Katolišk cerkTcn Umt. Tefaj XI. V Ljubljani *2S. kozoperska 185S. List 22 Ozir r nebo. 0 blagor vam, sijonski prcbivavci. Ki v zlatim mestu zvezdnih ste višav! Vam. z večno slavo venčani zmagavei Na zemlji kdaj nevarnih vam skušnjav! Iz solzne doline oziramo milo Še gori. presrečni! k vam v svet« nebo. kjer vase \eselje vas nikdar minilo V nebeški spomladi ne bo! Veliko boljše zdaj. ko pred. spoznate Ncskonecno popolniga Duha: Vi gledate tam. kjer so dob~ zlate. Obličje trojediniga Bosa! 0 blaženi kraji, kjer vidno stanuje Neskonečno Bitje, svetniki, pri vas. In z blišem prečudnim vaš doni razsvitljuje. Izvoljeni, večni vam čas! — Tam ni solza, nobeniga terpljenja. Vročina jc neznana vam in mraz. Vam bati več se ni od tam ločenja. Težav, nadlog in rev ni več pri vas. Tje v kraje prelepe de skoraj že priti Bi mosel. nemirno serce si želi, kjer človek se more vsih zlegov znebiti, kjer grenke tud smerti vec ni. — Nezmerne sreče zvezda vedno sije V deželi rajski vam nebeščanam! Na večno jasnim nebu ne zakrije Oblakov truma nikdar solnca vam. — kak sreča na zemlji jc našlo minljiva. V nebesih je prava, ki večno terpi. Tam sori je radost. ki je nezvcnljiva. Tje g»ri serce si želi! Človeško ni serce še občutilo. Ni vidilo nobeno še oko. kar \ ecni je pripravil vam v plačilo. Ni slišalo nobeno še uho. In kar se je enkrat po siiči začelo. Za čase vam večne pripravljeno je; \ se časno bo zopet sv»j konec uzdo. Nebeško veselje pa ne! — Zatoraj k vam. sijonski prebivavci! ki v zlatim mestu srečnih ste višav, k vam. z večno slavo venčani zmagavei Na zemlji kdaj nevarnih vam skušnjav. Iz solzne doline oziramo milo Mi gori. presrečni! -e v sveto ntb.i. kjer vaše veselje va^ nikdar minilo V nebeški spomladi ne bo! — A. O kis k i Ji isti na iPotiOiMitisH. kaj stoji visoki križ v sredini Cerno - siviga obzidja tam? kaj okoli križev na ledini? Ni li mertvih lihi. mirni hram? («r obje je. in resno govori: Vmreti moraš, revče. človek ti! Tam častljiva. zala je gomila. V nji trokni bogateč, ilahtnik. knez; Tam pa boren srob je brez /.namenila. tir«k sirot, in starih, mladih vmes. Kazni grobi io/.ne priče so: Smerti ubežal živi člov'k ne bo. kamo pride duša iz telesa? kieri dušni je po smerti Man? Vice. verni pekel alj nebesa. Po življenji je zaslužek dan. kdor nebes lepoto hocc imet*. Mora v Božjo čast sveto živel! Duša v raji večno se raduje: Duša v peklu večno se pekli: Dhs* v vicah časno se oci-uje. Hriikoravnokar prišle na svitlo. ker jc bila ..Danica" zastala v lanskih naznanilih, ki so zdaj /.e zastarane, bo pa letašnjc bolj pridno posneti si prizadevala. Začnejo se leiašujc naznanila z brilkimi zalostiiieaini, s sniei tnimi pripovedmi naj starjih rs:, milijonarjev, in prid vsimi misijonskima prednika, gospoda dr. Ign. k no hlebe rja, na>iga nepo/.abljiviga rojaka. 21. kimovca IS.~>7 se je bil ranjki g. provikar z llele reke zopet v llartum povernil — oserčen iu \esel. ker jc vidil. de je bilo do tistibmal v milijonu manj nierliccv ko druge leta. in de so se boljšali, ktere je bil zapustil bolne. I/, znanih vzrokov je nastopil pot v Kvropo. ki je med mnogoterimi prite/.uostiiii . prosenca stopil v druziga. ki je brodaril proti \capclnu. V sr< di pro-enea do>pc v to me-to — /e hudo bolan. C. k. poslance v Neapelnu. K. .M. I., vile/ Martini, ga je dobil v hudim ka-l|i v neki ondotni go-liv niči; zdravnik dr. Ziiiime: iiiauii. ga za volj nevarnosti ni \cc iz sobe pustil. Moiisign. Kerreri. ap« stoljski poslanec na neapeljskim dvoru, je poskerbel. de je lil g. provikar z naj veči prijaznostjo sprejet v -amostau čč. oo. bosih avgustineov. ___no — Tukaj ie imel v>o skeibno postrežbo. Zraven tega je tam blizo >tanoval opat Andrej Kichholzer. spovednik ranjce kraljice in vojvodinje salcniske. ki je bil hitro knobleherjev prijatel. poln dobrote in milonitja. Samostanski prednik, veliki vikari 0. Inocenci. iu vsi častili redovniki so vse storili, karkoli jc zamoglo bolniku v (»olajšanje tekniti. Vender je vedno hujši pritegovalo, kašelj. mer/lica. perstie nadlege. Naj slo-\c-nisi zdravnik I.uccarelli s samostanskim domačim le-Karjem ob enim sta k njemu hodila. Mogel se je kinalo vleči, je večkrat kri metal, in na svi l zdravnikov je /.e perve dni v suscu prejel >v. zakramente za umirajoče. In. susca je cesarski poročnik našel knobleharja na stolu sedeciga, shuj-saiiiga. slabiga iu sirudeiiiga: v duhu pa je bil vedno v svojim p«»klico — pri misijonskih opravilih. Torej se mu je vidilo. kaki* težko je pričakoval. «le bi se ozdravil, nad čilimi tacaš š,- niso dvomili, vender so paiinuili. de bo pri veliki m skerbni previdnosti še nekaj tednov k temu treba. To božanje pa je bilo le dozdevno, .sprememba v njegovim duhu je očitno naznaimvala, de tudi za telo nekaj audiga naslaja. Toje skušnja, ki se je ze večkrat poterdila navoji bule/ni se je gospod provikar uepretiehama peeal s ,s\ojim priljubljenim misijonam. kako bi ga obranil in vi i-.il. ".ameuil si je bil. propagando v Kimii prositi. de »:.:i si idisi; a okrajna sredn.i -afrikatiskiga misijona v dve ost.! , - ki karii razdeli. lina na j bi se zročila kakiiiiu redu. kteri naj bi z veiskim podueevatijem vred učil zamuicetuiii kiiM-tije. kakor s,, nekdanji benektiui in cistercijani severno K.vropu pridobili za keisaiisiv« iu oliko. Dela trapistov. stebia • o-neiiik'iio»v . \ st verni Ameriki, so mu bile pred očmi. in mi -s i 11 t •*. de oni s,» orodje prcvidno>ti Božje, s kterim bi se dal ta visoki namen doseči. Poslednjo noč je s križem v ioki s\• »r življenje Bogu ponudil za svoje grehe; ako pa l>i Vsigam •gocnimu dopadlo. mu življenje še pridaijsati. je d.uovil sklep, »le ga liocc popolnama v spreobračanjc za-mureov posvetiti. Te besede je s toliko resiiobo in priserč-uo.siju govoril, de so samostaiiskiga višjiga iu pričujoče redovne brate solze oblile. \ bolezni g. provikarja je bilo v Neapeluu ravno sveto leto. .Miloši iu dobrot tega sveliga časa se je želel tudi g. provikai vdele/iii. Prosil je torej svojiga spovednika, ti. 1.udvika. samosiaiiskiga lektorja, de naj ima z njim skoz deset dni duhovne vaje ali eksercicije. To ga je prav veselilo. ..kolikorkrat sim ga obiskal, je hotel, de naj kaj božjiga /. njim govorim. Večkrat se je spovedoval in vselej mi je po spovedi roko kušnil". Tako spiicuje spovednik od njega. Kavno tolikrat je sv. Kesnje telo prejel, iu nič mu ni bilo tezej. kakor de ni mogel tudi inasevati. Desiravno je bilo pii hudim kaslji zlo težko, je vender vsak dan duhovske ure t oHicium | molil. kakih štirdeset ur pred smertjo. ko je bil prav sam. gre iz postelje iu se na tla v leže, de bi v takim stanu svoje poslednje ure čakal, kakor marsikteri svetniki poprejšnjih stoletij. Iledovni bratje to -pazijo, pritečejo iu ga zopet v posteljo spravljajo, ki |ih posluša iu se mirno v Božjo volj« vda. Tisto noč pred smertjo reče prednika poklicati. V silno hudih bolečinah ga prosi, de naj poiše svečo, ki jo je imel med svoj« robo. in naj mu jo prižge. (In sam pa z obema rokama prime britko martro. ponovi vpričo več pri-cujoeih obljubo, de vesel svoje življenje Bogu daruje, kte-liga bi bil cisto in do smerti daroval misijonu in zanj delal, kakor do>i!inial. ako bi mu bilo pridaljšauo. Večkrat to noč in v pervih jutranjih urah je kuseval križ in neko podobo Marije Device. ki jo je seboj nosil, t ulec de se smert bliža je priserčno molil, iu prosil je redovne duhovne, de naj tudi oni svojo molitev z njegovo sklenejo. Spovedniku je naročil, de naj svojim redovnim bratam pove, de je on grešnik, poln napuha in nečimernosti. 13. mal. travna proti poldnevu je apostoljski prov ikai svojo dušo izdihnil. — Veliki vikari av-guštinskiga reda je želel, de naj se položi v cerkvene rake kakor kteri njegovih bratov. To se je na kraljevo privoljenje tudi zgodilo; apostoljski poročnik je bil dovolitev poskerbel. Merlič je bil v cerkvi v mašili obleki na oder djan. bila je slovesna černa maša in bilje. 14. mal. travna pa je bil v rake avguštiiiske cerkve položen. — Tako je apostoljski mož sklenil svoje življenje: v lepih letih je zapustil očeta in mater, brate in sestre, rodovino in domovino, ter se je z dušo in s telesam daroval nesrečnimu. terdimu Kamovimu zarodu. Se dolgo bo njegov a draga domovina za njim žalovala. Bog mu daj večni mir iu pokoj! (D. si.) Za t ve j /ii imajo pri ver lirah opravili. (Iz r Drobi inc"4.) l'o obljubi v lanskim tečaju ..Drobtiuc* dani. hočem se letaš od cerkveniga perila, oblačila iu posode kaj opomniti. Naj začnem od perila. 15. majuika leta I Mil so sveti Oče rimski papež prepovedali cerkveno perilo, ktero je iz pavole in so ukazali: de ruta čez rame ( ainikt ali humeral), dolge srajce (albei. rute čez altar, za roke utirati, naj bodo prihodnjič samo iz platna, ktero jc laucno ali konopljeno. zlasti vglajena ruta pod kelih (korporal). mala vgla-jena ruta čez keiili (pala). mala rutica čez kelih, za perste utirati (purifikaturiumj ne smejo nikakor pavolnatc, ampak morajo lauetie ali konopljene biti. Pametno je, de so pavolnatc perila za cerkev prepovedane; večkrat ko se laka reč pere. bolj je rujava, sča-sama je viditi. kakor de bi bila okajena, in le malo časa terpi. ker posebno v mokrih cerkvah kmalo strohni. Lancna plalnina pa je čedalje bolj bela; večkrat ko se pere iu star ji ko je. lepši je. in tudi dolgo časa terpi. Vidil sim v konjicah iz sicer debeliga domačiga platna blizo 2(11) let staro ruto za altar, pa ker je bila že večkrat prana, jc bila bela kot sneg in še nikjer ne raztergana. Ako premisliš. de latienina veliko daljej terpi. kot pavoliua, je že boljši ianenino kupiti, akoravno jc moraš vatel (prač) po deset grošev plačati: pavolino ( modropolan. perkal. mu-lin ) pa vatel po dva groša dobiš. Ali kaj, ko se ie težko pravo platno dobi. Laneiiina se tudi veliko lepši nosi. kakor pa pavoliua. t e se duhovnik hudo potijo, še srajco (albo ali koretelj) težko slečejo, ker se mokra pavoliua druziga oblačila zlasti voluatiga hudo prime. Pa ne le platno, ampak tudi pietenke (špice) naj bodo iz lauetie ali konopljene preje spletene. Ali Bogu naj bo potozeno. dc se dandanašnji ze težko ludi za dragi denar dobijo lunene. ampak vse sploh pavolnatc. ker so veliko ceneie v mašinah narejene iu za oko veliko lepše, ktere so pa kakor pajčina. in če z njimi kolikanj v kaj ojstriga zadeneš. jih tudi gotovo pretergaš. Ako s platnam v pranje pridejo, zlasti v lug. že niso po perviin pranji za nobeno rabo več. Poslušaj toraj. kako se prali morajo. Spiee se morajo naj poprej na vozek platnen bel trak prišiti. in le ta trak se potem na albo, koretelj, altarni peri ali kamorkoli z redkimi prebodi ^šiihi) pripne; kadar hočeš te reči v pranje dati, moraš pred špice preč v zeti, kar se lahko zgodi, ako le nit ven potegneš, na ktero so špice na rob pripete bile. šp«ce pa sc smejo le v merzli vodi milili (žajfatij iu prati. Naj boljše bi bilo, de bi ni-kolj nihče pavolnatih špic za cerkveno labo več ne kupoval . berž ko ne bi zopet zaceli platnene delati. Naročati moram tudi. de sc mokra platnina ne sme shranovati, ampak se mora poprej dobro posušiti, sicer dobi platno inaroge, kterih nikoli več ne zgubi, kadar so korporali vmazani, jih kinalo izpčri, de šterko (motnost) iz njih spraviš, in oprane pa dobro sulic še le shranuj, dokler vsih k ponov-Ijcnju ne pošlješ. Nar lepši take reči nune delajo. Za po- rilo si, ako je le mogoče, poiši v te) reči dobro izurjeno žensko, zakaj ktera ne zna e perilam dobro ravnati, cerkvi močno škoduje, ker vse tako popere, de je belo platno kmai rujavo. Pri žehtanji razterga bolj rahle reči, in pri pladenji (pcglanji) vse osmodi ali celo prežge. Rudeči perkal ali druge pisane reči pod špice našiti ni lepo in tudi ne varno. Ako bedasta peruna za vsako pranje tiste cunje ne odpara preč, bo vse perilo rujavo, kadar pa odparuje, večidel kaj razterga. ko hiti. Vse tiste reči tudi kmalo oblcdijo. hočeš pa za vsako pranje nove rudečine jemati, te bo veliko stalo in jc boljše, de si zlasti za podružnice močnejše pa bolj voske špice omisliš, kterih z obuvalam kmalo ne raztergaš, akoravno nisi v talarji. Smešno je včasih viditi z čim vsim nevedni ljudje cerkvene špice podlagajo. in nespodobno je altarje kriti s tako robo. ktera je za postelje ali celozajanke namenjena. Vse cerkveno lepšanje morajo duhovniki vredovati, sami pa tudi se učiti, kaj se v cerkvi spodobi, kaj pa ne. Platnina se naj tudi pametno shranuje, v en predal same dolge falbe). v drugi same kratke srajce, vmazane posebej, in oprane posebej. Rute za altar detli na svoje mesto, druge rute pa zopet na drugo jim namenjeno mesto, de kadar kaj potrebuješ, naglo najdeš, de ti ni treba vsega premetati. Male rutice zu kelih naj bodo v malih predalkih shranjene, kdor ima vse reči v lepim redu. kaže de je tudi v glavi tako. kdor pa vse križem meče. nazuanuje slabo pamet. Od d u h o v s k c obleke v c e r k v i. Zopet se oživlja neki boljši duh za cerkve sploh, in v zadnjih desetih letih je za olepšaujc v cerkvah se neizrečeno veliko storilo. Verne veseli. ako duhovne vidijo v lepih oblačilih k službi liožji pred altar stopiti, in furmani rad? svoj darčik vlagajo k novi cerkveni obleki, in tudi sami včasih kaj kupijo. Ali škoda, de za dragi denar večidel take reči kupijo, ktere le malo časa terpe ali za cerkveno rabo niso. V Lijonu na Francoskim so naj poprej, potem tudi v lienedkah začeli robo za cerkvene reci pačiti, namesto srebra le cin, in namesto zlata le tampak ali kufer rabiti. Izdelujejo se tam in tudi že v drugih mestih po celi Kvropi take portc, de se ti zdijo sreberne ali zlate, pa so cinastc ali kufraste. in tkejo v mašinah robo, ktero lahko za židano kupiš, pa je pavolnata. Tako dalječ je že prišlo, de za noben denar < isto sviljnate, prav sreberne ali zlate reči več ne kupiš. v«e je ponarejeno, vse popačeno, za oko je sperviga prijetno viditi ali čez leto. včasih že poprej, ni več pogledati, zlasti če se take reči v mokrih cerkvah shranujejo. Ker prosti človek takih reči ne more poznati, je mašnikova dolžnost, de >e uči pravo reč od spačene ali ponarejene ločiti, in de samiga čina za srebro, kufra za zlato, pavole za svilo ne kupi. kar se dandanašnji le pogosto nameri. Vidil sim kazulo ( masni plajš). ki je bil za 00 gold. kupljen. pa še 20 gold. ni bil vreden; vidil sim dalmatikc za levite, ki so 120 gold. veljale, vredne pa niso bile še 40 gold. Vidil velum za 3ti gold.. ki ni bil 5 gold. vreden, in tako naprej. Veliko zapeljiviga je v tem, ker širokoustni judje, pa tudi judovski kristjani take cerkvene reči ua po-nudo po sveti vozijo in jih z veliko pohvalo priporočujejo, de se le slabiga blaga znebijo in denar dobijo; koliko časa ti pa ta reč terpi, jim ni mar, samo de se blago v denar spravi. Jez druziga sveta ne morem dati, kakor de naj se take reči le pri dobro znanih poštenih barantavcih kupujejo, ali naj se saj taki za svet vprašajo, ki enako blago dobro poznajo. Pravil mi jc neki mož, ki je v blagu vsake baže dobro znajden. de ni sukna brez pavole. ne platna brez pavole, ne svile brez pavole. ne porte brez kufra ali cina več, v nekterih več, v nekterih manj, čisto zlatih port nikoli ni, ampak sreberna nit je pozlačena. Pri nekterih cerkvah se še najdejo duhovske oblačila stariga dela, zaver-zene v kakim kotu plcsnejo. Te naj se na solncu dobro posuše, razparajo iu če niso preveč raztergane, naj se jim nova podlaga da. in namest lijonskih port sc naj svilnate našijejo in lep plajš bo zopet, pa tudi več vreden kakor deset novih iz judovskih fabrik. Iz pet starih že zaveržetiiii plajšev sim jez tri sostavil, ki so prav prilični in lepi. Priporočiti morain tudi cerkovnikam, de naj imajo omare, v kterih so cerkvene oblačila shranjene, večidel odperte. zlasti o suhim vremenu, de zdrav zrak do njih pride in de ih* plesnejo. Tudi je dobro, de se po leti včasih zunaj eerkv na solnce denejo. de sc lahko posuse. če so kaj mokr« saj večidel imamo le mokrotne cerkve, v kterih dubovsk oblačila ob kratkim barvo zgubijo, plcsnejo in naglo stroh-nijo. ako se večkrat ne obešajo na zdrav suh zrak. Svetovati moram še. de mašili plajši naj sc raji obešajo kakor pa vlagajo, kadar se shmmijejo. ker pri vlaganji se preveč zmečkajo in potem gerdo nosijo, \ektct i duhovniki ne kupujejo že storjenih oblačil, ampak jih da:» doma narediti. O naj bi se varovali, za masne oblačil., robo kupovati, ktera je za drugo reč namenjena in ako . sami ne poznajo, nikakor se ne smejo sramovati takih p.-poprašati. kteri to reč umejo. de ne bodo za mašili pla« robe kupili, ktera je za ženske jankc naj bolj pripravil -Ni se dolgo tega, kar sim na nekim popotvanji mašili pla ~ vidil. kteri je imel v sredi od ravno tiste robe. ktero sim po maši na janki pri županovi ženi vidil. Neki prav prid« i> duhoven mi jc pokazal, kako lepo robo de je njegova kuharica za nov plajš zelene farbe kupila, kteri-ra misli sam • narediti. Smeh se mi je skoraj posilil, ker je duša ravno tisto robo kupila, s ktero imajo po mestih stole (žcseln« preoblečene, in tako se včasih denar po nedolžnim /avcr/i in marsiktera reč kupi. ktera ni /a cerkveno rabo ( k. -d. j Glasi zastran Knobleherferiga spominka. (Dalje.) Iz Ljubl jane. Imeli smo priložnost une dni velik > glasov, zlasti po Kolenskim, zastran častitih ostankov ranjciga provikarja slišati, kterih nar veči večina se s tem strinja, de iii*j se v kapeli sv. Frančiška pri sv. Jakobu hranijo. To željo je posebno priserčuo izrekel tudi novi provikar v č. gosp. Mat. kirehner s pristav kam. de v tako lepim in svetim kraji bi želel tudi ou počivati. To željo je izrekla tudi večina darovavcov. v današnjim in poprejšnjim listu fcaznamujanih. Vr. Iz m o r a v š k c dekanije. — Zelje večine teh, ki so se v zadevi ranjciga provikarja knohleherja dozdaj v ..Danici" oglasili, kakor se iz vsiga razvidi, so te. de naj bi se truplo slavuiga rojaka našiga na krajnsko prepeljalo. Znani domorodec naše dekanije gosp. k. II. je na list pri pobiranji daril v ravno napičeni namen zapisal: ^('astivno spoštovanje in pa želje, tega. ki ga častimo, spoštujemo, pri sebi imeti, sta neločljiva zaumena** — torej so tudi naše misli: knobleherjevi pozemeljski ostanki naj se prepeljejo semkaj na krajnsko. kar bi pa še po naših mislih bilo. je to: 1. Za ranjciga provikarja se nabirajo darila po vsim Slovenskim; truplo, ako se res prepelje, je zato lastina vsih Slovencov. toraj mu ni nikakor drugod pokopališa odločevati. kot edino le v središi slovenske zemlje, to jc: v Ljubljani. 2. Bi bil kraj zato po naših mislih nar pripravnici cerkev sv. Jakoba, in sicer, kakor jc že v ^Daniciu omenjeno bilo. kapela sv. Frančišku ksaverju posvečena. 3. Ranjki provikar knoblehar je sicer oseba zgodovinska, ker postavil si jc s svojimi deli spomin, ki ga bo oznanovala zgodovina na veke; vender bi bilo vošiti, de bi se mu tudi postavil spominek, ki oči razveseljuje, na prostim očitnim kraji, in z njim vsim drugim slovenskim tovaršem. ki so z njim vred v vinogradu Gospodovim se trudili, delali, in sc v dar Vsigamogočnimu darovali, dc bi tako vsi memogredoči sc spominjali keršauskih junakov, ki jih slovenska zemlja ima. ter jih ve in zna ponosno svoje imenovati. V ti zadevi smo z gosp. Likarjem enih misel. 4. Ko se pa s preselitevjo pozemeljskih ostankov ranjciga provikarja, in z minljivim ker časnim spominkam njemu v čast pečamo, ne poz?buno njega sam iga. to je: njegove duše. Kes je, ranjki gospod provikar se je trudil za Božje kraljestvo, in se vojskoval junaško za razširjanje večne resnice na vročim polji srednje Afrike: njegove dela so gotovo v bukvah življenja zapisane; pa bil je on človek, toraj človeškim slabostim kolikor toliko podveržen. ko vsaki drugi, in ko bi morde kaka reč ga zaderževala. tam v večnosti sad svojiga truda iu vojskovanja že zdaj vži-vati. bi li ne bilo za nas napčino. nekeršansko, ako bi mu stavili minljive spominke, v molitvah pa ga pozabili, ter bi za njegovo dušo nič ne poskerbeli? \uša misel je tedaj ta, de bi se kakih 30 ali 100 gold. odločilo za eno večno mašo. in ta naj bi se opravljala po slavnim, ljubim našim ranjkim rojaku v njegovim rojstnim kraji — v Sent - Kocjanu. Tudno se nam zdi, de med pobiranjem daril za spominek ranjciga Vodnika od te strani tudi še nobedin ni opomnil. V imenu darivcov te dekanije. .L V. Iz cirkniške d e k. — Ljuba ^Danica4*, dovoli mi, de tudi jez nekaj misel, če tudi pozno, vender mislim, de ne prepozno v tej reči priobčim. V v-aki cerkvi naše domovine, kjer je kaki misijonar sv. kerst prejel. in ki je šel v vročo Afriko v zve-ličanski prid nesrečniga Kamoviga rodii v naj bolji dobi darovat svoje življenje, naj bi se na očitnim kraji vzidal kamen z napisani mjstniga dne iu smerti v Afriki. Kar se z malimi postroški zamore doseči. Naj bi se tudi v Ljubljani kje postavil večji in ličen spominek, kamor bi se z iieizbrisljiviuii čerkami vdolble imena afrikanskih misijonarjev iz naše dež« le z njih predstojnikam slavniga in nepozablji-viga spomina. Tako bi se po mojih mislili zadostilo domovinski zgodbi in treznimu ponosu krajnske dežele. Za pre-našbo trupla ranjciga provikarja Knobleherja v njegovo rojstno deželo nisim nikdar vnet bil. iu še manj od te dobe, kar sim poslušal v neki družbi nekaj gospodov, ki zares visoko cenijo Knobleherjeve zasluge , ki so se z gorečnostjo ponašali, de bi se truplo ne preneslo na Krajnsko. temveč v — Afriko, ter so zaterdovali. de so pripravljeni še nekaj priložiti, ako sc to zgodi, desiravno so že nekaj dali za spominek. Te misli bi se morde v pervim hipu komu utegnile temne in neprijazne zdeti, če jih pa nekoliko pametno pregledamo pri luči spodobnosti, vere in človeštvu prirojenih nagibov, so svitle ko solucc na jasnim nebesnim oboku; zakaj ime Abuna Soliman se izgovarja iz mnogih ust černih rodov globoko globoko doli v daljni Afriki. Divje kardela, desiravno so še tičale v vražnim neznabogstvu, ugledavši v svojim obližji Abuna Soliinana. so nehale neusmiljeno se med seboj kavsati. so mirno položile na stran vsmertivno orožje, ter so pazljivo poslušale miroljubne besede slavniga provikarja. Kakošno spoštovanje morajo pa se le tisti do njega imeti, če je tudi njih število še majhno, ki so se srečno znebili ajdovskih zmot! Ali niso nekdaj Egipčani v veliki časti imeli inertvih trupel svojih ljubljencov, ki so jih cclo k mizi postavljali, kadar so obedovali, in njih dela pripovedovali? Naj zvedo Afrikanci. ki so ranjciga provikarja vidili. poznali in ga željno poslušali, de je njegovo truplo v Afriko pripeljano, sc bodo gotovo razveselili, vzajemno si njegove dela dopovedovali in občudovali njegovo trudapolno življenje; tudi bodo kaj rade pobožne duše tje romale, kjer bodo počivale kosti Abuna Solimana, tu bodo hvalile Boga za neprecenljivi dar sv. vere. in ga bodo z gorečnostjo prosile, de naj se skorej usmili celiga Kamoviga rodu. Kdo ve. če bi Božja previdnost ne blagovolila pri nevednih Afrikancih sc tega pripomočka s posebnim na- •) Zanesljivo sa ni ne cniga. de t>i s lo preblago mislijo ne ' il zadovoljin: le ako ima kdo še kaj pri>iavi(i. naj sku?i kmalo. potlej bomo poskerbeli. de se skoraj v djanji dopolni \ r. činam poslužiti, de se sv. vera hitreje razširi in vterdi po afrikanskih širokih iu dolgih okolicah. Ce kdo komu kako stvar daruje, je on potlej njen posestnik. Kaj mar ni ranjki provikar svojiga trupla Afri-kancam daroval? Kajti zapustil je roditelje, znance in domovino iz ljubezni do revnih Afrikancov. Iz nagiba ljubezni do svojih siromaških ovčic se je bil on poslednjič v Evropo podal, kjer se je nadjal raznih pomockov v dušni in telesni prid Afrikancov nabrati. Svetih Cirila in Metoda ostanki niso shranjeni v domovini, kjer sta bila rojena, in če bi bili, bi jih zdaj, ko je že mnogo vekov preteklo po njuni smerti, tudi z velikimi postroski hotli Cehi in drugi Slovijani v tistih krajih med seboj imeti, kjer sta sv. vero razširjala. Ali se ne bo tudi enkrat Afrikancam želja prebudila, kosti svojiga perviga oznanovavca sv. vere v Afriki imeti? Oni morde se zdaj tega ne mislijo in tudi svojih želj zveršiti ne morejo; zato naj pa drugi kristjani jim bratoljubno v pomoč pristopijo v tej reči. kjer je pametno upati, de bi jim bila v obilen duhoven pospeh. Duhovni pastir, ki v resnici ljubi svoje ovčice.scne-prenehama trudi za njih dušni in telesni prid, gotovo želi med njimi počivati, kar je tudi ovčicam ljubo. Ako bi bil kdo ranjciga provikarja v poslednji dobi njegoviga življenja vprašal, kje želi pokopan biti? bi se mu bilo to vprašanje nepotrebno zdelo; iu če bi ga bil še nad-leževal. bi bil berž ko ne rekel, de želi. naj bi njegovo truplo tam počivalo, kjer počivajo njegovi duhovni tovarši, ki so se z njim trudili, in kjer bodo počivali Afrikanci, za ktere jc radovoljno težko breme nosil, de bi jih Kristusu pridobil in sebe zveličal.-) V kteri afrikanski okolici naj bi se truplo shrauilo in kje bi se smelo upati, de bi za duhovni pospeh prebivavcov bilo, naj ložej dosodijo častiti misijonarji, ki po Afriki hodijo in dušne in telesne potrebe raznih rodov poznajo; oni tudi utegnejo svetovati, ali jc dobro, precej ostanke ranjciga provikarja v Afriko prepeljati, ali pa še daljej časa odlašati. Kr. Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Ouacstiones propositae in ezamine generali autumnali pro obtinendis beneficiis curatis 1858. E x jure c a n o n i c o. 1. A qualibus occupationibus arcent canones clericos, et an juste? 2. fjuae sunt impedimenta matrimonii juris mere civi-lis. et ijualis vigor eorundem? 3. Exhibeatur tenor schematis: Petrus AnnaA O ALoria Maria^ QJoannes ! Antonius | SimonO 3 ATheresia ! QCarolus .loseph«sC)^Ka,hari"a An et <|uatenus ex hoc schemate primo: Carolus et Katharina, secundo: Antonius et Katharina validum ad in-vicent matrimonium inire possunt? Dr. Leo Voncina. Ex exegesi biblica. 1. Paraphrastice evplanetur s. Matthaei caput dccimum nonum a versu 10. usque ad versum 20. inclusive. 2. Fiat paraphrasis capitis i|uinti epistolae ad liomanos a versu 11. usijue ad v. 21. incl. Dr. Math. Leben. •) Svojim tovaršen. je mendc ča.-titi ranjki veekra« govoril (če ie v šali ali resnici vmes). de hoče v starosti na hrib Be-linjan na Ciondokorskim v pušavo iti. in taiukej poslednje dni samotno preživeti. Vr. E t he o 1 o gi a morali. 1. Ostendatur, oinncm vitam et virtutem christianam ab hamilitate proficisci debere. 2. \atura christianae caritatis in proximum exponatur. 3. yuo ordine restitutioi is officio obstricti sinit illi, qui in eadem causa, sed nou eailem ratione hoc officium su-bierunt. l)r. Mathias Leben. Ex t h eo logi a dogma t i ca. 1. (Juomodo vindicatur Ecclesiae nostrae nota Apo-stolicitatis? 2. Evponatur ct demoustretur doctri;ia catliolica de pro-cessionibus divinarum personarum. 3. Suntne iudulgentiae christiano populo salutares? Dr. Joan. Čhrvs. Pogača r. E thcologia past oral i. (In liugua vernacula.) t. Sponsa in confessionali de inita cum consobrino sui sponsi copula camali se accusat. Quid agendum Confes-sionario? — 2. In «juo consistit rationalis agendi ratio parochi. mu-nus suum inchoantis? 3. tjuomodo se gerat sacerdos ijuoad testamentum in-firmi? Pridiga: Kaj so odpustki, in kaj nam je storiti, de se jih bomo zdaj v svetim letu vdelezili? Keršanski nauk: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. Joz. /upan. Iz Ljubljane. 21. t. m. jc v Gospodu zaspal gosp. Juri Do I i nar, doktor pravic, izslužen c. k. profesor cerkvenih prav in zgodovine, mož izverstne pobožnosti. po-sebin tolažnik ubozih, zlasti tudi revnih učencov, prijatel učenosti in podpornik vsiga, kar koli je lepo in blago. Sklenil je svoje lepo življenje v 1)6. letu svoje starosti, iu v saboto ob 3. popoldne (23. t. m.) je bil med obilnim spremljavstvam, zlasti iz šolstva in duhovstva, z veliko cerkveno slovesnostjo pokopan. Vsi vedo povedati, kako močno se je veselil častitljivi starček poslednje ure. Rekel je med drugim: „Rad umerjen), ker vse sim doživel, kar sini želel: Konkordat, razglašenje neomadežaniga spočetja M. D., in cerkvene zbor- ki se že tudi začenjajo. — 25. t. m. pa je tudi Bog k sebi poklical moža, skoraj trikrat mlajšiga, od poprejšnjiga, gosp. Antona (■lobočnika, učenika veroznanstva na c. k. ljubljanski gimnazii v 33.letu njegove starosti. Bil je duhoven učen, poln gorečnosti in dobriga duha, ves vnet za prid mladosti. Tudi on jez lepimi besedami svoje življenje sklenil, rekoč: „Hva-ležiu sini Bogu za bolezen in za smert, po kteri me Bog tako hitro k sebi kliče. Bog blagoslovi vse, ki somi kdej v mojim življenji kaj dobriga storili!" Od obeh upamo drugikrat kej več povedati. Bog jima daj večni mir in pokoj! Iz Kraj na, 24. vinotoka, E—m—. V 17. listu jc „Danica" naznanila, dc so prečastitljivi gospod Anton Kos, vitez Franc-Jožefoviga reda, častni korar. dekan in fajmošter v Krajnu itd., od Njih svetosti ljubljanski prošt imenovani. — Bili so Oni mož, dc jih Krajin zares nc bo pozabil; naj smem torej besedo od Njih djanja in ločcnja spregovoriti. Kdor je bil poslednje leta kaj v Krajnu, in je v veliko cerkev stopil, je lahko vidil novi veliki altar, nova oba srednja altarja, ravno tako prižnico, kerstni kamen, križev pot, Božji grob, na koru orgije z IS zapirali, klopi v cerkvi iz hrastoviga lesa. Vse je prav umetno gotiško izdelano in se izhaja zgoraj v mnogo gotiških verhuncov; tudi zadnja dva večidel gotiška altarja sta popravljena. Ravno tako tudi zapazi, de so (stranski stebri, zlasti pa") 4 srednji stebri bronsirani, na kterih gotisko sozidani obok počiva, kteri ima zidane zveze, ki so tudi gotiško delo in prav bogato pozlačene. Obok je višnjevo kakor nebo po-inalan. ter ima s štirimi stebri prav spodhudljiv pomeu, dc verni kristjani, ako hočejo v nebo k ncbc svečami, sakristii in molišu (oratori|um~) nasproti, ravno tako veliko, pred nekaj leti prav zalo izdelano kapelo, in dosti manjših reči, ki nimamo namena jih tukaj natanko popisovati, teiuuč le na nje opomniti, in toliko reči, de je veselje biti v taki olepo-tičeni veži Božji. — Vse omenjeno je bilo napravljeno pod Njihovim milim in skerbnim vodstvam skoz 8 let, ko so bili preljubljcni krajnski dekan, v hudih časih, ob koleri, dragini. suši, večkratni slani itd. Nar več pa bi imel povedati, kar jc nar imenitnisiga in poglavitna reč. kaj »le so bili namreč na prižnici, v spo-vednici. kaj revežem, vdovam in zapušenim sirotam iu vsim. ki so Njih pomoči potrebovali, bodi si kdo višjiga ali niž-jiga stanu, in še prav posebno tudi boluikam in umirajočim, ki ga ni bilo vremena, ne ponovne ure. dc bi se bili zbali, in veliko noči so prečuli pri umirajočih. Njih dela so zapisane v bukvah življenja. pa tudi Krajncam, Njihovim far-manam. so nepozabljivo v spomin vtisnjene. Kako priserčno so Jih farmani ljubili in spoštovali, se je vidilo 18. nedeljo po Binkoštili ( 2e je bralo globoko žalovanje po tako dobrim in skerhuiiu očetu. Tudi šolarje in sularict- >o go«pod vodja poklicali, naj bi (udi oni zdruzeni slov« vzeli od svojiga očeta. It i 1 i so se sicer ze pri zadnjim šolskim izpraševanji v pričo vsih poslušavcov milo poslovili. Pred cerkevjo Jih je šolska mladost v verstah z banderci v roki pričakovala, ko so se bili v duhovski hiši pri svojih duhovnih tovarsih vpričo več zbranih mestnjanov s solzami v oeeli poslovili, se okoli treh popoldan vzdignejo i/, stanovanja iu se podajo v veliko cerkev. Pridši iz cerkve ua cerkveni prag blagoslov e od oiidot klečijočo solsko mladost in jokajoee ljudstvo, stopijo v kočijo in k .Njim gosp. šolski vodja, topovi začnejo pokati, veliki zvon zabuči /. drugimi vred iu (ako giuljivo prilerkuje, de se je sleherniga serce moglo brilkosli topiti, iu odpeljejo se krajnu ne-pozabljivi dušni pastir pocasu sredi med jokajočimi verstami soUke mladosti in siino veliko zbraniga ljudstva, ko iz mesta unkiaj Save pridejo, iu se po Gaštaji gori peljejo, začne ravno tako giuljivo priterkavati tudi v Smartnu poleg krajua. iz kteriga se zmiraj ljudstvo žalostno za \jimi gleda, in (opovi in zvonovi se se uolgo tje za Njimi razlegajo. V 7 kočijah Jih jc mestno predništvo in več mestnjanov z gg. ueeniki vred blizo Medvod spremilo, od kodar >e mil. prost »lalje podajo. Milostljivi Bog Jih vodi po vsih potili; serca in zelje Njih nekdanjih ovčic Jih bodo povsod spremljale. — 1% Postojne, /e več let zaporedama. pa tudi letaš meseov rožnika in vinotoka je naš deleč znani in prijazni terg Postojna imel veliko čast in posebno veselje, »le so Njih veličanstvo cesarica Marija Ana Pija pri nas ostali iu tudi 2 noti prenočili. 2:5. t. m. so Nj. veličanstvo storili dolgo pot od kodroipa iiepretergama do Postojne, po-potvaje skoz Videm iu Gorico, iu so zvečer ob 8. k nam prišli. Ostali so potem celi dan v nedeljo v Postojni, so bili ob z veliko pobozuostjo in spodbudo vernih pri sv. masi, t«» tudi popoldne s svojim spremstvam vred sveto liešiije telo obiskali. .Njih veličanstvo imajo namreč posebno ljubezen do postojnske cerkve, k ktere olepšanju so tudi Oni zlasti z napravo prelepiga iu draziga križeviga pota pripomogli, (.le pa tudi sploh postojnska cerkev dostojna vse pohvale, ktero lepo ozališati si prečastitljivi gospod dekan s pomočjo nekterih cerkvenih dobrotnikov in prijatlov na vso moč prizadevajo. Vr.J V ponedeljik proti K zjutraj so se svitla cesarica podali na posebnim hlaponu dalje proti Dunaju, iu spremljale so jih hvaležne blagrovanja postojnskih prebivavcov. Spremljaj tudi Bog pobožno cesarico, de naj zdravo iu srečno popotva, iu ohraui še dolgo predrago življenje ti visoki dobrotuici! Iz Kanala, 10. t. m. Ljuba DanicalJ ker nam ti večkrat iz mnogoterih slovenskih in tudi druzih krajev kaj od Božjih vež naznanuješ, ali bi ne hotla tudi tega mojiga dopisa iz kanala pri Soči sprejeti in ga oznaniti? Ze sedem let je preteklo, odkar se ni na Verhu, vasici eno uro nad kanalam, Božja služba opravljala. Bili so tainošnjo cerkev zaperli in potem tudi do tal poderli, ker se ui spodobilo v taki kajži inaševati. Lani so se lotili pre-bivavci tega sela novo cerkev zidati, in so jo letaš dover-sili. Pa je niso zidali več na starim mestu zunaj vasi, ampak na nekim homcu v sredi vasi. To je tudi bolj pametno. kakor pa jo zidati tam kje ua samoti, kamor ljudje malokdaj zahajajo iu jo le redko kdaj obiskujejo. Tam naj se cerkve zidajo, kamor zamorejo verni kristjani pogostama hoditi, in ne sami pastirji in njih čede. Za vas 25 hiš so naredili Vcrhljaui lepo vežo Božjo, de se je vsakimu, ki je v njo stopil, priljubila. Dans. t. j., 10. vinotoka (okt.) je bila ta nova cerkev v čast sv. Antonu opatu blagoslovljena. To sveto delo so opravljali vis. č. gospod fajmošti r kanalski, Joan lludav; stregla sta jim dva gospoda kaplan:!, eden iz Bajnšicc in eden iz kanala. Ljudi sc je bilo zbralo toliko, de bi bile mogle tri take cerkve biti, de bi bile v se obsegle. To je očitno znamujc. de ti ljudje ljubijo sv. cerkev. Gospod fajmošter so Vcrhljane lepo ogovorili in pohvalili njih prizadet jc. dc so si tako lepo cerkvico omislili, in so potem govorili od obredov ali cerkvenih šeg pri bla-goslovljevauji cerkve. Vsi so bili v castitiga govornika zamaknjeni, so ga, sc iiadjam. tudi z vernim scrcam poslušali. in bodo le-to svojim otrokam z veselim spominam pripovedovali. Okoli poldruge ure popoldne smo to sveto opravilo z zahvalno pesmijo nTe Detim laudamus- sklenili i?i potem ko smo temu dnevu dostojno se pokrepeali. smo *e zopet v novo cerkev podali, kjer smo po odpetih latinskih večernicah zadobili z blagoslovljeno vodo sv. žegen, in smo veselo vsak na svoj doiu se podali. Druziga ne vem pristaviti, kakor to. de naj se pri zidanji novih cerkev na to gleda, de ne bodo skednjem podobne, ampak naj bodo take, de se bodo v slehernim scrcu zamogle obuditi misli in besede kronaniga preroka Ps. 2."», ^: ..Domine dilciide-corem domus tuae, et locum habitationis gloriac tuae; Gospod, ljubim lepoto tvoje hiše. iu kraj, kjer prebiva tvoje velicast vo*\ Iz Hcnt- Andreja na koroškim. 15. kozoperska. Veliko veselje smo včeraj tukaj imeli, ko so nas nenadama obiskali verli in pregoreči provikar iz srednje Afrike, prečastiti gospod Matevž kirhner, danes so se zopet dalje peljali, skoz Maribor v Gradec in na Dunaj. Se posebin namen njih prihoda do nas je bil, z Njih Milostjo, našim precaslitljiviui gospodam kuezam iu škofam pogovoriti se zastran vpeljanja bratovšine ss. Cirila in Metoda tudi v afrikanskim misijonu. Pravili so namreč, de ondotni razkolniški kristjani veliko nagnjenje do katoliške cerkve razodevajo in silno radi pridige iu keršanske nauke v misijonski cerkvi v llartumu poslušajo. — Veliko pobožnih dus se je danes zbralo, ko so v škofijski cerkvi sv. mašo brali, pri kteri sla jim dva bogoslovca stregla. Pa nam tudi niso mogli zadosti dopovedati od preljubezujiviga sprejetja v Ljubljani in na krajinskim sploh. Iz Šuiilicla pri Pliliergi na kuroAkim. K. k. Vzemi, ljuba rDanica*, ki nam več drugih cerkvenih zgodovin donašaš. v svoj sloveči list tudi slovesno posvečbo cerkve svete katariuc v podfari šmihelski 10. kozop. 1858. Bil jc namreč vesel dan. kakoršniga Božja milost Smi-helčanain, zanesljivo rečem, še nikoli ni dala doživeti, iu ga tudi težko kdaj več bo. Ze prej ta dan je imel praznično obleko. Pridni, bo-gabojeci farani se veselo na odineiijeui kraj zbirajo, de bi •) Nazaj v misijon grede mislijo tudi Jeruzalem obiskati in tamkej zastran te bratovšine pridigati ter jo priporočati tudi v sveti zemlji. Vr. svojiga višji ga pastirja. Milostniga knezo- škofa spodobno sprejeli. Šolska mladina je bila ocvetličena, deklice večidel belo oblečene in ovenčane na glavi, /a njimi gre duliovšina in nekoliko šolskih učenikov v lepim redu na tnično ozališani prostor, kjer so svojiga pastirja željno pričakovali, in slovesno sprejeli. Milostljivi škof blagoslove svoje ljubljene ovčic-e. in procesija se poda v farno cerkev ter grede prepevajo litanije Matere Božje ginjeno, z veselim in pobožnim sercam. V cerkvi so bile litanije vsih Svetnikov z dvema blagoslovama. potem so Milostni škof z gg. duhovni v kapeli pred svetinjami ss. Celestin-a. Konštanci-a in Do-nat-a. kterc so bili seboj prinesli, duhovske molitve opravili, po dokončanih molitvah pa svojim ovčicam priporočili, naj bi tudi one ostanke teb mučeneov in zdaj svetnikov Božjih z molitvami in duhovnimi pesmami spodobno počastile, kar sc je tudi prav pobožno zgodilo. Drugi dan so pervo sv. opravilo imeli Milostni knez iu škof: domači gosp. fajmošter in pervi gosp. kaplan sta jim stregla. Bo sveti maši so drugi gosp. kaplan pridigo-vali. Po dokončani službi Božji se podajo škof iu duliovšina na bližnji hribček ali homec, kjer stoji zala cerkvica sv. Katarine, in so jo posvetili ter svetinje omenjenih Svetnikov v altar zazidali. l»o posvečenji cerkve se prične pridiga v novoposvcčciii cerkvi in zunaj cerkve, ker ljudi jc bilo neizrečeno veliko. Bo pridigi je bilo veliko opravilo, kronana sv. maša. maševali so namreč prečastitljivi gospod Gašper Albreht, stolni dekan in korar šentandreški, rojak šmihclskc farc. Bo pridigi, se vernejo škof z nekoliko mašniki v farno cerkev, kjer so Siniheičanam posvetili drugo prebivališč Božje, namreč, staršem njih otroke z zakrameutam sv. birme. Bo sv. birmi so Milostljivi knez in škof s pred altarja Mar sem i u botram toliko ljubeznjivo in giujcuo na serce govoiili, de so vsim poslušavcam solze v očeh migljale iu se jim jele vtrinjati kakor sreberne jagode, posebno ko so rekli: „l.jubeznjive moje ovčice! spolniijtc zvesto poslednje nauke in opomine svojiga pastirja, kteri zdaj zadnjokrat k vam govori. Ne bote vidili več mojiga obličja, ker se ločim od vas. drage ovčice! Spomnite sc iia-mc v svojih molitvah . posebno kadar bote slišali, de mi bojo zvonovi zadnjokrat peli, in mi bo mertvaška luč v rokah ugasnila, molite pobožno: Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!" Ob štirih popoldan sc oglase zvonovi nam milo ozna-novaje ločitvo višjiga pastirja od njih ljubljenih ovčic. Končavsi naj pridani še pesmico, ki so jo peli pevci pri tej priložnosti; zložili so jo gospod Oliban, kaplan pri Materi Božji na jezeru. Oj bodi le vesela. Nmihelska fara li. Zdaj okolica ccla *e s tabo veseli. Ker želja je eoreca Dans dopolnila sc . l)a cerkvica sloveča Sc znoviga odpre. Odpre se posrečena. — Vam svetli knez — Gospod! Zato naj prej zreccna Ponižna hvala bod'. Ko bote se ločili . Oh. v daljni kraj od nas. Ne bodemo molili V tej cerkvici za Vas! Tud Vam. gospod častiti. Domači naš pastir! Ne smemo pozabiti. Hvaležni biti zmir. Ker z nami ste skerbeli. Da delo šlo od rok. Oj. bodite veseli. Povernil Vam bo Bos. I.e prosi, da nas resi Od Vsega hudiga. Da strela več ne treši. •) Da zemlja sad nam da: Da Božji strah nas vodi. Spominja na«, na smert. Da enkrat vsim od todi Bo sveti raj od peri! šCfizgieti po tiersansliim Mretn. Na Dunaj i sc je v dan sv. evangelista l.uka. 1V t. iii.. v stolni cerkvi sv. Štefana pričel posebni cerkveni zbor. /e dan poprej popoldne ob ."». so sc bili vsi zborniki pri vikšiin škofu zbrali. Odločeni dan pa so se vsi v procesii podali v stolno cerkev. Naprej so šli redovniki du-naj-kiga mesta in predmestij s svojimi krizi, za njimi sub-diakou s križem metropo|j>kiga kapitelua iu za njim hogo-slovci. mestni in predmestni fajinoštri z rudecimi stolami in duliovšina velike stolne cerkve. Nadalje kadiluika. nadškofijski križ, teologi iu kanouisti. zborni zapisuvavci in tajniki. zborna promotorja I Kticker iu dr. Kessler | v rodečili pluvialih. samostanski predniki iu provint iali av strijaiiskih redov. kapitclski prokuratorji tudi v rudccih pluv ialih. opati in prošti vsiga cerkvcniga okrožja v pluvialih in belili mi-trali. stolni kapitel. posvečeni skof in zborna očeta, »en-poliski in linški škof v rudccih pluvialih iu mitrah z /latam vezenih, poslednjič vikši -kof v rudccim pluvialu ^ predrago škofovsko kapo iu pastirsko palico. Na to so svitli kardiua. in vlksi skof prejeli masno obleko ter so poutificirali maso od sv. Duha. Globoko ginljivo je bilo viditi. ko je pred /avzivaiijcm šel kušljej oiirii od njih svillosti /ver-tama do vsih pričujočih. Po sv. uiasi -o -e vsi v ravno ti-;im redu podali v sredo cerkve, kjer je bil pio^tor za sejo pripravljen iu vsakimu svoje mesto odločeno. Bil jc v sredi cerkve postavljen priprost altar iu pred njim klet alnica. Tukaj kleče so vik^i pastir začeli predglas «'.8. psalma. iu duhov »tvo je zverstama molilo ta psalm. ki popisuje terpljeiije Kristusa in njegove sv. Cerkve. Nadalje so kleče molili zadevno molitev iu litanije vsili Svetnikov. Od v-i^a duhov siva peli responsorji so se slovesno razlegali po obzirnih pro-torih vclicaiiske stolnice, v kteii je čez T sto let zopet pcrvic metropolit tlal svoj nadpastirski blagoslov v */.lo»r zedinjeiiiiu očetam iu duhoviiain svojiga okrožja. Naslednjič je diakon izpel sv. cvangcli, ki je v pontilikalu za pervo siju od-meiijen. in Njih svitlost so zapeli pesem k sv. Duhu (Veni Creatoij; po ti pesmi so vsi odšli, kteri se ne -te jejo k cerkvenimi! zboru. Zdaj se je začela perv a seja. Pod sv križem . ki jc stal na priprostim altarji med 0 gorečimi sv ečami. so sedeli prečastitljivi viksi skof — obernjeni proti zbornikam. ki so bili krog njih v trivcrstiiim polkrogu zbrani. Ob desnici in levici so imeli obo,na škofa. jy. Scnt-llipolita in l.inca. Po dokončani seji je bilo zopet ljudstvo dopušeno. vikši škof so tlali blagoslov, in s procesijo tc bila dokončana ta perv a seja. kakor je bila tudi začela. Tako popisuje „Volksfrd.u to imenitno cerkveno slovesnost. — Druga seja cerkvcniga okrajuiga zbora je bila 20. t. m., pred ktero so imeli Sent - hipoliški škof. Ignaci Ke iger le. veliko sv. mašo. — V. č. g. provikar Mat. Kirchner i/ llartuina je prišel na Dunaj, tle bi tudi tukaj novih udov za misijon v srednji Afriki pridobil, s kterimi se bo spomladi zopet tje povernil. Tako piše „Volksfrd.u 20. t. m. — Beneški patrijarh so s pastirskim li-tam 20. t. m. začeli družbo v prid zanemarjenih dečkov ali fautaliiiov. Ni tlolgo. kar jc neki benečaiiski mesinjan v svoji oporoki 100.000 lir v ta namen zapustil. Povsod se culi potreba tacih društev, pa sc vender le tolikanj težko na dan spravijo. — Tirolski očeljc frančiškani so I. t. m. v Cincina u v Ameriki pričeli novo gimnazijo: xa mladenče. ki si bodo duhovski stan zvolili, sc bodo poznejši napravile tudi bogoslovske šole. Pred vec leti je bila strela toto cerkva razhrušila Pis. Na ffriču tu zelenim Nam cerkvica stoji, In farmanam poštenim \ polit alo se svetli, So radi darovali Z dobrotljivo roko . Ter delo dokončali So z druzeno močjo. Kdor lepo cerkvo ljubi. Za Božjo čast skerbi. Nikolj ne bo na z£ubi. Saj skušnja to uči. Zatorej le darujmo Tud še prihodnji čas. In Bogu posojujmo. On bo pozegnal nas. Zdaj se priporočimo Tud Tvoj iii u varstva še. Ki tukaj Te častimo: Patrono cerkvice: Smibelska \sa dolina Zdiliujc dans na glas : O . sveta Katarina . Ti proa' Boga za nas! Slorsfro. „DrobtinceJ za leto 1858 so sicer pozno na svitlo pri>le. so pa za to dobriga in pošteniga blaga prinesle, ki bo kupca mikalo ob enim in inu obilno koristilo. Obsegajo 22 pol prijazniga in razločniga natisa. Na čelu je podoba sv. Justa. spričevavca ali inučenca in zavetnika teržaške škofije. Med tvarino nahajaino: Pet pridig od poslednjih reči ( ranjc. škofa \Vittinana v liegcnsburgu); življenje dveh imenitnih slovanskih mož. eiuga duhovskiga in druziga vo-jaskiga. namreč, teržaskiga ranjc. škofa Mat. Ilavnikarja, nasiga rojaka, iu grofa Radeckiga; k temu pa še pošteniga kmetica Janeza Brinovca iz (»omilskiga. Dalje popis slovesne božje poti Marije - celjske ; silo koristna spisa: Za v»e, ki imajo pri cerkvah opraviti, in prijazno pismo miiii-stiantam. in polne bukve druziga dobriga in lepiga blaga. Priporočimo tedaj z lahko vestjo iu prav priserčno vsim Sloven-cain lepe in koristne ..Drobtinic" iu vošimo, naj bi jih tako goreče kupovali, kteri imajo dar in čas, pa naj bi tako goreče pisali, de bi skorej naslednji tečaj za leto 1850 na svitlo prišel. Podobe gteivhenber&ke. Svajcerija. *) Stoji iu sred višave _š\ajcerija-: Pod eno streho stan ljudi, živine — Pri tleli je krav. na podu pa družine — Po naše reklo bi &e: mlekarija. Tu gor»ki hram in mestna kavarija \ sakd.in krepeala prislieov množine: Tu gerlu vžitek. iu razgled z višine Po raj>ki okolici jc očem gostija. Dobi p.i tudi za serce in glavo Tu hrane se dovolj — na vsaki steni: Napisi zlatih ukov dragoceni. \i tmes škodljiviga. \>c vku>no. zdravo l.e sad je zrele skušnje, zvedenosti: To vsim odperte bukve so modrosti. Osamljenca. Tcdr.j sva le sama še tu ostala: Z meno le ti. Kvzebja Ijuheznjiva? To zguba je — za naji ne skelji\a. ker n i - v a se za drusnje kaj pečala. Doslej molitve sad sva prcglcdvala: kak bogat, blažiti je! Ted.ij beriva tia *daj za se. za druge, ter — moliva! kaj zd.t obilost. ko bje ne vživala! Ti. mlada. zdrava, srečna si. — al mene Tero 7. bobhno>tjo \>c nje nadloge: Težave, skrrfci. stiske — mnoge mnoge! Oh. moli moli. K\zebja! tud za mene — Za zdravje duše mi. pa tud telesa. Za kiuli vsakdanji le in za — nebesa! Ji iti darovi. Za a f r i k a n s k i milijon: Zbirka v Oorici poslana po gosp. mestnimu kaplanu Furlani-u gold. — Visokorodna grofnja v d. Blaga jeva 2 mernika sii-iga sadja. — ti. .81. 30 kr. — Z Jezice 4 gold. — ti. B. I.. I cekin. Za milijon gosp. O I i v i e r i - a : Pobožna duša I gold. — Vse v Božjo čast 3 gold. — Duhoven iz Doleiiskiga 1 golti. — (i. — ik 2 gold. Za bolnišnico iu k a t. cerkev v Jahluuki: Hvaljen bodi Jezu-* Kri-ttis! 1 gold. 20 kr. *» -Die Sch»\eizerei". to je. naprava po švajceiski šegi za mleko in mlečne jedila. Teli napi-ot s o polne \se stene in opaži zunaj in znotraj hiše. in iMTueMiijej. k.ij dostojno sob»ke ali sten-ke malarije. > .Kusebi.,- j«- i-ne preh pili loikcv od dolžnosti in sa.lii molitve. Obrajt. 4 cekine, ki so nam jih visokočastit in preblagoser-čin gospod v radovoljno porabo dali, smo tako-le obernili: 2 cekina za naše domače zamurce. 1 cek. za veliki altar ternovske cerkve. 2 gold. za mis. gosp. Olivieri-a, 1 gold. za Knobleherjev spominek, 1 golti. 38 kr. za neko mater, ki jo lačni otročiei kruha prosijo. — 5 golil, druziga do-brotniga gospoda takole: 3 gold. za naše zamurce. 1 gold. za nekiga potrebniga učenca, 30 kr. za reveža bolnika. 30 kr. za afrikanski mis. — 1 tol. še druziga blaziga g. dobrotnika: 1 gold. za naše zamurce, 1 gold. za mis. g. Olivieri-a. MPuhovske zadere. V ljubljanski škofi i. Razpisani ste fari: Belo-skalska (\Veissenfels) 23. iu železniška 20. t. nt. — O. Karo! Prohaska pride v Bloke; g. Toni. Slibar v Sinartin pod Šmarno goro. Imerli so gg.: Jan. Lavtcr, ekspoz. v Košici IS. t. m.; Val. Aleš, kaplan v pokoji.ua Opčini v teržaški školii 15. t. m.; Anton 01 o bočni k. gl. zgorej. R. I. P.! Spremembe v lavantinski škofi i. Zavolj starosti in bolehnosti doherloveškiga (Eberndorf) prošta in dekana, preč. gosp. Jan. ligo v ca, ki so pretečeniga mesca kimovca svojo zlato novo mašo obhajali, je imenovani preč. gosp Andrej Aliančič, duh. svetovavec in fajinešter v Sent - Kancjanu. administrator doberloveške dekanije. — Iz enakih vzrokov je imenovan gosp. Matija O ros ing, kurat na Prebelnu, administrator Sent - lenarške dekanije. — Umeri je gosp. Franc Sili, kurat v Podgorji. R. I. P.! Pogovori z gg. dopisorarei• V. č. g. St.: Prejeli s posebno hvaležnostjo. — (i. T.: Le gori ž njim! — V. č. g. S.: Za take reči se ne jemlje plačilo. — G. —v—: Vstregli ste nam. — ti. K. K.: Smo poslali; hvala za dopis. Za dr. Knobteherfev spominek. Prenesck od t.—8. naznanila 4 cekini in 690 gold. 24 kr. Iz mor.ivške d-kanije nasled. 40 gold. Gospod Janez Toman. dekan v Moravčah .... 4 ^ 9 „ _ Janez Zupančič, kaplan v Moravčah ... 2 «, — „ Jakob Blaznik. kaplan v Moravčah . . . 2 „ — . Juri Vari. fajmošter v krašnji.....1 - — - Jožef Malič. fajmošter v Cešnicah ... 1 Jožef Lomperger. fajmošter v Blagovci . 2 Janez Dornik. fajmošter v Sent-Gotardu . 2 Franc Pieško. kaplan v Sent-Gotardu . . 1 kajetan llueber. fajmošter v 1'emšeniku b Andrej Hafner, fajmošter v Zagorju ... 1 Juri Smrekar. fajmošter v Sent - Lampretu 3 Martin Jenoh. fajmošter na Sveii gori . . 2 Pavel Čuden, fajmošter na Savi .... 2 Franc Štrojin, fajmošter v llotiču ... 2 J .kob Mnlliar. fajmošter v Pečih .... 1 Pavel Safar. fajmošter v Sent - Heleni . . 2 Janez Brccelnik. fajmošter v Dolu ... 3 Matevž Primožič, fajmošter v Ihanu ... 2 I.etika I .a vrač......v.......— tiospod Anton Potočnik, kapi. v Sinartiui pri krajnu Jakob Kazpotnik. kaplan v Naklim . . . F. k.............. _ A. ki.............. Jožef Rozman, dekan v Trebnim ... Gospodje bogoslovci ljubljanski....... Gospod BI. I............... Skupaj: 74 S poprejšnjim: 4 cekini in 7l»4 1 r 1 „ 2 „ Ol 1 .. 74 gold. 2ll _ 45 _ ti ., 41» „ 32 „ 32 kr. :»t» „ Popravek. V spisu od Fare pri Kos telu popr. lista naj se bere 8. (namesto 9.) kimovca zjutraj so mislili furmani s smoduikam itd. Odgovorni vrednik: Luka JeraD- — Založnik: Jožef BlaZIiik