi v glavnem vežbalo pa-sivno obrambo pred napadi iz zraka in s tem v zvezi delovanje hišnih ga-silcev. Razprava na občnem zboru bo zelo zanimiva, zato je priporočijivo, siaj ji prlsostvujejo ne!e vsi gasllci, marveč tudi meščani katerim, je raz-voj in deiovanje gasilske čete pri srcu. Ob uprizoritvi v,Lepe Vide" v M. Soboti Zadnjo sredo je v Soboti go-stovalo Narodno giedališče iz Mari-bora ter vprizorilo Kozakovo dramo iz meščanskega okoija „Lepo Vido". Ne oziraje se na splošno mrtvilo, ki je zajelo soboški gtedališki oder, je bil to kulturni dogodek kakrinih le redko zeznamujemo pri nas. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, Ijudje so prihajali od blizu in daleč in že nekaj dni pred uprizor,ttvijo ni bilo več vstopnic na razpoiago. Pred-stava, ki je bila res na umetniški vi-šini, je ponovno utrdila sSoves mari-borske igralske družine. S'eherni se je rooral med; igranjem povspeti do tega prepričanja, sleherni je zapustii dvorano z željo, da bi se skoraj zo-pet nudila prilika prisostvovati umet-niškemu podajanju dragih gostov iz Maribora. Le skromen, viden izraz naie hvaležoosti in prizninju je bil lovorjev venec, ki ga je sprejel reži-ser g. Skrbinšek ter šopek rdečih na-geljnov gdč. Razbergerjevi, nositeljici glavne in najtežje vloge. Ob tem velikem zanimanju, ki ga je tokrat pokazalo naie občinstvo, se je na najočitnejši način man.festirala želja, da ne bi gostovanje mariborske-ga Narodnega giedališča ostal osam-Ijen pojav v uašem kulturnem življe-nju. Živirno na periferiji naše domo-vine, odmaknjeni od žarišč v katerih se naša slovenska beseda izživlja ra toriščik umetnosti in večne lepote. Vsega tega smo deležni le v skromni meri in ni pretirana trditev, da smo v marsikakšnem oziru obsojeni na kul-turno mrtvilo. Če se vprašamo kaj nudimo našemu doraščajočemu inte-ligenčnemu naraščaju v pogledu žive odrske besede, ki je brezdvoma v nji-hovi intelektualni vzgoji eden najvaž nejših činiteljev, moramo odgovoriti: N»č. Dve tri predstave na leto, ki jih po neskončno dolgih časovnih inter-vaiih spravijo naši diletanti na deske, ni še dovolj, da bi v teh ozirih go-vorili o pozitivni bilanci. Poleg tega pa se pri izboru iger redko kdaj gle- da na kvalitetno stran igre, ker pač ostane pri vseh igralskih družinah, ki delujejo pod okriljem tega ali onega društva giavni namen, materielna plat ter se po inkasu računa uspeh, oziro-ma neuspeh aprizoritve. Da pri tem trpi umetniška tendenca, ni treba še posebej povdariti. Mačehovskega dela tega pa je deiežno predvsem zopet dijaštvo in oni del občinstva, bti ne prihaja k sličnim predstavam iz zgoij dolžncsti, ki ga čutijo do uprizoritel-jev in da odrinejo svoj „kuiturni kraj-caril, kakor to zahteva njihova soci-alna stopnja. Da se temu odpomore, je bilo v preteklosti napravljenik več poizkusov. Dram. družine posameznih društev so se od časa do časa predstavili ob-činstvu s kakšno igro. Kakor so se vsi tisti, ki so čutili veselje do izživ-ljanja na odrskih deskah, delili v dva, tri tabore tako so se tudi gledaici ce-pili v skupine. Iz teh vzrokov so bili doseženi uspehi le bežni ter niso mogli vzgojiti kritične gledališke pu-blike, saj ni bila deležna neposredne vzgoje iz vidikov etike, nacionalnosti in lepote slovenske govorice. če bi se pa vsi pozitivni elementi združili, ki jlm ni dramatika vir dohodkov, arn-pak sama sebi namen, bi dvajsetletna bilanca v našem obmejnem mestu go-tovo ne bila tako negativna kot je. Ob zadnjem gostovanju maribor- skega gledališča smo živo občutiii ak- tualnost teh ugotovitev, ki je sprožila iskreno željo, da bi bila slična gosto-vanja čim števiinejša. Sotovo se bi dalo tako urediti, da bi vsak mesec enkrat gostovala mariborska igralska družina pri nas, ker smo prepričani, da bi bil obisk pri sleherni predstavi takšen, kot je bii zadnjič. Mesečne predstave bi biio seveda treba orga-nizirati. Za to delo pa bi bilo edino pokiicano Dram. društvo, ki bi se mo-ralo ustanoviti. Prepričani smo, da bi se našlo dovoljno število idealnih kul-turnih delavcev, ki bi jih družilo v skupnem delu njih kulturno poslan-stvo na narednostno eksponiranih tleh obmejnega mesta. Temu društvu pa bi bila dana tudi naioga ustvariti ne-koč dostojen dom Taliji, a poleg tega pa vzgojiti tudi kader igralcev, ki bi dostojno tzpolnjevali praznine med posameznimi gostovanji. Kar prcmorejo druga slovenska mesta, to bi lahko tudi mi. Cas in razmere pa zahtevajo, da pristopimo čim prej k delu, da popravimo to kar je biio zamujenega. Ob složnem deiu ne morejo izostati željeai uspehi. — Smučarske tekiae S. K. Mure. Sportni klub Mura priredi v nedeljo, dne 9. t. m. smučarske tekme aa Go-ričkem in sicer v bližini Gornje Len-dave. Podoben razpis ter ostale po-drobnosti bodo prireditelji objavili na klubski deski. — USni uspeh ob zakijučku pr-vega polletja na Privatni dvorazredni trgovski ioli s pravico javnosti Združ-be trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti. Ob zaključku prve-ga polletja je iolo obiskovalo 22 di-jakov in 18 dijakinj torej skupno 40 gojence?. V prvem nolletju je izdelaio 27 učencev al. 67 5°/». od teb 2 z od ličnim uspehom, 4 s prav dobritn, 18 z dobrlm in 3 z zadostnim uspehom. Ni izdelalo 13 učencev in sicer jih ni izdelalo iz enega predmeta, a iz dveh predmetov 3 učenci. — V Prosvetnem domu so v so~ boto in nedeijo z velikim uspehom vprizorili igro „črna žena" v režiji g. prcf. Potokarja. — Izvršilnega orgaaa je zakle-nila. Na Stari cesti pri Ljutomeru je opravljal izvršilni organ pri Novak Si-monu radi neke malenkostne terjetve, rubež. Zarubil je nekttete predmete ter jih je zapisal v rubežni zaplsnik. To pa ni bilo po godu Novak Tere-ziji, katera je začeia zahtevati od iz-vriilnega organa, naj nekatere pred-mete briie iz rubežnega zapisnika. Ko ta na njeno zahtevo ni reagiral, je zaprla za njim vrata delavnice in ga je hotela s tem prisiliti, da ugodi nje-ni želji. Za to dejanje je biia Nova-kova pred Okrožnim sodiičem v M. Soboti obsojena na 2 meseca stroge-ga zapora. — Tečaj za Skropljenjenje sad nega drevja. Radi spremembe vre-mena se tečaj s praktičnimi demon-stracijami ikropljenja drevja na kme-tijski ioli v Rakičanu ne more vriiti 10. in 11. februarja 1941.Tečaj se bo vriil takoj, ko bo vreme dopuičalo ter bomo o terminu tečaja pravočas-no obvestili zainteresirane sadjarje. Nekatere občine ie vedno niso prija-viie; kdo se udeleži tećaja, lahko so tudi miajii gospodarji. — Sreski na-čelnik: Dr Bratina, s. r. PRODA SE rodoviten vinograd in sadovnjak v Vaneii w (nad 3 or.) s stanov. hišo. Poizve se v odvetniški pisarni dr. PINTER in dr. FLECK Murska Sobota. Fotreba gasilshega naraščaja Uprava gasilske čete Murska So-bota je na svoji seji dne 1. februarja 1941 sklenila sprejeti v svojo četo naraičajnike t. j. mladeniče od 16 do 18 let starosti iz katerih želi organi-zirati mladinski odsek, ki ga bo iz-vežbala in uniformiraia. Za samarjan-sko službo se sprejmejo tudi ženske, ki so nad 18 let stare. Predhodno se jih bo v samarjanskem delu izvežbaio, po tem pa dodelilo samarjanskemu odseku. Tudi te se bodo po obstoje-čih predpisih uniformiralo. Prijave se sprejmejo v pisarni čete pri g. Benku, Lendavska cesta, prl poveijaiku g. Baca, Šolska ulica in prl blagajnika g. Izidorju Hahau na Aleksandrovi cesti. Mladeniči I Zavedajte se človeko-Ijubne dolžnosti in prijavite svoj vstop v gasilitvo, da boite oekofi ipoiobnl aspeino varovati imetje ivojih 80-državljanov pred požari, napadl iz zraka in dragimi elementarnimi ne- zgodami. To delo Vam bo doprineslo čast in ponos, pa tudi vzbudilo za-vest, da delujete iz ijubezni v obrambo ljudskega imetja in da ste s tem za dostili ćlcveike družbe, katere zviie na naloga je, da v skupnem delu prepreči, odnosno olajia bede in ne-zgode. Izvežbanost v vojaitkih nasto-pih, ki jo pridobiie v gasiistvu, Vam bo pa v veliko olajianje, ko boste pozvani v vojsko na ods'.aženje kadrov -skega roka. O tem vedo povedati itevilni mladi gasilci, ki so bi!i vo jaško šzvežbsni v naži organizaciji še preden so nastopili službo v naii vojski Tudi ženske si lahko pridcbijo v našem samarjanskem cdseku drago ceno znanje, ko je treba dati prvo pomoč ponesrečencu. To jim bo go-tovo v korist. Ženske so že po pri-rodi bolj sposobne kot moiki za samarijansko službc. Spretnost ia znanje za to pa je mogoče dobiti le v strokovnih tečajih, zato vsem pri-poročamo, naj vstopijo v čim večjem števiiu v nai samarijanski odsek kakor so to storile že mladenke v Puconc h, Krogu in v Murskih čmcih. Proda se okoli 10 mctov rabundi- je (pesa). Naslov se poizve v kojiearni _HAHN 1 v M. Soboti. Haksimalni kosmati zasluiek v trgovini na drobno Ooozarjam vse trgovce na drobno na odredbo kraljevske banske uprave z dne 14. I. 1941. VHI/k it. 106/411 razglaieno v Službenem listu z dne 18 I. 1941. it. 6/49, s katero so do-ločeni kosmati zaslužki v trgovini na drobno za predmete, ki spadajo pod kontrolo cen na drobno, za celo ba novino. S to odredbo je razveljavljena odredba sreskega načelstva z dne 30 X. 1940. it. 9551/56-40. s katero je bil določen maksimalni zaslužek pri trgovanju na drobno za marsko-so-boiki srez. Kosmati zaslužki, ki jih določa odredba kraljevske banske uprave, se nekoliko razlikujejo od za-siužkov, ki jih je določila odločba sreskega načelstva in sicer je kosmati zaslužek pri nekaterih predmetih neko liko večji. Pripominjam, da maksimalni sa služek določen v členu 2. toč. 1.) odredbe ne velja ia vse vrstne tnoke ia zdrcba, ker so prodajne cene pie-nične moke maksimlrane ter se preko maksimirane cene ne sme pro-dajsti, za koruzno moko in zdrob pa je z odredbo kraljevske banske uprave i dnc 13. I. 1941. VlH/k it. 1882/401 Sl. list 7/5f—1941, določen pri prodaji na drobno maksimalni za-služek 10°/». Prekriek odredbe se kaznuje po čl. 9 uredbe o pobijanja draginje in brezvestne ipekulacije. Vse trgovce pozivam, da se pri prodaji na drobno držijo točno mak-simiranih brutto zaslužkov. Vsak pre-kršek se bo strcgo kaznoval. Žandarmerijskim in občinskim or-ganom pa naročam, da budno paztjo, da se maksimalni brutto zasluiki ne bodo prekoračevaii in da vsak primer prekoračenja ovadijo sres. načelstv«. Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r Halo! Halo! Štednja je vedno uraestna a najbolj danes, zato zaraenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam žre preveč toka. Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V. Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriji. Polnjenje akumulatorja odpade. Zahtevajte opis in ponudbo Hađio aparat! vseh najboljiih znarah v velihi izbiri cedno na zalogi. HaU mesečni obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tei št 39 SLU2BENE OBJAVE ZDRUŽBE TROOVCEV v mursk;i sojboti Določila glede nakupovaaja iitaric In kdo je upravičen to delo opravljati. Združenje trgovcev v Murski So-botl je prejelo od sreskega aačelstva v M. Soboti odločbo od 28. januarjs t. 1. štev. 1992/1, ki se glasi dobe sedno takole: Nakup pienice je v dravski bano vini pridržan Prehranjevainemuzavodu v Ljubijani. Edino ta je upravičeo nakupovati in razpolagati s pšenico in pšenično moko. Da bi ia predpis izigrali, so začeli trgovci in prekup-čevaici nakupljeno pienico meiati malo z ržjo čei, da taka meianica „soržica" ne podlega omejitvam. Na ta način se nakupuje in izvaža po pretirano visokih cenah velike mno-žine pienice tako, da je ogrožena redna preskrba prebivalstva zlasti siromašnejiega po zmogljivih cenah z mlevskimi izdelki. Ker je opisano trgovanje s Soržico očividno izigrava-nje predpisov in ker je znano dejstvo, da se v Prekmurju „soržice" sploh ne seje in prideluje. ampak le čisto pie-nico in čisto žito, naj naslov vse trgovce in nakupovalce pienice in meianice opozorijo, da je trgovina s tem pridržana Prevodu in da imse vsaki javiti zaloge Prevodu odnosnc Prehranjevalnemu ursdu pri sreskem načelstvu. Vsakega, ki bi nakupovai pšenico ali meianico pšenice in rži in jo prodajal in izvažal iz sreza, je javiti takoj sreskemu načelstvu v svrho kazenskega postopanja. Vse one, ki nakupujejo žitarice po pretirano viso-kih cenah, je opozoriti, da ne bo do-voijeno meianice ix ržene in pšenične moke prodajati po visokih cenah in da bo po dostdanjeh informacljah določena cena ržene in meiane pie nične in ržene moke v isti viiini kakor enotna pienična moka. Nakupovati sme v srezu le oni, ki ima zato obrtno pooblastilo ali izkaz-nico Zbornice za trgovino in indastri-jo ali legitimacijo Združenja trgovcev v Murski Soboti za nakupovalca vi-dtrano od sreskega načelstva. Nobe-nega drugega izkaza, ki ni vidiran od sreskega načelstva ne more priznavatt za vel/avnega za nakupovanje žitartc v soboškem srezu., Vse druge izkaze je odvzeti in priložlti prijavi radi ne-devoljeaega trgovanja sreskemu na-čelstvu v svrho kazenskega postopanja. Železniške postaje se vabijo, da naznanijo sem vse one, ki bodo na-kladali poiiljke pšenice ali zmesi pienice ia rži s navedbo točnega na slova odpoiiljatelja in naslova oneca ki mu je poiiljka namenjena. Sreski načelcik: Dr. BRATINA s. r. Vabimo vse člane združenja, d . gornja določila spoitujejo, zlasti da kontrolirajo ie delo raznih nakupo valcev. Vsako nerednost naj nemudo ma sporočijo združenju, ki bo po-krenilo nadaljne mere. Posl. štev. I 822/40 — 6 Dražbeni oklic Dne 15. marca 1941 ob 10. uri bo pri podpisanetn sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga lc. o. Kukeč i/2 vl. št. 157 s hišo št. 66, ajiv, travnikov in gozdov. Cenilna vrednost: 7.978 — Din. Najmanši ponudek: 5.318-50 Din. Pravice, katere ne bl pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sic«r bi se jih ne moglo več uveljaviti glede ne-premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Oknju ndltti v HnU Soboti. odd. IV, dne 13. I. 1941. Posl. št. I 802/40 — 7 Dražbeni oklic D«e 15. marca 1941 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba lepremičnia. Zemljiška knjiga k. o. Ćikečkavas 5/60 vl.št. 6 in 197 s hišo št.33in fospodarskim poslopjem, njiv, travnikov in gozdor. Cenilna vrednost: 12227 20 Dii. Najmanjši pooudek: 8 15146 Dia. Pravice, katere ne bi pripnščale dražbe, je oglasiti pri sodišču aajpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s cer bi se jik ae noglo več uveljaviti glede ne-premiČHine v škodo zdražitetja, ki ravaal v dobri veri. V ostalem se opozarja na draibeai oklic, W je aabit na uradni deski. Otnjn ndliM v Minkl ktotf, oddel. IV., dne 13. I. 1941. Pisarniik« moi fiietilcs % •bnlTlrula trgovakini teiajen, dobi namsstitev. Praadbe |e treba poslati na: Poitai predal U. - SARAJEVO. o. Posl. štev. I 834/40 — 9 Dražbeni oklic Dne 15. marca 1941 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Sebeberci V« vi. št. 30, "V1M vl. «t. 129, 159, 191 in »/»• vL št. 129 njtv in travnikov. Ceiilna vrednost: Din 1213 — Najmanjšl ponudek: Dla 80025 Pravice, katere ne bi pripuščale draib«, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drml-benem narolra pred začetkom draib«, sistr bl se jih moglo več uveljaviti glede ne-preaičnlne v ikodo idražitelja, ki jc ravnal v dobri vari. V ostalem m opozarja na dralbeai oklc, kl je nabit »a aradai cUaki sodišča. Hni» HilHa • •dd. IV,