je zgornjevipavski časnik S ■ : . . - ■ Ajdovščina • Junij 2006 • številka 46 • 7800 izvodov • cena 0 sit »Na fuzbal me pust, na fuzbal me pust.. Estradna lizika (nastala je pred ^irimi leti, ob svetovni nogomet-ni maši na Daljnem Vzhodu), ki ne prenese nobene kritike, je po-novno posredno na sceni. Tokrat bliže nam in seveda je temu primerna tudi angažiranost vseh, ki imamo fuzbal radi. Thdi vročina nam gre izdatno na roko, saj je umik pred prevelikimi ozonskimi dozami na »teve« kavč zelo pri-r°čen izgovor. in kdo pravi, da je nogomet moška zadeva. Na nogometnih stadionih v Nemčiji sem v zadnjih dneh videl nepreštevno število izredno vznemirljivih joškov, ritk, stegen... Vsega kar privlači moški svet, njihove lastnice pa očitno nogomet. Nenazadnje so fuzbalisti »lastniki« najbolj prelestnih babnic tega Planeta, prepričan sem, da jih ne Privlači le pribrcani denar, prej hi rekel, da način kako udarijo z n°go ali z medeničnimi podaljški svojih atletskih postav. Res pa je, da nas včasih naše tiame obdržijo doma, češ, da boš lahko v miru in s špricerjem v r°ki spremljal nogometne bitke, Potem pa prevlada kaka filmska “resnična zgodba« in se najpomembnejši postranski stvari na svetu lahko posvetiš le med reklamami, seveda, če tudi te niso ne-ka) nepogrešljivo pomembnega In dobrega. Pravega konsenza in miru v hiši v teh nogometnih časih skorajda ni. Nogometna predstava v Nemčiji oam je že postregla z eno nemško zmago. Horizontalno so že svetovni prvaki, saj bolje organiziranega in bolje obiskanega nogomet-tmga spektakla doslej gotovo še ni bilo. Če bodo prvaki tudi vertikalno pa bomo še videli. Če se ° izteklo po mislih nekdanjega angleškega napadalca Linekerja, ta je rekel: »Nogomet je igra, ki jo tgra 22 mož, na koncu pa vedno Zmagajo Nemci«, potem bo temu zagotovo tako. Naj živi nogomet in njegovi erotični nastavki(hahaha...)! Ivan Mermolja -Iče !“!S# Razigrano vzdušje grajskega vrta je zavrelo Njoke in pregrel nogomet. ■v Cas je za počitnice! gospodarstvo Izšla je knjiga PINELA IN ZELEN, žlahtna dediščina Vipavske doline V okviru mednarodnega programa INTERREG INC, projekta »VINUM ESI« je Razvojna agencija ROD izdala knjigo o domačih vinskih sortah Vipavske doline. T deja o pripravi tovrstne knjige Aje stara že nekaj let, nastala je predvsem iz potrebe po predstavitvi, uveljavitvi in osvetlitvi starih sort vinske trte - naše kulturne dediščine. Pri ustvarjanju knjige so sodelovali znani domači znanstveniki in strokovnjaki z bogatimi izkušnjami s področja vinogradništva in vinarstva. V knjigi, je na 132-ih straneh predstavljen vinorodni okoliš Vipavska dolina, ampelo-grafski opis domačih sort vinske trte, selekcija teh sort, pridelava pinele in zelena, zdravstveno varstvo vinske trte, pridelava vina in nekaj osnov o trženju vina. Knjiga je srednje velikega formata, obogatena s številnimi barvnimi fotografijami, skicami in grafikoni, natisnjena v 1.000 izvodih. Napisana je poljudno in prinaša kopico podatkov o vinogradništvu in vinarstvu, zato bo zanimiva in uporabna tako za študente in splošno javnost kot tudi za vinogradnike in vinarje, ki se s pridelavo grozdja in vina poklicno ukvarjajo. Knjiga je na razpolago na Razvojni agenciji ROD v Ajdovščini in v Centru za razvoj podeželja TRG v Vipavi. Predstavitev knjige bo v četrtek, 29- junija ob 20. uri na Dvorcu Zemono. Prisrčno vabljeni! 'f North East South West UfNTfT The Netvvork tor ■.INTERREG INC Smafl European Wine Areas ■ Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov- Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T; 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si Brošura VIN ESI Skupaj z mednarodnimi partnerji iz sedmih partnerskih org0nl zaciji mreže VINUM ESI je Razvojna agencija ROD izdala pr°” mocijsko brošuro v kateri so opisana vsa vinorodna partnerska območja mreže. T>rošura ima dva namena; Jj predvsem gre za skupno publikacijo vseh partnerskih orga- nizacij v projektu, ki so vzpostJ vila mrežo Vinest in nenazadflj£ krepi prepoznavnost vseh močij, ki se v njej predstavi)0 Brošura je izdana v šestih jeziki*1’ v angleškem, italijanskem, šp^' skem, nemškem, madžarske111 in slovenskem jeziku. Vipavs^ dolina se v brošuri predstavljas svojo vinogradniško - vinarsk0 tradicijo, svojimi vini in lok^j nimi zanimivostmi. Brošura, je slikovno bogato opremlje11, ima 18 strani. V slovenskem ie’ ziku je natisnjena v 2.000 izv° dih. Publikacija je dostopna 1,3 Razvojni agenciji in na spleti11 strani www.vinest.net Nova dela za Primorje Generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj je danes podpisal kar dve pogodbi. Najprej je na sedežu Holdinga slovenskih elektrarn v Ljubljani podpisal pogodbo za gradnjo elektrarn na spodnji Savi v vrednosti 48 milijonov evrov. Gre za gradnjo jezovnih zgradb hidroelektrarn Blanca in Krško, pri slednji so zajeta tudi vsa pripravljalna dela. Primorje je z dolenjskima partnerjema oddalo na javnem razpisu najugodnejšo ponudbo. f Primorje pa je v konzorciju še z nekaterimi drugimi gradbenimi podjetji na Darsovem razpisu pridobilo tudi delo pri gradnji dveh odsekov na bodoči avtocesti med Pesnico in Slivnico v skupni dolžini šestih kilometrov. Podpis pogodbe je bil popoldne v Svetem Juriju ob Ščavnici. Lil T ! ^ ill Mml II piaz Petek, 30.6.//19.00 MTV rock: Da Phenomena & Dan D Torek, 4.7. Eddie F Sreda, 5. 7.//18.00 MTV dance floor chart: DJ Shark & DJ Sylvain Četrtek, 6.7.//21.00 Elvis Jackson Petek, 7.7.//21.00 Kut Gas Nedelja, 9.7.1/22.00 Half naked VSTOPNINE NI! www.poletnaplaza.si PRIJATELJI PRIREDITVE AJDOVŠČINA V MAJU 2006 S Mercator TRGOVSKI CENTER AJDOVŠČINA AVTO INN d.o o. 9 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Ajdovščina L0$ O Velo d.d., Ljubljana Avtohiša Ajdovščina ANIONI IZVOZ - UVOZ -TTUuNSFffflT dj*A &ATIS-CO as AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group ajdovščina v maju Zahvala rav v vsakem podjetju, ustanovi, društvu ali neformalni skupini biva in dela človek z imenom in priimkom. Kot vedno, je jOSamezn'k najpomembnejši. Kako je kaka stvar narejena oz. izvedena je odvisno od sposobnosti, znanja ter motiva nobre ali slabe volje slehernika. Našteti po abecedi, so pri organizaciji desetnevne Ajdovščine v maju pokazali prijazne oroze, zrelost ter različne sposobnosti. Za korektno sodelovanje, ki je večkrat preraščalo v navadno človeško pomoč, se Vsern, najtopleje zahvaljujem Organizator AVM 2006 - Tripkovič Mitja pR|IMEKiNIME FUNKCIJA JAKOMIN FRANKO KLOPI IN MIZE PINTAR UROŠ NOGOMETNA ŠOLA OLVMP 20.000 LJUDI OBISKOVALCI JAZBAR MATJAŽ NJOKI FESTIVAL PIRJEVEC ALEŠ MLINOTEST AKIFIADNAN SONČNA URA JEJČIČ RAJKO AVTOPREVOZNIK PIVEC JANEZ VIŠJI POLICIST avbelj romana METROPOLIS JERONČIČ BOŠTJAN KK AJDOVŠČINA PIŽENT JOŠKO ZIDAR IN TESAR BAJC DRAGO KUHAR JEŽ MILAN RADIJSKI MODERATOR PLAHUTNIK PAVEL GLASBENI MANAGER bajnoci PETER PREVAJALEC KAVČIČ ANDREJA DZS POUŠAK MARJAN . M| ŽUPAN Batagelj matej GASILEC KELHER KARMEN NOVA LJUBLJANSKA BANKA POLONA FURLAN PEVKA BATIČ ROBERT AVTOBATIČ KENDA BORUT PIVOVARNA LAŠKO POREDOŠ VLADO ORLEK BAVČAR ROŽE SUZANA FRUCTAL KETEJERNEJ KMEČKA DOBRAVLJE POTRATA ROMANA UPRAVNA ENOTA BICIČ EVA DOGMA D.O.O. KOBAL ANTON ANTONI POTREBUJEŠ JOŽE ČUKI BiZJAK MILOŠ PODŽUPAN KOBAL MIRAN FINOMEHANIK PUŠNAR RADOVAN ADRIATIC-SLOVENIKA B|ZJAK ZORKA VELO D.D. KODRE DANIJEL FRUCTAL RADOVIČ VELIBOR FAMA, VODJA EVIDENC Bojan Vodopivec PAINT BALL KODRIČ SILVANA KSD RASPOR KRIS PRENAŠALEC; TOČAJ B°NE DAMJAN PRITRKOVALEC KODRIČ VERA PRIMORSKE NOVICE REPIČ IVO ADRIATIC SLOVENIKA BOŠKIN ANDREJ MERCATOR KOSANEC BOJAN BALONI IN PENA ROŠKER MARKO OGNJEMET Boštjan Črnigoj KUHAR KOŠIR FRANC PIVOVARNA LAŠKO RUTAR META ČARODEJ KA BBECELJ ALEŠ DRUŠTVO ZBIRALCEV KOVAČJOŽE-PEPI KSD SAMEC LARA REPORTERKA IN TOČAJKA BBECELJ DANIELA TOČAJKA KRAPEŽ TEREZA ZDRAVSTVENA INŠPEKTORICA SEDMAK LEA TISKARNA SEDMAK bbeceu mitja KS D KRAPEŽ KATJA BLAGAJNIČARKA SELJAK IVAN RADIO CERKNO brecelj urška BLAGAJNIČARKA KRAPEŽ VESNA TOČAJKA SMOLAR ADI KANTAVTOR CURK SANDI RADIO 94 KRESLIN ANA GLASBENA POSREDNICA SOBAN NATAŠA UPRAVNA ENOTA UERNIGOJ DUŠAN PREDSEDNIK PRITRKOVALCEV KRESLIN VLADO GLASBENIK, PESNIK SORČ ANITA TOČAJKA RESNIK IGOR SVETNIK SLS KRETIČ ROMEO GASILEC STIBIU RADO TRAKTORIST Resnik ksenija VSTOPNINA KRPAN MARJAN KOMERCIALIST ŠEMRL MARJAN KSD česnik marko GASILEC LAVRENČIČ BOJAN BO-AVTO D.O.O. ŠIRCA PETER KSD 9BEJ RENATO KINGSTON LAVRENČIČ BOJANA UPRAVNA ENOTA ŠKRLEP JURE TV VITEL ČRNIGOJ DUŠAN PRIMORJE LE ULAGA JAN KO PRENAŠALEC ŠTELTER ROK SLIKAR UOLES MARKO ANA PUPEDAN LEMUT ALEKSANDER FAMA VIPAVA ŠTOKELJ DUŠAN ČEBELAR DuRNIKVILI OBČINA AJDOVŠČINA LEMUT IVAN GATIS ŠTOR BRANKO VODJA GOSTINSTVA BROAVER MIHA URADNIK LEMUT VLADO KUHARSKI POMOČNIK ŠTOR RADOVAN STROJNIK EABJAN EMIL AVTOPREVOZNIK UJLIK ANTON ELEKTRO PRIMORSKE ŠTOR SEBASTJAN ELEKTROST1K EERFOLJA BOŽA ZDRAVSTVENI DOM MAJERŠIČ MILOŠ ŠOFER GASILEC TOMAŽIČ MARJAN ELEKTROSTIK FLERIN NATAŠA SPAR MAKUC MELITA MLINOTEST TOMŠIČ BARBARA ZPM AJDOVŠČINA FORNAZARIČ JERNEJA TOČAJKA MAMIČ ANDI NOGOMETNA ŠOLA OLVMP TREBOVC ALEKSANDER FAMA ®fiRLAN JANEZ URADNIK MARC MILOŠ MARCFAMILV BAND TROHA MARJAN TRGOVSKI POTNIK ZA VINO 2 ^ERŽiNA MIROSLAV , KSD MARC TINA ISS TROHA ZDRAVKO ZASTOPNIK ZA SLADOLED čRAHOVAC TOMISLAV URADNI FOTOGRAF MEDVEŠČEKALEŠ MERCATOR TROŠT IVO PRENAŠALEC, TOČAJ čREGORC AUANA TOČAJKA MERMOLJA IVAN VODJA PROGRAMOV TROŠT MATJAŽ AGROIND ČREGORC MIRAN PRITRKOVALEC MIKUŠANDREJKA KUHARICA UKMAR ALJOŠA MEDIATEAM GREGORIČ BRANKO TV PRIMORKA MIKUŽ SLAVKO MESAR VELIKONJA RADOVAN CP NOVA GORICA GRUDEN FRANC SVETOVALEC MILLER FREDI GLASBENIK IMITATOR VIDIC MATEJ PRENAŠALEC, TOČAJ čUUČ MOJCA VSTOPNINA MUŽENIČ LOVRO DJ LOVRO VIDMAR IGOR BRUHALEC OGNJA ■FAIN ALEKSANDRA TIC AJDOVŠČINA NAGODE MARKO ZIDAR VIDMAR JERNEJ ELEKTROPRIMORSKA HAREJ HELENA BLAGAJNIČARKA NARDIN NATAŠA TV PRIMORKA VOLK DEJAN PRIJATELJ HAREJ URŠKA BLAGAJNIČARKA OGLAJNAR MIHAEL KOMANDIR-POLICIST VOLK JAN NOČNI ČUVAJ F,MELJAK PAOLO RADIO GORIZZIA PAHOR MARKO AVTO INN VUKSANOVIČ MARKO RADIO ROBIN UU.MAR GREGOR OBLIKOVALEC PANDUROVIČ DANILO KUHINJSKA OPREMA ZAVRTANIK DANILO POLITEHNIKA iucanja TOČAJKA PEGAN MIRAN GASILEC ZEGA MARKO NOVA UUBUANSKA BANKA 'Bavec EGON VARNOST D.O.O. PEHLIČ MIRSAD ZIDAR ZORČ JASNA TOČAJKA 'Ravec marko ESTRADNIMANAGER PETRIČ IVO BALINARSKI FUNKCIONAR ŽAGAR ROK NAJEMODAJALEC ŠOTORA JAKLIČ DARKO PODJETNIK PETRIČ ZMAGO PETRIČ D.O.O. ŽIŽMOND ANETA BLAGAJNIČARKA Vrhunsko prireditveno Prizorišče Grajski vrt Zakaj je Ajdovščini prireditev sorazmerno na prostem v — --------------o malo in zakaj 1 skoraj vsi prireditelji polomijo svoje 'fiančne zobe na računih, ki jih prire-Jtev prinese ( z njimi ne prizanašajo '|l občinski zavodi, javna podjetja in nravstveni dom ), se skriva v prepro-stem dejstvu - za vsako prireditev po-^avljamo in razstavljamo prireditveno JDfrastrukturo vedno znova, kakor da bi . 1 a zadnja. Z majhnim, a trajnim vlož-°m v prireditveno opremo grajskega Vrta, bi tako zmanjšali startne stroške ^sem sedanjim in bodočim priredite-lerri, kar bi zagotovo povečalo število, nkortudi različnost vsebin prireditev. pako je potrebno: 1- travnik v obzidju pozimi preorati, rezati, poravnati, ga spomladi zasejati s r^vo ter redno valjati in kositi . ' P°zidati zidne špalete novonastali ser-Vlsni odprtini, zakrpati luknje v obzidju, Montirati lesena in kovana vrata ( tudi na Sarr> stolp ) 3. utrditi in poravnati poti na vseh vhodih 0 da omogočijo varen in hiter dostop ob-15 ovalcem v gneči (tudi invalidom ) ■ grajsko obzidje razsvetliti ter izvesti 1 sno prireditveno elektrifikacijo ( zagoto-Vod )0V°li e^e^tri^ne m°či in potrebni raz- 5- urediti fiksne sanitarije ( morda odkup satere °d hiš v bližini), ki se jih lahko med am° Prireditvijo čisti, ogreva in ventilira 6. izvesti stalen dovod vode ter odtok odpadne vode za potrebe gostinstva ( morda v leseni uti) 7. postaviti večji lesen pokrit oder z zaode-rjem in dovoljšnjo maso, ki onemogoča odboj zvoka za hrbet odra, kakor tudi opremiti zaodrje ( skromne slačilnice ) ter zasilno odrsko razsvetljavo in ozvočenje 8. pred odrom postaviti lesen podij za ples oz. stole 9. zamejiti prehod do vrtov in sosednjih hiš z mobilnimi pregradami 10. postaviti lesene stojnice, tribune in zamejiti ložo v “nadstropju” obzidja po celi dolžini. Najprej pa je treba, kot vedno, priti do soglasja o potrebnosti naštetega, narediti dobre načrte, zakopati bojno sekiro z Zavodom za spomeniško varstvo, določiti seznam prioritetnih prireditev, pridobiti soglasja in dokumentacijo ter načrtno, vztrajno in z vnaprej znano, poimenovano odgovornostjo - pridobiti sredstva iz evropskih skladov. Pri črpanju slednjih nam bojda manjka projektov !? Mitja Tripkovič Prav posebna zahvala pa gre tudi Joškotu Breclju - Jokotu, velemojstru vseh majhnih in večine velikih obrtniških del ter sinu Vitji, ki se je ob delu "purša", kot vedno, pridno učil. ajdovski odmevi ---II!-------------------------------------------- V pripravi novi prostorski načrti občine Ajdovščina Občina Ajdovščina je lahko zadovoljna, da se je na vabilo na 1. prostorsko konferenco o Strategiji prostorskega razvoja občine Ajdovščina in prostorskega reda občine Ajdovščina, ki je potekala v sredo, 14. junija popoldan v veliki sejni sobi Občine Ajdovščina, odzvalo veliko zainteresirane javnosti. Gre namreč za pomemben strateški dokument občine, ki ga je potrebno pripraviti z vso natančnostjo in pozornostjo, predvsem pa je zaželjeno in nujno, da pri pripravi sodelujejo vsi akterji v občini - od ustanov do občanov. T)o zakonu je prostorska konfe-renca namenjena organizirani, vabljeni javnosti. Občinska uprava, ki je sklicala konferenco, je vabila pripravila za zelo široko množico potencialnih zainteresiranih ustanov in posameznikov - povabljeni so bili nosilci urejanja prostora (vsa pristojna ministrstva in uradi na državnem nivoju), sosednje občine (zaradi skupnih interesov in enotnih reševanj težav), Razvojne agencije ( ROD,, IGRA, Posoški razvojni center), krajevne skupnosti, javni zavodi, gospodarska in obrtna zbornica, Kmetijska zadruga Vipava, predstavniki gospodarstva, ribiške in lovske družine ter druga društva,... Bistveni motiv za nove prostorske akte je Zakon o urejanju prostora, Strategija gospodarskega razvoja občine Ajdovščina in spremembe družbeno političnih in gospodarskih razmer. Tako rekoč je stare prostorske akte potrebno prevesti v novo zakonodajo. V pripravi in za sprejem v jesenskih mesecih je predvidena nova zakonodaja - do takrat pa naj bi se zaključil tudi sprejem priporočil, usmeritev, legitimnih interesov ter pobud za spremembo namenske rabe prostora, ki je bil pričet v letu 2004. Preletimo nekaj konkretnejših pobud, ki so bile podane na 1. prostorski konferenci: V uvodu razprave so udeleženci omenili slabo izobrazbeno strukturo lokalnega prebivalstva ter poudarili pomen izobraževanja v občini. Kar nekaj besed je bilo izrečenih na račun dostopnosti občine, ki ima po mnenju večine ugodno strateško lego; pojavljale so se dileme ali dostopnost razvijati naprej ali občino zapreti. Tudi mnenja o kmetijstvu v občini so različna: v programu je namreč omenjen potencial kmetijstva -glede na težave z melioriranimi površinami ter zaraščanjem krajine, se nekateri sprašujejo ali ta potencial v Ajdovščini sploh še obstaja in koliko je pravzaprav izkoriščen. Poudarjen je bil pomen okrepitve prometne povezave Idrija - Komen; občina je namreč lepo povezana v smeri vzhod zahod, ni pa povezave sever jug. Zopet je bilo izpostavljeno izkoriščanje potenciala akumulacijskega jezera Vogršček v športno rekreativno turistične namene - gre za že večkrat predlagano vsebino med spremembami prejšnjih planov, ki pa doslej ni naletela na večji posluh: območje jezerskih brežin je namreč v 75% namenjeno kmetijstvu, na ajdovskem delu Vogrščka pa so še druge težave - vodna gladina tu namreč najbolj niha, zato bi potencialni investitorji v vsakem primeru imeli hude težave ob pridobivanju dovoljenj za urejanje prostora v tovrstne namene. Dosti besed je bilo izrečenih tudi na račun poselitve; udeleženci so se spraševali kam usmerjati poselitev, imeli pa so veliko vprašanj tudi za strokovne službe - predvsem jih je zanimal razlog uvedbe davka na nezazidana zemljišča, kdaj bodo naselja komunalno opremljena ter čigav strošek bo to. Na območju občine Ajdovščina doslej ni bilo večjih lokalnih konfliktov v prostoru. Dosedanji zapleti (na primer kompresorska postaja) so nastajali na nivoju državnih izhodišč, kjer je občina v podrejeni- vlogi. Poleg tega je kar 60% občine v varstvenem območju Natura 2000, 37% ima kmetijskih zemljišč, 55% je gozdov in drugih zaščitenih območij, kjer so kakršnikoli drugi nameni ali posegi omejeni in ponekod skorajda nemogoči. Občina najbolj samostojno razpolaga in upravlja le s poselitvenimi območji, še največ pristojnosti ima na območju stavbnih zemljišč. Prav to področje, torej namenska raba stavbnih zemljišč, se z novim zakonom ter posledično novimi prostorskimi akti naše občine podrobneje ureja. Do zaključka postopka je še vrsta opravil, tudi javna razgrnitev, na katero bo vabljena zelo široka javnost. Vse podrobnejše informacije o Strategiji prostorskega razvoja občine Ajdovščina in Prostorskem redu občine Ajdovščina so vsem zainteresiranim na voljo na oddelku za urejanje prostora na Občini Ajdovščina, kjer bodo veseli tudi novih pobud. O poteku postopka bo javnost sproti obveščana preko lokalnih medijev ter spletne strani Občine Ajdovščina www.ajdovsci-na.si. sh Javni zavodi pod drobnogledom 36. redna seja Sveta Občine Ajdovščina 25. maja je v prijetno ohlajeni sejni dvorani Občine Ajdovščina potekala 36. redna seja Sveta Občine Ajdovščina. Obsežno gradivo so v večini sestavljala letna poročila javnih zavodov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina Ajdovščina. Še preden so se lotili pregledovanja poročil, pa so svetniki po hitrem postopku sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ajdovščina za leto 2005 ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Kot uvod k točki o zaključnem računu je župan povedal, da lansko leto ocenjuje kot delovno uspešno, kljub viškom, ki so namensko prihranjena sredstva za velike investicije, le-te pa so v tem trenutku v polnem zamahu. Sprememba odloka o čiščenju odpadnih voda pa je vendarle sprožila nekaj razprave. Svetniki so izpostavili predvsem neživljenjskost odloka, ki nalaga vsem lastnikom stanovanjskih objektov, ki so do 100 metrov oddaljeni od čistilne naprave, obvezno priključitev ter neupoštevanje možnosti izgradnje lastne čistilne naprave, oziroma možnost izbire nasploh. Strokovna sodelavka Občinske uprave je pojasnila, da takšna pravila nalagajo zakon in predpisi, dodala je še, da se odlok spreminja predvsem zaradi nove dejavnosti Komunalno stanovanjske družbe - praznjenja greznic. Odlok je bil kljub pomislekom sprejet. Nato so bila na vrsti letna poročila javnih zavodov. Svet Občine Ajdovščina je namreč na junijski seji leta 2004 sprejel sklep, da sveti zavoda ne smejo obravnavati letnega poročila preden ga ne obravnava svet. Pregledu posameznega poročila so prisostvovali posamezni direktorji zavodov. Prva je bila k besedi povabljena direktorica ZDRAVSTVENEGA DOMA AJDOVŠČINA, Boža Ferfolja. Zavod je leto 2005 zaključil s presežkom na račun tržne dejavnosti, ki bo, na prošnjo direktorice in po potrdilu sveta, vložen v službo nujne medicinske pomoči. V lanskem letu je Zdravstvenemu domu uspelo pridobiti del koncesije za patronažno službo ter za ortodontsko ambulanto. Tudi sicer ta zavod posluje brez večjih težav. Tudi LEKARNA AJDOVŠČINA posluje brez večjih težav in je leto 2005 zaključil s precejšnjim dobičkom. Direktorica Alojzija Furlan je pojasnila, da gre dobiček tudi na račun pomanjkanja delavk. Sicer pa so v lanskem letu v Lekarni dali veliko poudarka na dodatnem izobraževanju, spremenil se je statut zavoda ter sestava sveta zavoda. Svetniki so Lekarni delno odobrili prošnjo za soglasje za povečan obseg sredstev za plače iz naslova delovne uspešnosti. ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA pa se ubada s težavami. Direktor Robert Krkoč je najprej izpostavil težave z delovno silo - zavod ima za normalno obratovanje premalo ljudi, prošnja za dodatno zaposlitev v zaprtem bazenu ni bila odobrena. Omenil je tudi, da je Zavod za šport v drugačni situaciji, kot ostali zavodi ter da v določenih situacijah ostaja brez pristojnosti, ki mu jih sicer določa ustanovitelj. Zavod je lansko leto zaključil z nekaj malega dobička, poslovanje pa je bilo ocenjeno kot zelo uspešno. Tudi Zavodu za šport so svetniki odobrili soglasje za povečan obseg sredstev za plače iz naslova delovne uspešnosti, čeprav se je nekaterim svetnikom zdelo absurdno - vseh 6 zaposlenih si bo namreč lahko razdelilo dobrih 100 tisoč tolarjev. Tudi PILONOVA GALERIJA je leto zaključila z dobičkom, ki ga bodo namenili za vzdrževalna dela hiše umetnosti. Ministrstvo za kulturo je lani Pilonovi galeriji namenilo dodatnih 3 milijone tolarjev za projekt Pilon v Parizu. Galerija je pridobila veliko zapuščine ter 8 kvadratnih metrov dodatnega prostora za depoje - kot se je izrazila' doktorica Irene Mislej, direktorica galerije, so izkoristili še zadnjo »luknjo« v hiši, v prihodnosti bo potrebno poiskati nove prostore za depoje galerije. Omenila je tudi nujnost zaposlitve mladega kustosa, na kar opozarja že nekaj let, sicer pa galerija nima večjih težav. Kot uspešno je bilo ocenjeno tudi delovanje LAVRIČEVE KNJIŽNICE AJDOVŠČINA, ki je lansko leto zaključila z majhnim dobičkom. Poslovanje je predstavila direktorica Zdenka Žigon, ki je poudarila vrsto novosti in prireditev, ki so se dogajale v knjižnici in s čimer bodo nadaljevali tudivprihodnje. Presežek OSNOVNE ŠOLE DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA je namensko privarčevan za razna popravila po hiši, ki jim ni videti konca, kot je povedal ravnatelj Vladimir Bačič. Občino je zaprosil za dodatna sredstva v ta namen, pa tudi za pomoč - ob vseh ostalih težavah s staro hišo je namreč začel puščati še toplovod. Hiša učenosti je torej prepotrebna temeljite prenove, temu navkljub pa delo v njej poteka nemoteno in z velikim uspehom. Lansko leto je bilo uspešno tudi za OTROŠKI VRTEC AJDOVŠČINA, ravnateljica Meri Uršič je izpostavila predvsem povečanje števila otrok za dva oddelka, devetletki navkljub. Vrtec tako ta trenutek šteje 36 oddelkov, trend pa kaže, da bo otrok še več. Prav zaradi tega se začenja postopek delitve vrtca med obe občini - zakon namreč predpisuje, da ima vrtec lahko največ 30 oddelkov. Vipava bo imela svoj vrtec z 10 oddelki, v Ajdovščini jih ostane 26. Ravnatelj OSNOVNE ŠOLE DOBRAVLJE, Anton Žagar, je v svojem nastopu izrazil zadovoljstvo nad delom svoje šole ter nad odnosi med šolo in občino - ne pa tudi med šolo in državo. Dobravska šola ima največ podružnic, kjer otroci zaradi mačehovskega odnosa države, nimajo enakih možnosti. Ker je v zadnjem mandatu je svetnike zaprosil, naj pri državi lobirajo za majhne šole, ki majhnim krajem dajejo dušo. Pohvalil je tudi delovanje športne dvorane, ki je lani »pridelala« presežek - le ta pa se vrača v dvorano, ki jo stalno posodabljajo. Poudaril je, da sta tako šola kot dvorana dobro grajeni in odlično funkcionirata z minimalnimi stroški. Ravnatelj Ivan Irgl - OSNOVNA ŠOLA COL - nima nikakršnih težav s poslovanjem mavrične šole, kot ji pravijo šolarji. Največja investicija lanskega leta je bila postavitev protihrupne zaščite v telovadnici, ki jo je sofinancirala tudi Občina Ajdovščina. Šola pa si skupaj s KS Podkraj prizadeva ob podružnici v tej vasi zgraditi večnamenski prostor, kjer bi lahko potekala telovadba in druge športne dejavnosti, kulturne prireditve,... Telovadnico željno pričakujejo tudi na OSNOVNI ŠOLI OTLICA, kjer telovadba še vedno poteka v jedilnici. Ravnatelj Rajko Ipavec je sicer zadovoljen s poslovanjem šole, ki je leto zaključila pozitivno. Predvsem pa je vesel uspehov učencev - vsi so napredovali, udeleževali so se tekmovanj,.. Lepe uspehe so dosegali tudi gojenci GLASBENE ŠOLE VINKA VODOPIVCA, katere poslovanje je predstavljala direktorica Martina Černe Vodopivec. V letu 2005 so dejavnost v glasbeni šoli povečali, prav tako število učencev in učiteljev. Med poletnimi počitnicami so postorili veliko obnovitvenih del v prostorih. Naslednji je bil na vrsti GASILSKO REŠEVALNI CENTER AJDOVŠČINA, na čelu katerega je Igor Česnik, sicer tudi občinski svetnik. Zavodu gre dobro, dela imajo veliko, v lanskem letu so veliko postorili na področju izobraževanja ter vzdrževanja vozil ter leto zaključili pozitivno. LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA se je v lanskem letu usmerjala v iskanje programov in sodelovanj, ki prinašajo brezplačno dodatno izobraževanje občanom Ajdovščine. Kot je povedala direktorica BOŽA BOLČINA je to njihov cilj tudi v prihodnje, hkrati je izpostavila široko paleto možnosti izobraževanj, ki jih ponuja Ljudska univerza. Leto so zaključili z dobičkom, svetniki so se strinjali, da si del dobička razdelijo delavci zavoda, kot nagrado za delovno uspešnost. Precej razprave pa je bilo ob pregledu delovanja RAZVOJNE AGENCIJE ROD AJDOVŠČINA. Zavod je posloval z veliko več sredstvi kot v prejšnjih letih, večina teh sredstev je bilo pridobljenih iz evropskih razpisov. Razpravo je vzpodbudila točka o izbrisu Roda iz registra posrednih uporabnikov proračunaObčineAjdovščina. Konec lanskega leta je namreč Uprava za javna plačila RS opozorila Rod na neusklajenost aktov zavoda v zvezi s poslovanjem javnega zavoda ter agenciji naložila uskladitev aktov ali prenos TRR k eni od komercialnih bank. Kljub pomoči Občine, ki je izprosila podaljšanje roka za spremembo statuta, agencija ni uspela izvesti spremembe. Odbor za finance je na svoji seji sicer podprl sklep, ker drugače ni mogel, vendar pa so izrazili bojazen ob takšnem dejanju, ki agencijo postavlja na trg. Po precej burni razpravi je prevladalo mnenje, da sklepa ne podprejo, pač pa agenciji naložijo, da v določenem roku vendarle uspe zbrati soglasja vseh šestih ustanoviteljev ža spremembo Pogodbe o ustanovitvi, ki jo je potrebno dopolniti tako, da bo razvidno, da gre za javni zavod. Kot zadnja je bila na vrsti KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA AJDOVŠČINA in direktor Evstahij Paljk. Družba je poslovala z dobičkom, pozitivni trend poslovanja je značilnost poslovanja v lanskem letu. Do konca seje so svetniki pregledali še nekaj premoženjsko pravnih zadev ter podali svoja vprašanja in informacije. Med drugim je župan Marjan Poljšak svetnikom predstavil svoj pogled na rušenje vrtnega zidu, o čemer smo pisali že v prejšnjem Latniku. Zapisnike sej, tako kot tudi vabila in dnevni red posamezne seje lahko najdete na spletni strani Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si), pod rubriko »občinski svet«. sh m— ajdovski odmevi Rizzatova vila ima novo vsebino, Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem p sredo 21. junija 2006 je pred Rizzatovo vilo potekala krajša slovesnost ob zagonu programa v .rnoc zasvojenim in njihovim svojcem. V ta namen je Občina Ajdovščina obnovila sejno sobo, Ca|no kuhinjo in pisarno v spodnjem nadstropju vile v Šturskem parku. Jetična ter apevtka Tanja Kaligarič s kolegicami ^upan Občine Ajdovščina je programa. Alojz Ferjančič je na 1 r\r\\Tf* cf-a rtmro b-r-vn r' 11 »Ot)Cl£ijtl ITIC prijC- ^pozdravil nove stanovalce jim zaželel veliko uspeha. 0vornik na slovesnosti je bil ^etnik Alojz Ferjančič, ki je pred finskim svetom predstavljal Pr°gram in se zanj zavzemal. letošnjem občinskem prora-Unti je bilo za tovrstne namene rezerviranih 3 milijone tolarjev 1.2 milijona za obnovo pros-torov, i;8 milijona za delovanje koncu dodal: ten občutek, da si ne zatiskamo oči pred veliko rano današnjega časa, to je zasvojenostjo z drogami in težavami, ki spremljajo zasvojence in njihove družine, pač pa bomo z delovanjem centra pomagali. Če bomo s tem rešili samo enega bližnjega in njegovo družino pekla, v katerem sedaj živijo, je vredno našega truda.« Program poteka v okviru Zavoda Pelikan Karitas, ki ga je na kratko predstavil direktor Imre Jerebic. Oče Franc Prelc, svetnik v strokovnem svetu zavoda Pelikan karitas, s 15 letnimi izkušnjami pri delu z zasvojenci ter pooblaščenec Dona Pierina za skupnost Srečanje v Sloveniji, je povedal nekaj besed o programu ter o pomoči zasvojencem. Delovanje programa pa je predstavila laična terapevtka, ki je to postala po triletnem programu v Skupnosti Srečanje, Tanja Kaligarič. Predstavila je skupino terapevtov in poudarila, da so v centru dobrodošli tudi ljudje z drugimi težavami odvisnosti, kot je na primer alkohol. Nove prostore je blagoslovil Šturski župnik Marko Kos. Center za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem bo odprt vsako sredo med 9 00 in 15.00 uro. Vsak četrtek med 19 00 in 21.00 uro pa bodo v prostorih centra potekala srečanja vseh, ki jih zanima karkoli iz področja pomoči odvisnim od droge. sh,foto GMH Pohvala najboljšim V četrtek, 22. junija je v prostorih Doma krajanov v Ajdovščini potekal tradicionalni sprejem, na katerega župan Občine Ajdovščina povabi učence, ki so poleg rednega šolskega dela v sezoni dosegali tudi druge uspehe. Zupan Marjan Poljšak je bil zaradi neodložljivih obveznosti odsoten, zastopal ga je podžupan Miloš Bizjak, ki je šolarje pohvalil ter poudaril pomen znanja tako za občino, kot tudi za državo. /'■'Vbčina Ajdovščina je tudi v Černigoj. Za raziskovalno na-letošnjem letu šolarjem po- logo VODNA UČNA POT so v klonila simbolično darilo. Prejelo konkurenci 30 slovenskih šol ga je mnogo učencev iz vseh aj- prejeli najvišje priznanje skla-dovskih šol: Osnovna šola Danila da Helios za ohranjanje slo-Lokarja Ajdovščina, Osnovna venskih voda. Čestitamo jim šola Dobravlje, Osnovna šola Col, in se jim hkrati opravičujemo Osnovna šola Otlica, Srednja šola za napako. Nagrada pa jim je bila Veno Pilon Ajdovščina in Glasbena že posredovana, šola Vinka Vodopivca Ajdovščina. Čestitke seveda veljajo prav vsem Na sprejemu pa se nam je iz učencem, ki so se dosegali dodat-seznama najodličnejših iz- ne uspehe, enako tudi vsem, ki so muznila skupina 11 učencev uspešno zaključili šolsko leto. Pa iz 9- razreda Osnovne šole Col, vesele počitnice vam želimo! katerih mentor je bil Franc sh Pomožno nogometno igrišče v ŠC Police ^ petek, 23. junija popoldan je potekalo odprtje pomožnega nogometnega igrišča v kompleksu ŠC Police v Ajdovščini, ki ga je pospremil bogat program. { jbčinaAjdovščinajevlanskem ,'^'letu pričela z aktivnostmi za Stadnjo novega pomožnega no-8°metnega igrišča v Ajdovščini. dločitvi o izgradnji novega po-j^ožnega nogometnega igrišča je otrovalo predvsem dejstvo, da čina z že zgrajenimi objekti ne 0sega minimalnega standarda Potrebnih športnih površin, na-tttenjcnih treningom in tekmam, s čimer se srečujejo klubi s podro-opt nogometne športne panoge, ki j* !e v Občini Ajdovščina kar pet najpomembnejši in številčnejši )e klub NK Primorje). Svet občine Ajdovščina je inve- 2005Ski pr°8ram Potrdil 26- maja jSfišče je zgrajeno na območju Športnega centra Police, S^imer sc zaokrožuje ponudba v v viru tega centra (letni bazen, Portne dvorane, savna, fitnes), ar bo omogočalo tudi boljše trže-)e centra. Igrišče bo po odprtju predano v upravljanje Zavodu za šport. Lokacija v bližini osnovne in srednje šole bo omogočala, da bodo novo igrišče lahko uporabljali tudi učenci Osnovne šole Danila Lokarja in Srednje šole Veno Pilon za potrebe športne vzgoje. Na slovesnosti ob odprtju je najprej spregovoril župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ki je vesel novih športnih površin v mestu. Med posebnimi gosti je bil tudi generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije, Dane Jošt, ki je županu podaril posebno nogometno žogo in zastavico NZS s priložnostnimi napisi. Na govorniški oder je stopil še predstavnik Nogometne kluba Primorje in podjetja Primorje, Branko Bakaršič in zatrdil, da je igrišče prepotrebna nova pridobitev, ki je tudi odlično zgrajena. Župan Marjan Poljšak, generalni sekretar NZS Dane Jošt, predstavnik NK Primorje Branko Bakrašič in predsednik Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica Franc Kopatin, so skupaj prerezali trak pred golom, nato pa je županu Poljšaku pripadel prvi strel - branil je mladi vratar iz mlajših selek- cij Nogometnega kluba Primorje, ki so nam takoj nato prikazale, kako se igra pravi nogomet ter kako poteka trening. V programu so nastopala tudi dekleta iz Plesne šole Rebula, pod vodstvom Aliče Stojko Saliv. Nato pa je sledil glavni dogodek - revialna nogometna tekma med ekipama novinarjev in občinske uprave (v kateri so bili združeni člani občinske uprave, občinski svetniki in direktorji občinskih javnih zavodov). Edini sodnik, dolgoletni nogometni delavec Danilo Jazbar, je odlično in predvsem pravično opravil svojo nalogo. Kljub močni podpori dobro organizirane in zelo glasne navijaške skupine je morala občinska uprava priznati premoč izkušene novinarske ekipe, ki je na koncu slavila z golom premoči ob rezultatu 2 proti 3- Tekmovanja so se nadaljevala za najmlajše, ki jim je Nogometna šola 01ymp pripravila športno-zabavne igre, Občina Ajdovščina pa je prispevala nagrade - nogometne žoge z motivom Svetovnega nogometnega prvenstva 2006. Zadnja velika tekma pa se je odvijala med veterani NK Primorje in njihovimi kolegi Futbalski klub Rudar iz Breze v Bosni. Velika zahvala velja pokroviteljem, ki so poskrbeli za okrepčila in osvežitve tako tekmovalcev, kot tudi obiskovalcev prireditve. To so bila domača podjetja Fructal, Mlinotest, Incom, Agroind, Pivovarna Laško, Gold club hotel,... sh,foto GMH Obseg investicije: Zgrajeno je nogometno igrišče z igralno površino 105 x 65 metrov. Igrišče je ograjeno z 2 metra visoko ograjo. V sklopu izgradnje igrišča je bilo potrebno skladno z zahtevami upravljavca na novo urediti strugo obstoječega potoka, prestaviti je bilo potrebno obstoječi vod visoke napetosti ter vodovod. V prostorih bivšega strelišča ob zunanjem bazenu je urejena dodatna garderoba s sanitarijami ter tuši. Zgrajen je tudi sodoben sistem za osvetljevanje igrišča. Postavljenih je 6 kovinskih stebrov višine 16 metrov, z ustreznim številom reflektorjev, tako da bo igrišče razsvetljeno po standardih, ki veljajo za uradne nogometne treninge Skupno je na novo urejenih travnatih površin za približno 12.800 m2, od tega obsega igrišče 8.932 m2. Podatki o investiciji: Skupni stroški izgradnje igrišča ter razsvetljave so znašali 177,5 milijona tolarjev (gradbeno-obrtniška dela 105 milijonov, razsvetljava 17,5 milijonov, dobava in polaganje umetne trave 55 milijonov). Ministrstvo za šport je prispevalo 20,05 milijona tolarjev, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina je dodala 10 milijonov, Nogometni klub Primorje in ostali sponzorji so zbrali 35,1 milijona tolarjev, Nogometna zveza Slovenije je prispevala umetno travo in pokrila strošek polaganja v skupni vrednosti 55 milijonov, ostalo je pokril proračun Občine Ajdovščina. Igrišče je zgradilo podjetje Primorje d.d.. Obvestila občinske uprave Ajdovščina Natečaj za najboljši poslovni načrt Občina Ajdovščina in Razvojna agencija ROD še vedno vabita k sodelovanju na natečaju za izbor najboljšega poslovnega načrta. Prijavitelji so lahko mladi, odrasli ali pa skupine, ki idejo razvijajo v okviru svojega prostega časa, poklica ali šolanja in bi jo želeli tudi uresničiti. Natečaj je pripravljen tako, da prijaviteljev ne omejuje, pogoj je le, da je ideja uresničljiva na območju občine Ajdovščina. Avtorji najboljših poslovnih načrtov bodo prejeli denarno nagrado v višini 250.000,00 SIT in pomoč pri realizaciji poslovne ideje. Obrazci za prijavo in vse dodatne informacije v zvezi s prijavo so objavljene na spletnih straneh Občine Ajdovščina in Razvojne agencije ROD. OBČINA AJDOVŠČINA in RA ROD Svet zavoda Razvojne agencije ROD razpisuje delovno mesto Dl REKTORJA/C E Kandidat/ka mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje zahteve: - da je državljan/ka RS - da ima šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe družboslovne ali tehnične smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju razvoja, - da ima potrdilo o opravljenem usposabljanju s področja razvojne dejavnosti, - da ima aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, ki mora biti pisno dokazljivo s potrdilom pooblaščene inštitucije. Mandat direktorja/ce traja štiri dela. Z izbranim kandidatom/ko bo sklenjeno delovno razmerje za dobo trajanja mandata. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepis z referencami ter vizijo razvoja Razvojne agencije ROD za dobo 4 let, naj kandidati/ke pošljejo najkasneje v roku 15 dni po objavi, na naslov Razvojna agencija ROD, Gregorčičeva ulica 20, 5270 Ajdovščina, s pripisom »za razpis direktorja«. Svet zavoda bo izbor opravil najpozneje v roku 60 dni po objavi razpisa. Kandidati/ke pa bodo o izbiri obveščeni najpozneje v roku 15-ih dni po opravljenem izboru. Predsednik sveta zavoda, Anton KREŠEVEC ELIKA POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJAs Občina Ajdovščina je s sklepom razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Do preklica je v naravi prepovedano uporabljati odprt ogenj, sežigati ali odmetavati goreče predmete. V času razglasa požarne ogroženosti bo GRC Ajdovščina, skupaj s prostovoljnimi gasilskimi društvi Šmarje, Selo, Col in Ajdovščina organiziral enote požarne straže, ki bodo še posebej pozorne na posamezne požarne okoliše. Hkrati bodo zadolženi za obveščanje in opozarjanje o stopnji nevarnosti požarov, o posledicah neukročenega ognja v naravi ter bodo izvajali obveščanje in alarmiranje ob morebitnih nevarnostih. Na gasilsko službo se lahko občani obrnejo tudi, če potrebujejo navodila ali nasvet v zvezi z ognjem, oziroma obrambo pred njim. Pomoč pri izobraževanju in iskanju zaposlitve ČIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje Ajdovščina vabi vse od osnovnošolcev, srednješolcev, odraslih, ki jih zanimajo kakršne koli informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri odločanju glede izobraževanja, iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. Pri nas lahko pregledate objave prostih delovnih mest, preizkusite računalniške programe za samostojno načrtovanje poklicne poti, dobite različne razpise s področja izobraževanja, koristne in zanimive spletne naslove s področja zaposlovanja in izobraževanja doma in v tujini. Obiščete nas lahko v prostorih Zavoda za zaposlovanje (2. nadstropje), na Gregorčičevi 18 v Ajdovščini, ob ponedeljkih 9.00 -11.00 & 13.00 -15.00 in ob sredah 10.00 -11.00 & 13.00 -16.00. Vabljeni! Isio- svetovalno središče Nova Gorica - Ajdovščina Svetovalno središče za izobraževanje odraslih deluje v Ajdovščini od 12.04.2006 v prostorih OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE v Ajdovščini in sicer ob ponedeljkih od 10.00 do 15.00 ure in ob sredah od 11.00 do 16.00 ure. Glavni namen ISIA je vsem odraslim zagotoviti kakovostno, strokovno in celostno informiranje ter svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju. Svetovanje v svetovalnem središču je brezplačno in poteka v treh fazah in sicer pred vključitvijo v izobraževanje, med izobraževanjem in po zaključenem izobraževanju. Posamezniku pomagamo pri odkrivanju poklicnih in osebnih interesov v zvezi z izobraževanjem, predstavimo izobraževalne programe, ki ustrezajo posameznikovim poklicnim in osebnim pričakovanjem, predstavimo izobraževalne organizacije, ki izpeljujejo izobraževalne programe, predstavimo možnosti za podporo ob vključitvi v izobraževanje, pomagamo pri sestavi individualnega izobraževalnega načrta, pomagamo pri premagovanju učnih težav, spoznavanju različnih tehnik za učinkovitejše učenje, prepoznavanju učnih nagnjenj in stilov, načrtovanju učenja (čas, prostor, viri), seznanjanju z metodami sproščanja in koncentracije, seznanjanju z organiziranimi oblikami učne pomoči in možnostmi inštrukcij,... V mesecu juliju in avgustu bo svetovalno središče delovalo na Ljudski univerzi Ajdovščina, po ustaljenem urniku (ob ponedeljkih in sredah) za vse informacije pa smo vam na voljo vsak dan med 8.00 in 16.00 uro na telefonski številki 05/366 11 05 ali 368 13 50 in na elektronski naslov anja.jamsek@volja.net. Ajdovščina dan državnosti praznovala v Budanjah 100 let šole V soboto, 24. junija, je v Budanjah potekala občinska priredite^ ob dnevu državnosti in 100-letnici budanjske šole. Ob tej pr'' ložnosti je v sodelovanju podružnične šole in kraja izšel zbor' nik Šolstvo v Budanjah skozi čas z zgodovino Budanj in Dolge Poljane. V prostorih šole je bila na ogled razstava. Srečanja ob jubileju se je udeležilo preko trideset učiteljic in učiteljev, ki so v preteklih letih poučevali na podružnici. TV Ta slovesnosti je bila v boga-JL >1 tem in pestrem programu prikazana zgodovina šolstva v Budanjah. Program, za katerega je scenarij napisala voditeljica prireditve Urška Kranjc, so oblikovale zgodbe in pesmi, ki so simbolizirale šolstvo in politične razmere skozi vsa štiri zgodovinska obdobja. V programu je sodelovalo šest pevskih zborov, posamezni pevci, igralci in recitatorji iz Budanj in Dolge Poljane ter učenci podružnične šole. Okrog 700 zbranih so nagovorili vodja podružnične šole Ava Curk, ravnatelj Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina Vladimir Bačič in generalna direktorica za šole in vrtce na Ministrstvu za šolstvo in šport Mojca Škrinjar. Slavnostni govornik na prireditvi je bil podžupan Občine Ajdovščina Miloš Bizjak. Odgovorni koordinator prireditve je bil Ivan Krašna s sodelavci. Tako kot vedno, je tudi ob tej priložnosti budanjska podružnična šola združila moči s krajem in nastal je obširen zbornik, v katerem je prikazana 139-letna zgodovina budanjskega šolstva. Člani uredniškega odbora Edvard Krašna, Ava Curk, Danilo Kobal in Boštjan Makovec so v zborniku predstavili zgodovino Budanj in Dolge Poljane, začetke šolstva v Budanjah, doživljaje učiteljev ifl učencev iz šolskih klopi ter de-javnosti šole v zadnjih dvajsetih letih. Odlika zbornika so številu’ fotografski utrinki in dokumenti' ki so jih snovalci zbornika dobi' li v Arhivu Republike Sloveniji' v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, knjižnicah i” v zasebnih zbirkah. Pri nastajanju so sodelovali tudi učenci šole t zbiranjem pričevanj svojih stat-šev in starih staršev. Iz zbornika, ki je nastajal pol leta, je razvidno, da je v vseh teh letih budanjsko šolo obiskovalo okrog 2500 učencev, ki jih je poučevalo 145 učiteljic in učiteljev. Presenetljivo veliko število nekdanjih učiteljev ali njihovih potomcev, se je na ta dan udeležilo tudi srečanja v prostorih podružnične šole. Druženje je bilo polno prijetnih in čustvenih sporni' nov na leta, ki so jih preživeli v Budanjah. V prostorih 100-letne šolske stavbe je bila istega dne na ogled razstava, ki je kronološko prikazala zgodovino šolstva v Budanjah-Kolektiv OŠ Danila Lokarp Ajdovščina, podružnice Budanje . Komemorativna slovesnost ob grobnici na Predmeji Območna borčevska organizacija Ajdovščina, skupaj z Občin® Ajdovščina, ZB Predmeja, Veterani vojne za Slovenijo, Veterani dr®' štva Sever in Društvom Gora vsako leto na praznovanje dneva držaV' nosti pripravi komemorativno slovesnost ob grobnici na Predmeji. TV Ta toplo nedeljsko popoldne, 25. junija, se je v senci borovega gozdiča ob grobnici zbralo veliko število ljudi, da počasti spomin na vse, ki so žrtvovali življenje za svobodo. Najprej jih je pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Predmeja, Zvonka Blaško. Zbranim je spregovoril župan Marjan Poljšak. Slavnostni govornik na slovesnosti pa je bil podpredsednik Državnega zbora RS, dr. Vasja Klavora. Na proslavi so bila podeljena republiška priznanja in priznanja območne borčevske organizacije. Republiška priznanja je podeljeval prof. Anton Mihelj, član glavnega odbora ZZB NOV. Srebrni plaketi sta prejela FRANC STOPAR, Vipavski Križ - Cesta ter FRANC ŽVANUT, Podraga. Priznanja domače borčevske organizacije pa je podeljeval njen predsednik Alojz Soban. Prejeli so jih Franka BAČAR2 Ustij, Zvonka BLAŠKO iz Predmeje, Ivan BOLČINA .iz Otlice, Jože BOLČINA iz Otlice, Dušan BRČS iz Predmeje, Adriana FURLAN iz Lokavca, Stanislav ŠTOKELJ iz Velikih Žabelj, Jože VODOPIVEC iz Žapuž, Martina VODOPIVEC iz Žapuž, Pevski zbor podeželskih žena Predmeja ter Območno zdf11' ženje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina - Vipava. Kulturni program so oblikovali MPZ iz Šempetra, zbor podeželskih žena Predmeja ter otroci iz 0$ Otlica. Na svidenje prihodnje leto, 25. junija, na Premeji! sh tropsko vinogradniško in vinarsko tekmovanje Borut in Pavel 10. pod strokovnim vodstvom Lojzeta Lemuta sta Pavel Vidmar, ki prihaja s kmetije Vidmar iz Branika ln ^orut Trbižan, ki prihaja s kmetije Trbižan iz Planine pri Ajdovščini bila edina dijaka, ki sta zakopala Slovenijo na prvem Evropskem vinogradniškem in vinarskem tekmovanju v Avstriji. Pekmovanje je potekalo od 3 -■*- 7. maja v avstrijskem mestu rems (100 km severo- zahodih0 0(i Dunaja) na kmetijski šoli, Kl Je vinarsko in vinogradniško Usmerjena. Tekmovanja se je ude-e2ilo skupno 48 tekmovalcev v starosti od 18- 25 let. Tekmovalci so prihajali iz Španije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije, Švice, Avstrije in Madžarske. Tekmovanje je potekalo posamično in v parih, uradni jezik je bila angleščina. Četrtega maja se je začelo tekmovanje. Prva dva dni smo tekmovali posamično, zadnji dan tekmovanja pa je zaznamovalo tekmovanje v parih. Potrebno je bilo znanje iz področja: trsničatstva, vinogradništva in vinarstva. Točkovanje je bilo obrnjeno v prid teoretičnemu znanju. Vse možne točke so bile razdeljene tako, da je tretjina od vseh možnih zajemala praktični del, ostali dve tretjini pa sta bili namenjeni teoretičnem znanju. Celotno tekmovanje je bilo sestavljeno iz štirih delov: pisni testi, posamično okušanje in prepoznavanje vin in praktično znanje posamično in v parih. Ob koncu tekmovanja pa smo si privoščili izlet na Dunaj, kjer smo bili sprejeti in pogoščeni s strani avstrijskega kmetijskega ministra, ki je podelil priznanja. Kljub hudi konkurenci sta osvojila skupno 10. mesto. Upoštevati moramo, da sta bila najmlajša in edina iz splošne kmetijske šole. Ostali tekmovalci so bili vsi iz vinarsko in vinogradniško usmerjenih šol. Borut Trbižan Brje - zaključek sezone tretje leto se vsak ponedeljek zvečer zbiramo ljubitelji narave in hoje. Z lučko na glavi in dobro v°l(p krenemo z igrišča izpred cerkve proti sv. Martinu (331 m) in Glinku (313 m). Večkrat smo bili ^Školu (418 m) nad Šmarjami, čez Locki Breg na Preserje, mimo sv. Katarine na Vrh (235 m) nad rQnikom. Prijetno druženje in šale sprostijo utrujene in skrbi napolnjene glave. \^etošnjem letu smo imeli 24 Pohodnih ponedeljkov, pet-'udvajsetega smo zaključili v ne-e 1° z izletom na Mengore (453 m) - z gozdom poraščen hrib, zadnji podaljšek hribovitega Kolovrata. 30 pohodnikov nas je krenilo po dobro označeni in markirani poti, ki obide številna obeležja, saj je hrib prekopan z jarki, utrdbami in kavernami. Na vrhu stoji obnovljena cerkev, posvečena Marijinemu imenu. Ob cerkvici je sledilo družabno srečanje in podelitev priznanj. Pohodniško razpoloženi smo se vrnili na prelaz Poljance, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal na Most na Soči. Sledila je vožnja po jezeru z ladjo Lucija ter pozno kosilo. Navdušeni in prijateljsko razpoloženi smo se v večernih urah vrnili domov v upanju, da bomo s takimi akcijami nadaljevali. Ena izmed vztrajnih pohodnic je zapisala: »Po b’ndimi smo se domenili, da ob ponedeljkih zvečer bomo hodili!« O.B. Foto: Toni Kodrič 40. obletnice mature Ekonomske srednje šole Ajdovščina Srečali so se pri izviru Hublja Malokdo od mlajših generacij ve, da je bila prva srednja šola v Ajdovščini ekonomske smeri. Obiskovali so jo dijaki iz cele Primorske, med njimi so bili domačini, vozači in tisti, ki so prebivali v dijaškem domu. V gostilni Pri izviru Hublja se je v četrtek, 8. junija, zbrala ena zadnjih generacij ekonomskih tehnikov, ki je maturirala leta 1966. Od 26. maturantov se je srečanja in druženja udeležilo osemnajst kolegov in kolegic, ki so presenečeno in zadovoljno ugotovili, da se jih je zob časa komajda dotaknil. Seveda jim to po štiridesetih letih še kako privoščimo. Ivan Mermolja SMEŠKICE IZ NAŠE DOLINCE JETRA No, da ne bi mislili, da se dogajajo hecne reči samo v lokalih, še zdaleč ne. Življenje je polno komičnih pripetljajev. Na čisto navaden dan sem se odpravil po običajnih nakupih; saj veste, kruh, pa sadje in morda še kakšna malenkost. Čestokrat gre le za ritualno vohljanje po večjem marketu, kjer je tudi mesnica in prijazni mesarji, s katerimi človek navrže nekaj besed. Pa sem takole stal in se pomenkoval z mesarjem in se diskretno umikal strankam, ki so prišle na poznopopoldanski nakup. Ker je Ajdovščina velik ponudnik del tudi delavcem iz južnih držav, ki imajo pač specifične prehranske navade, se zgodi, da se ti ljudje ne znajdejo najbolje v našem besedju in po svoje povedo, kaj bi radi. In se k mesariji primakne, na videz zelo zgaran in zagorel delavec; v košari je že imel dve veliki štruci kruha, na obrazu pa nekaj zadrege. Kar nekaj časa je mencal pred prodajnim pultom in si ogledoval lepo zloženo meso pod steklom: piščanci, kotleti, rebrca, meso za golaž, mleto meso, klobase, veliki kosi govedine... Z mesarjem sva se spogledala, potem pa ga je le vprašal, kaj bi želel. Delavec se je prestopil, zamencal, nekoliko posmrknil in nekako stišano vprašal: »Ima, krava jetra?« »O, ima ima, jn pej še kašne,« se je odrezal mesar in poprijel za velik rumen ročaj noža in se pripravil, da možakarju odreže in ljubeznivo tudi nareže goveja jetra, katera je pač hotel kupiti, ampak je pač po svoje povedal, kaj bi rad. No ja, z mesarjem sva se potem smejala, pa ne škodoželjno, bolj terapevtsko. Zakawsky Guerila - vino s Planine Že nekaj časa skrita med hribčki Planine, je letos končno napadla Slovenijo - Guerila. ^Tč) je nova blagovna znamka X vina v zgornji Vipavski dolini. Mlada, sveža in moderna vina iz pinele in zelena, pa tudi nekaj staranih primerkov in zvrsti se najde vmes, kot dokaz, kaj vse se da narediti iz enake osnove. Trenutno je pridelava po količini še skromna, a kakovost odlična. Kmalu se obeta povečanje proizvodnje, saj je letos posajenih novih 11.000 trt. Guerila verjame, da je potencial avtohtonih trt velik, da niso še izkoristili vsega kar te sorte ponujajo ter verjame v uspeh trženja lokalnih posebnosti. Ta ljubezen sicer, na strmih terenih, kjer so postavili nov vinograd, zelo dosti “košta”. Tisti, ki se na tak način loteva vinogradništva gotovo ni predvsem materialist - če bi bil, bi se lotil kakega drugega posla - ima pa brez dvoma veliko ljubezen do trte in vina. Zorka in Zmago Petrič s Planine je imata veliko. Svoja vina Guerila sta predstavila Sloveniji konec maja v Ljubljani, vrata njunega hrama pa so odprta na stežaj vsem vinoljubcem. FRIZERSKI SALON 5270 Ajdovščina Tanja 041 251 246 Darja 031 489 015 Nudino vam vse frizerske storitve tudi podaljševanje las. Ravnanje las še tako valovite postanejo ravne urnik: ponedeljek 8.00 -15.00, torek 8.00 -17.00, sreda in četrtek 11.00 -19.00, petek 10.00 - 19.00, sobota 8.00 -15.00 Šola v naravi V Črničah bogatejši za balinišče Letos tudi za tretje razrede Odprli so ga »za devetletke Na OS Danila Lokarja smo letos organizirali tridnevno šolo v naravi na Debelem Rtiču, za učence tretjih razredov devetletne OS. Udeležilo se je je 94 učencev. Delo je potekalo organizirano po urniku. Učenci so se po skupinah menjavali pri plavanju in raziskovanju morske obale. T)rvi večer smo šli na sprehod JT do zdravilišča, kjer smo si na morski obali ogledali primere alg, ki rastejo samo pri nas. Prva noč je bila nekoliko kratka, saj se otroci kar niso mogli umiriti, toliko novega so doživeli. Drugi večer nas je obiskal gospod Sašo Žigon in nam preko teleskopa pokazal zvezde in planet Jupiter. Otroci so bili nad potekom šole zadovoljni. Veliko so raziskovali in izvedeli novega ter plavali in se med seboj spoznavali in druži- li. Za pomoč pri izvedbi šole v naravi se ob tej priliki zahvaljujemo podjetjema Fructal in Mlinotest, ki sta poskrbeli, da otroci niso bili ne žejni ne lačni. Po dveh prekratkih dnevih in pol smo se od Debelega Rtiča poslovili in se odpravili proti domu. Da bo prihod domov še bolj prijeten, so nam starši pripravili piknik, ki je bil hkrati slovo od prvega triletja. Prijazni šofer nas je z avtobusom pripeljal na prostor, kjer so že bili zbrani starši in nadaljevali smo s »šolo« drugačne, a prijetne vrste. Dva dni pred zaključkom šolskega leta pa so tretješolci doživeli še eno prijetno presenečenje. Prijazni kočijaž, po domače »Sničarjev Bogomil«, je vse otroke in učiteljice s kočijo popeljal do športnega objekta Pale, kjer smo nadaljevali s športnimi igrami. Želja nas učiteljic je, da bi otroci ohranili čim lepše spomine na šolo v naravi in tri leta skupnega sobivanja ter na lep zaključek šolskega leta. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da smo se v tako prijetnem vzdušju odpravili na počitnice, se najlepše zahvaljujemo. Učiteljice 3- razredov/9 sagro« V nedeljo, 18. junija so Črnišci praznovali šagro sv. Vida, svoj®' ga farnega zavetnika. Praznovanje so začeli s slavnostno mas® in procesijo po vasi. Črniška šagra je tradicionalna prireditev, k' poveže in skupaj spravi vaščane Črnič, pa tudi okoliških vasi. T'\a je bil Vid res »češenj sit«, so J-V poskrbele domače žene in dekleta, ki so po maši v prostorih Osnovne šole na ogled in pokušino postavile domače pecivo, kjer so češnje glavni sooblikovalec sladkih grehov. Sledila je otvoritev novega balinišča v prekrasnem naravnem okolju ob vznožju slapa Čeber. Balinišče so skupaj spravili štirje črniški prostovoljci z lastnim delom in sredstvi in zadovoljuje vse standarde balinarskega tekmovališča. Otvoritev so seveda pospremili s turnirjem ekip iz iz Ajdovščine-Postojne , Ilirske Bistrice, Kozin® in domača ekipa iz Črnič. Zmagala je Ekipa iz Kozine pred Ajdovščino in Črničami. Popoldanski program se je začel z nastopom učencev 4. razreda osnovne šole, pod vodstvom Dolores Trošt, nadaljeval z zabavnimi igrami in plesom srčkov tet bogatim srečelovom, kjer »vsaka zadene in vsaka dobi«. Plesali inl družili so se ob glasbi še zgodaj VI ponedeljek. Ivan MermoljU V Dobravljah se dogaja ... Društvo Dobra volja se je v preteklem mesecu izkazalo kot zelo dejavno. TV" ljub izjemno slabemu vreme-JNaiu, ko sta nam nagajala mraz in dež, telesa pa nam je temeljito prezračila močna burja, so člani društva v zadnjih aprilskih dnevih postavili visoko grmado in zasilno pokrili prireditveni prostor za kresovanje. Po mnogih letih je v Dobravljah na predvečer praznika dela ponovno zagorel osrednji vaški kres. Kresovanja se je, grdim vremenskim razmeram navkljub, udeležilo lepo število krajanov in njihovih znancev, ki so si telo okrepili z izvrstnim pasuljem, dušo pa ogreli s kuhanim vinom. Kres je simbolično prižgal naš pa-raolimpijec - Marko Sever. Če bi bilo vreme bolj prijazno, bi bil ta večer zagotovo družabni dogodek z veliko večjim številom udeležencev. V nedeljo, 14. maja, smo z dvomi in nezaupanjem zrli na pobočje našega Čavna, ki ga je ovijala gosta megla, temni oblaki pa so napovedovali vse prej kot lepo vreme. Toda to ni ustavilo tistih Dobravcev, ki so oboroženi z dobro voljo, harmoniko, transparentom in slovensko zastavo krenili izpred krajevne dvorane na pot do koče na Čavnu. Nekateri pohodniki so se jim pridružili nad Stomažem, drugi so startali pri kamnolomu nad Lokavcem, kondicijsko malo manj pripravljeni pa smo se podali na pot po najlažji - predmejski poti. Vsi smo stopali skupnemu cilju naproti. V dolini pod kočo nas je čakala terenska kuharska ekipa Dobre volje z vročim čajem, po travniku pa se je že prijetno širil vonj na ražnju pečenih dobrot. Mladinci so v težkih razmerah odigrali nogometno tekmo, saj zaradi megle niso dobro videli, kje je žoga. Zaigrala je harmonika, razlegla se je pesem. Prve kaplje dežja niso prestrašile najpogumnejših pohodnikov, ki so se peš odpravili do izhodiščne točke pred dobravsko dvorano, kjer se je nadaljevalo družabno nedeljsko popoldne. Skratka, bilo je lepo! Mesec junij je tudi v Dobravljah zaznamovalo svetovno nogometno prvenstvo. Člani društva so v krajevni dvorani postavili veliko platno, pred katerim skupaj spremljajo tekme in pokomentirajo vsak gol in vsak zgrešen met posebej. Na svoj račun so v tem času prišli tudi ljubitelji plezanja, ki svoje spretnosti preizkušajo na umetni plezalni steni, ki so jo to zimo v dvorani postavili mladinci. Ob budnem očesu svojih staršev na steni vadijo svoje prve korake tudi otroci. V zadnjem tednu junija bodo v KS potekale še zadnje priprave na dobravsko šagro ob prazniku sv. Petra, ki bo v nedeljo, 2. julija, ob 18.uri. Organizirali bomo že 4. tradicionalni tek v sklopu »Tekov Primorskih novic 2006«, izvedli 7 km dolg rekreativni pohod in izpeljali bogat srečelov. Za ples bo igral ansambel Hram, za lačna in žejna usta pa bodo poskrbeli gostinci gostilne Zmajček. Vabljeni vsi, ki vam taki družabni dogodki nekaj pomenijo. Organizacija take prireditve terja veliko prostovoljnega dela, brez sodelovanja mladih pa tudi tokrat ne gre. Naj se dogaja! 1. Pritrkovalsko tekmovanje A • I >/ • Ajdovščina v maju V nedeljo 28. maja ob 11. uri je pod šotorom v grajskem vrtu potekala predstavitev pritrkavanja na miniaturne zvonove. Pritrkavanj® so predstavili pritrkovalci iz Ajdovščine Goč Slapa Šmarij in Šturij/ ki delujejo v okviru Pritrkovalskega društva Ivan Mercina. Ajdovščini potekalo 1. pritrkovalsko tekmovanje Ajdovšči®*1 v maju. Tekmovanja se je udeležilo 11 pritrkovalskih skupin >z cele Slovenije. Vsaka skupina j® imela na voljo 5 min, da se predstavi zbranim poslušalcem i” naredi dober vtis na tričlansko strokovno komisijo. Ko so svoj® znanje predstavile vse skupi®® je sledila razglasitev rezultatom Prvo mesto je strokovna komisija podelila pritrkovalski skupi®* iz župnije Šmarje Sap drugi so bili pritrkovalci iz Novega MestJ tretji pa iz Šentvida pri Stičn® Razglasitvi rezultatov je sledil® še skupinsko slikanje in družab' no srečanje ob hrani in pijači. d/6 Tako kot že nekaj let, je tudi kaos na osnovni šoli Danila Lokar)*1 v Ajdovščini potekala akcija zbiranja starega papirja. V akcijo se j® vključilo veliko otrok, med najbolj zagretimi smo bili učenci 3 C devetletne osnovne šole. S pomočjo staršev, prijateljev, sosedov i® znancev smo vsi učenci in učiteljica zbrali 3256 kg papirja. S tak® zagretim delom smo si prislužili prvo mesto. Za nagrado smo dobili kape z natisnjenim znakom šole, sladoled, v septembru pa boni® pred šolo posadili drevo, za katerega bomo tudi skrbeli. Najbolj oC| vsega pa smo bili veseli, da smo z našim zbranim papirjem ohranil* veliko dreves. V akcijo se bomo vključili tudi drugo leto in z zbir*1' njem papirja pripomogli k ohranjanju narave. Učenci in učiteljica 3-c^ Kriški dnevi ^rugi junijski vikend, soboto 10. in nedeljo 11. rožnika, so krajani Vipavskega Križa, posvetili tra-cl|cionalnim kriškim semanjim dnevom, kot spominu na pestro in bogato trgovanje v preteklosti. vkupčijo so začeli že v soboto ^°b 21.00 z gledališko predsta-Vo Vse zastonj, vse zastonj, ki jo je uPnzorilo gledališče Kulturnega društva Pameče-Troblje, doma Slovenj Gradca. S kulturnim programom srednjeveški tržnici v čast so nada-Jevali tudi v nedeljo, ko se je napovedana 17-ta prevesila k 18.00, da so sence že padale čez obzid-)e in hladile obiskovalce. Ti smo Se nabirali počasi, ne-delavno, a Strajno in družinice s tekajoči-kd otroci so pričarale pravo se- jemsko razigranost. Poleg stojnic na vhodu, seveda. Na njih je bilo moč kupiti pisane izdelke domače obrti, sveče, pristne temno rdeče vipavske češnje in si ogledati razstavo vojaške opreme tedanjega časa. Za posebno mizo so ob kozarcu domačega slovesnost pričakali predstavniki oblasti, tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, in predsednik Krajevne skupnosti Vipavski križ, Boris Jež. Moški pevski zbor Janez Svetokriški je pričel in zaključil kulturni program Kriškim dnevom v čast, potem ko se je z dvema skladbama poklonil Čavnu in njegovim ljudem. Deležni smo bili brane pridige Janeza Svetokriškega, ki priča, da so naši problemi bili lastni in kristalno jasni že meščanom začetka 20. st. Mnogo razlogov za hvalo imajo v Vipavskem križu. Najmlajše že častitljivih 35 let vzgaja vrtec in preko sto let stara šola. Predstavili so se nam s pesmijo in plesom. Sledil je pozdravni nagovor Petra Ježa, ki je prireditev označil kot obuditev spomina na prijetne dogodke prebivalcev Križa in okoliških vasi na sema-njih dnevih. Ti so se vsako leto dvakrat dogajali tu in vedno je šlo za praznični dogodek, priložnost za nakup orodja, oblačil, živali morda. Predvsem pa je semnju botrovalo druženje in tak je tudi letošnji namen. In potem je sejem lahko uradno odprl vrata obiskovalcem. Njegov namen in pomen je predstavil sluga grofa Atemsa, ki je navzoče povabil k ogledu sejma in k tekmovanju v treh srednjeveških športnih disciplinah za pokal Izbora častnih vitezov; v metanju kopja, bojne sekire in streljanju z lokom. Za čas sejma je razglasil sejemski mir, prepovedal pijančevanje, kockanje in počenjanje drugih nespodobnosti ter opozoril na goljufe. Šele potem smo se z uradnim dovoljenjem podučeni počasi razkropili med stojnicami in srednjeveškimi odpravami ter se prepustili padajočemu večeru v zavetju kriškega meščanskega obzidja. Lara Samec Nimamo sreče z imeni ^ članku Log pri Vipavi v 45. številki smo gospoda Volka preimenovali v Bogdana. Gre pa za Andreja ^°lka, se opravičujemo! Pevcem in zborovodkinji se opravičujemo zaradi lapsusa v sestavku Nanos - gora upora, saj smo P°dnanoški pevski zbor preimenovali v »Janka Premrla -_ Vojka«, gre pa seveda za Mešani pevski zbor ^anka Premrla. ^ prejšnji številki Latnika se nam je v članku Častni Valvasorjevi priznanji zgodila neljuba napaka, dobitnika priznanja, zgodovinarja Draga Sedmaka iz Ajdovščine smo preimenovali v Marjana, za kar se n)emu;in bralcem opravičujemo. Uredništvo Vetrišče Bojan Bizjak Zakaw5ky Nekoliko odpočitka bo vsekakor Potrebno. Vsaj od nogometne ev-Oričnosti, ki je zaplodila v Evropo Nov val nacionalne ozaveščenosti. Malo je športov, ki bi imeli tak nacionalni predznak kot prav nogomet, ajne rečem, da si tudi sam nisem °gledal kakšne tekme in bil vsaj za nekaj časa povsem izgubljen v očaranosti nad bučnjavo, ki je nema-0krat lila iz televizorjev. Ob takih 'ntenzivnih stanjih navijaštva pa Se mi je zgodil naslednji napletek misli. Nogometne igra je v svojem bistvu Zel° Preprosta, v svoji simboliki pa ' Vsekakor presežek urbanega člo-Veka. Stadioni so nasploh nekakšna ^inkarnacija antičnih prizorišč m kasnejših rimskih aren. To, da h' .^0vek resnično zelo simbolno rrje, to je najbolj očitno prav ob nogometnih spektaklih. Trume po-nsancev in na vse načine osimboli- ziranih navijačev izpričujejo, da se je človek sprevrgel - vsaj za nekaj časa - v arhaičnega človeka, ki ima svoje simbole, svoje toteme in svoje bogove, na katere transformirajo svojo identiteto. In ta identiteta, nekakšno sekundarno doživljanje sebe, se transformira do te mere, da se navijaška blaznost spremeni v patologijo množice, ki se stopi in sproducira podzavestne vzgibe. Arhaična praskupnost se tako poveže prek sodobne simbolike in se reproducira skozi eskalacijo navijaštva. Navijaštvo tu zadobi povsem nove sociološko antropološke dimenzije. Patologija množice se evidentira tudi izven stadionov in se sprevrže v nekontrolirano huliganstvo, ki ni nič drugega kot podzavestno podoživljane bojnih pohodov potetnih subjektov neke socialne pripadnosti, ki zadobi tudi nacionalno ozaveščenost. S tem pa ni možno dokazovati, da je neka nacionalnost zgolj odmev v posameznikih, ki so si nadeli bojne barve in simbole svoje nacionalnosti. Nacionalna identiteta se tako zreducira zgolj na navijaško emocijo, ki se po končanem turnirju sprevrže v neko otopelost in malodušnost. Tukaj gre za realizacijo neke notranje nuje po pripadnosti, po subjektivizaciji praskupnosti, ki se je skozi sociološko zgodovino razcefrala v mnoge skupnosti, le te pa so se polagoma poenotile v nek civilizacijski okvir, ki mu rečemo nacionalnost. In neverjetno je, koliko zatajene nacionalne patetike premore Evropa, oziroma njene nacionalne integracije. Nekoliko sem bil šokiran ob slikah nemških obritoglavcev, ki so Poljske navijače pričakali z nacističnimi simboli. Mar ni to neka podzavestna reakcija na razvrednoteno identiteto nemštva, ki je bila politično režirana takoj po končani drugi svetovni vojni. Težko se je sprijazniti s frazami, da gre zgolj za posameznike, ki da niti ne vedo, kakšne simbole nosijo. Ne, in še enkrat ne, bi temu rekel. Ne gre podcenjevati podzavestne substance nacionalnih entitet. To, da so navijači tako ali tako nagnjeni k ekstremizaciji simbolne vojne, je vsekakor premalo za opravičevanje, ko se zgodijo takšni nacionalistični ekscesi, ki so za nekatere zgolj pobalinstvo, za resne sociološke raziskave pa bržkone utegnejo pomeniti nekaj več. Katarzičnosti nacionalnosti se ne zgodi, ker so nogometna svetovna prvenstva vprvi vrsti le spektakel, ki ima močno finančno ozadje, do neke mere pa je to tudi politična tržnica.Karizma nacionalne navijaške strasti polagoma prepoji tudi nezainteresirane in v njih privzdigne čut pripadnosti,pa če prav jih realiteta sili v zavestno utišanje tega čuta, ki v globalizira-nosti nima več očitne veljave. In kajpak, tudi psihološko, je navijaštvo neke vrste socialna terapija, saj so si ljudje pripravljeni pomagati, Ličen Boris za lično Vipavo Ličen Boris, predsednik krajevne skupnosti Vipava, se je kmalu ob nastopu funkcije, domislil, da bi lahko Krajevna skupnost Vipava finančno pomagala vsem, ki se odločijo obnoviti fasado svoje hiše v Vipavi: "V zadnjih štirih letih je deset lastnikov hiš obnovilo fasade tudi s pomočjo Krajevne skupnosti Vipava, ki je v ta namen do sedaj podelila slab miljon tolarjev. skupnosti. Z dosedanjim odzivom sem zadovoljen - z relativno malo sredstvi smo dosegli veliko - podoba Vipave je prijaznejša, še bolj pridejo do izraza tipične primorske arhitekturne lepote. Staro mestno jedro pridobiva lično podobo, tako da se obiskovalci Vipave, turisti, boljše počutijo ter odhajajo iz Vipave z lepimi spomini.” Dodajmo, da lepi primeri vlečejo, ter da Kmetijska zadruga Vipava ravnokar obnavlja lice “stare kleti”, saj bi sicer, ob, prenovljenem, mladostnem videzu, “tople malice” iz-gledale kot iztrošena dama. Foto in tekst mt TJ azpis za dodelitev sredstev JCvtraja celo leto, brez omejitev. Obrazce in dodatne informacije lahko dobijo vsi, ki bi še želeli polepšati svojo hišo in s tem našo Vipavo vsak torek od 16.00 do 18.00 ure v prostorih Krajevne Skrbijo za nogomet Ja, nogomet je obnorel svet. Tudi Dobravlje! Dobra volja na lep in primeren način počastilo svoje člane. Priskrbeli so veliko ukrivljeno platno za projekcijo tekem. Tako lahko člani društva v teh vročih dneh posedimo v hladnem objemu zatemnjene dvorane, si ogledamo nogometno tekmo ali dve ter poklepetamo s sosedi, ki sedijo poleg nas na udobnih oblazinjenih stolih. In ker si člani želimo to čudovito izkušnjo deliti z drugimi ter v društvo privabiti čim večji krog ljudi, vljudno vabimo vse tiste, ki jih tovrstno zdravljenje nogomet- pa tudi na novo se učijo sovraštva in napadalnosti, ki vsakodnevnem urbanem življenju nima dovolj široke izraznosti. Na osebni ravni se morda zgodijo majhne katarze, majhne izdivjanosti, ki pripomorejo da se posameznik kasneje nekoliko lažje spet socializira, vendar na nacionalni ravni takšno navdušenje nima več prave učinkovitosti. Poveličevanje neke simbolike je tako globoko v človeku, da je za te simbole pripravljen tudi umreti, kar je sila absurdno, vendar je to ena od psiholoških realitet. In prav zanimivo je opazovati, do katere meje je neka nacija pripravljena tolerirati navijaško besnino.No, temperament nacije se vsekakor izrazi tudi skozi navijaško teatralnost. In bržkone je navijaška subkultura vsilila nekatere navijaške vzorce tudi drugim. In to nam dokazuje, da so se nekatere nacionalne entitete pripravljene stopiti v neke druge. Morda je raziskovanje navijaških ekscesov dober pokazatelj, kaj se zgodi z psihologijo množic, kakšna dinamika se zgodi znotraj navijaških skupin in kakšne relacije se zgodijo pred tekmo in po tekmi. Čestokrat je namreč opaziti vsesplošno bratenje in pitje po mestih, ampak na tekmi in po njej - odvisno od rezultata - pa se zgodijo povsem drugačne relacije, celo do spopadov lahko pride.Evforična stanja se dogajajo tudi daleč stran od stadionov, znotraj samih nacij, kar spet dokazuje, da ljudje potrebujejo občutek pripadnosti, da v njih živi arhaičen čut klanovstva. Navijaška vnema ne mrzlice zanima, da pridejo naokrog ter se včlanijo v društvo Dobra volja. Poskrbljeno je tudi za pijačo dosegljivo po nizkih, klubskih cenah. Vzporedno z dogajanjem v dvorani pa se v Dobravljah stopnjujejo priprave na šagro, ki bo letos 2. julija. Dogajanje se bo začelo od 10.00 s sv. mašo v podružnični cerkvi, v popoldanskem času, ob 18.00, se bo odvil 4. dobravski tek ter kasneje še zabava s plesom in bogatim srečelovom. Vidimo se na nogometu in šagri v Dobravljah! TB se lahko sprevrže v travmatično doživljanje nacionalne identitete, kar je bolj očitno pri nacijah, ki so svojo identiteto zgradile mukoma, skozi nenehno samopotrjevanje in vojskovanje. Če bi natančno opazovali reakcije nekateri nacionalnih navijaških skupin, bi si lahko prebrali zgodovino teh nacij, saj se ta izraža skozi simboliko insamo navijaško retoriko, ki ima spet močno verbalno katarzično moč. Tukaj bi omenil lep slovenski pregovor: Kar je v srcu, to pride na jezik! In kje smo mi? Kdor ne skače ni Slovenc - to je že zgodovina. Vsekakor pa smo si dokazali, da smo tudi kot navijači nacionalno zreli. Zdaj pač kanaliziramo svoje navijaške strasti skozi empatije do uspešnejših žogobrcarskih reprezentanc. Nogomet nam ni dal dovolj velike nacionalne kohezivnosti, prej bi rekel, da jo je nam vzel. Kakorkoli, tudi na stadionih znamo pokazati podobno patologijo množic, kot vsi ostali narodi Evrope, le da smo nekako bolj osiromašeni z simboli; to pa najbrž dokazuje, da je naša nacija mnogosimbolna, kar jeseveda povsem razumljivo glede na zgodovinske kontekste nekaterih pokrajin. Uf, poletje in senca in... Pa so še drugačne stvari na svetu, drugačne žoge, drugačne igre... bolj okrutne in imajo en sam simbol: dobiček! Legendarni Pankrti' so nekdaj peli: Punca, igrajva se zdej, saj se drugi igrajo z nama. Punca, igrajva se zdej, saj se z nama igra država! Bojan Bizjak Zakawsky Caminoigra - Vanu T etošnji zadnji večer 22. med-JLanarodnega festivala svetovnih godb, Druga godba, so fantje iz skupine Caminoigra, v kateri polnopravno ustvarjata tudi Ajdovca, Uroš Trebižan, bas kitara in Sergej Randelovič-Runjoe, bobn,i »izkoristili« za premierno predstavitev novega tretjega albuma z naslovom Yanu. Avtor besedil in glasbe je tudi tokrat pevec, kitarist, flavtist in igralec na bansuri, Jan Tomšič, ki nas skozi 11 skladb pelje skozi izmišljeni jezik, ki omogoča številne improvizacije in večjo razgibanost. Dve, uvodna in prva uspešnica, Ti in Jaz in Čas ta čas, sta v slovenščini, ostale pa v izmišljenem jeziku, ki lepim radostnim melodijam doda še dodaten »žmoht«. Poleg že omenjenih je novi album soustvarjala druščina odličnih glasbenikov: Blaž Celarec, Primož Fleischman, Boštjan Gombač, David Jarh, Davor Klarič in Žiga Golob. Več o skupini na www.ca-minoigra.net. Ksimeroni Y - knot Šestčlanska ozeljansko - vipavska naveza, Denis Premrl - vokal, Robert Korenjak - Rosho, kitara, Marko Špacapan - Losh, kitara; Andrej Marinčič - Marino, klaviature; Marko Bratina - Keke, bas kitara in Peter Mozetič - Barac, bobni, je po desetletju preigravanja skladb svojih idolov in koncertiranju širom Slovenije, v obdobju zadnjih dveh let, skom-ponirala in zbrusila 10 avtorskih skladb, v katerih nas popeljejo skozi crossover old school metala, power metala, nu metala z rahlim pridihom grungea, (po-)polne aranžmaje nadgradijo odlične vokalne interpretacije Vipavca Denisa. Posnetki so nastajali v domačem studiu skupine Y-knot. Za mastering je poskrbel Borut Čelik. Album naslovljen STUBBORN je izšel konec meseca maja v samozaložbi, distribucijo albuma pa so fantje zaupali ljubljanski založbi Dallas records. Y-knot so se letos predstavili na predizboru za Njoki summer fsetival, zaradi obveznosti pa so žal morali odpovedati sodelovanje na Young guns to- uru 3, v sklopu katerega so letos, kot headliner, nastopali newyor-ški Dog eat dog. Več informacij, foto materiala najdete na www. yknot-music.com, pišete jim lahko na info@yknot-music.com. Ksimeroni, foto: arhiv Y-knot 10. mednarodno srečanje saksofonistov v Novi Gorici V tem tednu, med 26. junijem in 2. julijem, poteka v Novi Gorici že deseto mednarodno srečanje saksofonistov. V organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica in Glasbene šole Nova Gorica se festivala udeležuje 25 saksofonistov Srečanje je programsko razdeljeno v dva sklopa; mednarodna poletna šola saksofona in festival z bogato in res kvalitetno koncertno ponudbo. Prvo srečanje saksofonistov sega v leto 1996, ko je bilo organizirano z namenom popularizirati igranje saksofona. Že kmalu pa je festival prerasel svoj prvotni namen, to je odkrivati in približati saksofon, saj so ga sami udeleženci kot tudi obiskovalci koncertov z navdušenjem sprejeli za svojega. Mednarodno srečanje saksofonistov je v plejadi številnih poletnih šol v Evropi redkost, saj imajo udeleženci možnost individualnih lekcij s priznanimi mentorji, ki se jim skrbno posvečajo tekom tedna. Letošnji mentorji prihajajo iz treh evropskih držav; Francije Yean-Yves Fourmeau, Nizozemske Jasper Blom in Slovenije Primož Fleischman in Lev Pupis, ki je tudi umetniški vodja srečanja. Vsak udeleženec srečanja ima na voljo poleg skupinskega dela v različnih sestavih na razpolago še individualne lekcije s klasičnim repertoarjem, samo jazzom ali kombinacijo obojega. Za zaključek mednarodne poletne šole bodo udeleženci pripravili zaključni koncert v veliki dvorani Kulturnega doma in sicer v soboto 1. julija ob 17.uri. Festival pa se bo zaključil prav tako v soboto 1. julija ob 21.00 na Bevkovem trgu v Novi Gorici z koncertom Big Band RTV Slovenija, vokalistko Mio Žnidarič in pod taktirko Tomšič Tadeja. Vsekakor sta oba zaključna koncerta vredna obiska zato bralci Latnika, predvsem pa ljubitelji tovrstne glasbe privoščite si vrhunski glasbeni dogodek. Vstop je prost. Marjan Krpan Korak proti vrhu Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj sta člana Plesnega kluba Fredi iz Ljubljane. Uspešna pod plesnimi reflektorji po vsem svetu, kot tudi pri študiju in v osebnem življenju. Poleg plesa samega s® lotevata organizacije plesnih prireditev. drsanje. Letos sta se lotila novega projekta, poimenovala sta The fifty’s - Petdeseta. Plesni šou želi predstaviti čas njihovih staršev skozi ples. Predstave so postavljene v gledališče. PrvS bo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, računata pa tudi na Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Zbrala sta sedem najuspešnejših slovenskih profesionalnih in amaterskih plesnih parov. Gre za prvi poizkus postavitve latino in standardnih plesov na odrske deske in v okvir »prave zgodbe«-18. oktobra bo svetovna premiera v Sofiji v Bolgariji. Jih bomo videli tudi v Ajdovščini? Ivan Mermolp V nedeljo, 16. julija v učilnici ajdovske cerkve Srečajmo Marijo Sreš - slovensko misionarko m pisateljico v Indiji Marija Srež je prišla v Indijo leta 1971, da bi delala s podeželskimi ženami. Leta 1976 je bila ena prvih tujk, ki je diplomirala v gudža-ratščini. Zadnjih 35 let deluje med staroselkami plemena Dungri Garasija in je svoje izkušnje napisala v knjigah, ki so bile v Indiji nagrajene in prevedene v štiri jezike. Leta 2006 je državna indijska TV postaja Doordarshan posnela šest njenih zgodb in jih prikazala na nacionalnem kanalu. Marija je prejela nagrado Naše žene Ljudje odprtih rok leta 2005 in priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu leta 2006. Pogovor s kratkim filmom o življenju staroselcev v zvezni državi Gujarat organizira ajdovska misijonska skupina. Na srečanju bo mogoče kupiti Marijine knjige v slovenskem jeziku. Vabljeni. Zaključek likovnega natečaja Spoštovani likovni pedagogi in likovne pedagoginje, Zahvaljujemo se vam za sodelovanje na likovnem natečaju »RAD IMAM ...«, ki smo ga na ZPM Ajdovščina razpisali v marcu z namenom, da iz najboljših del oblikujemo koledar za prihajajoče leto. Strokovna žirija v sestavi David Ličen (Lična hiša), Neja Tomšič (absolventka ALU) in Jana Božič (absolventka ALU), je izbrala 13 del z OŠ Budanje: Aljaž Bratina, Anjana Aspor; OŠ Skrilje: Tilen Bratina, Maj Peter; OŠ Otlica: Tina Velikonja, Rebeka Kobal, Robiu Benčina; OŠ Podkraj: Jernej Koren, Petra Bajc, Tjaša Kobal; OŠ Cof Rok Bajc, Meta Puc; OŠ Vip. križ: Nina Štrancar Vsa izbrana dela so enakovredna, za njihove avtorje pa bo nagrada objava v koledarju ZPM Ajdovščina za leto 2007. Vsem šolam in nagrajencem bomo koledar dostavili. Ob koncu se vam ponovno zahvaljujemo za sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo ter vam želimo lepe in dolge počitnice, Barbara Tomšič naša naravna dediščina - 44 Zanimivosti iz Braniške doline V začetku maja letos, me je poklicala dr. Vida Pohar, raziskovalka fosilnih ostankov velikih živali: mamuta, jamskega medveda, starih vrst jelenov in drugih. Prosila me je za pomoč. Poklical jo je namreč paleontolog iz Pariza, potomec slovenskega izseljenca iz Šmarij. Njemu uje oče pripovedoval, kako so okrog leta 1920, v neki jami našli kosti jam-skega medveda Vse najdbe so Italijani odpeljali, kam ni vedel. Spomnil sem se, da mi je pred leti novinarka Rosana Rijavec pripovedovala na las podobno zgodbo. Poklical sem jo, svetovala mi je naj poiščem Bojana Nusdorferja iz Šmarij. Z Bojanom, ki je zgodbo poznal, sva si 10. maja ogledala predel, kjer so našli kosti. Žal je jama popolnoma zasuta in se ne more vanjo. No, v bližini sem, tako iz navade, pobral nekaj kamnov, na njih je bilo nekaj podobnega koralam. Naslednji dan je prišla iz Ljubljane dr. Vida Pohar v spremstvu enega najbolj znanih specialistov za jamske medvede. Ko si je ogledal teren me je vprašal, če gre res za jamskega in ne morda rjavega medveda. Tega seveda ne vem, poskušam pa s pomočjo Goriškega muzeja pridobiti morebitne informacije v Italiji. Če so bile izkopane kosti res od jamskega medveda, bi bilo možno dobiti denar za ponovni pregled jame. Ob obisku dr. Poharjeve sem pobral še nekaj kamnov. Doma sem jih rhrnsil Na 7hrnšent površini foraminifer, različne zelo lepe korale in na prvi pogled neznani okrogli preseki nečesa malo znanega. Ko sem pazljivo obrusil še drugi primerek, pa sem naletel na pravo presenečenje. Tudi tu so bili posamezni okrogli preseki, ki jih nisem poznal, na eni od površin pa cela skupina. Eden od presekov mi je bil znan. Spomnil sem se na podobno stvar v primerku s Korade. Pregledal sem literaturo in ugotovil, da gre za zelene alge. Kamnina je iz paleo-cena, to dokazujejo zelo značilne korale v njej, iz paleocena pa so tudi primerki iz Brd in Korade v katerih so raziskovalci določili zelene alge - Cymopolia. Alge so poleg bakterij, vsaj tako dokazujejo dosedanja odkritja, najstarejše rastlinske vrste na Zemlji. Hrano so pridobivale iz svetlobe in morja - vode. Alge so skupina nižjih rastlin - steljčnic. Živijo v morju, sladki vodi in na vlažnih tleh. Vse imajo klorofil, nekatere tudi druga barvila, po katerih ločimo več skupin: mod- roTelene 7p1enp rjave in rHere V terih primerkih zagotovo za zelene alge (Chlorophyta). V Sloveniji so se najsterejše zelene alge ohranile v devonskih skladih apnenca v Karavankah. Kot kaže primer iz Braniške doline, pa so bile razmeroma pogoste tudi v paleocenu (cca 60 milijonov let). Primerke iz Braniške doline bom dal strkovnjakom v Ljubljano na raziskavo in morebitno določitev alg - rod in vrsta. Možno je, da vse niso zelene alge, saj je v kamnini vse polno odlomkov različnih fosilov. V primerkih so tudi zelo lepe korale o katerih bom v Latniku še zagotovo pisal, pa tudi zanimivi odlomki, podobni rudistnim školjkam iz krede. Rudistne školjke so sicer ob koncu krede (pred 65 milijoni let) izumrle, prav možno pa je, da je njiho- vp lupi n p od n ps- morje (60 milijonov let), kjer so se pomešale z drugimi ostanki tedanjega morskega življa. Objavljamo fotografijo skupine alg, ki merijo v premeru le Imflt torej so na fotki približno 20x povečane. Verjetno vse alge na fotografiji spadajo v isti rod, vendar v različne vrste. Posamične alge v primerku pa so tudi različnih rodov in različnih vrst. Iskali smo ostanke jamskega medveda, našli pa korale in alge. Za informacije se lepo zahvaljujem Rosani Rijavec in Bojanu Nusdorferju. Stanko Bačar, se nadaljuj6 so se pokazali različni fosili. Nekaj našem primeru gre vsaj pri neka- lo v paleocensko f it o m t OICj mm 10.000 sit n:l VI Upu) 11 WAmmm _*» _ ______________________________-*u:_ -jO/JOOšim milNIBOl EOM Jogiji, spalnice in otroške sobe Ghespo. dnevne sobe, { spalnice in otra“e alples | kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe in jedilnice ATMA 1 INDUSTRIE DEL MORILE kuhinje, dnevne sobe, spalnice 1 in otroške sobe gorenje — kuhinje, spalnice in otroške sobe SLOVENIJA kuhinje SVEH jogiji ^ MEBLO MEBLO JOGI*™ NOVA GORICA otroške sobe ! ■.■.-v,:: . ■ jogiji in podi Optimo kuhinje EffeCHiattro CUCINE COMPON1BILI | dnevne sobe, CttSSEt* spalnice ».o«—>lnn in otroške » SIJw4#l®S§ sobe kuhinje DamKbchbi dnevne sobe in spalnice BREST dnevne ■ ■ spalnice T i OQ In otroške ~~ sobe 11 ATI. vrhunske sedežne garniture calia garniture _ __ •uM kauci jedilnice Jg^jL # fi} lesninal NOVA GORICA, Rožna dolina in Industrijska 5 n ■ Vipavska posebnost je očarala svetovne ‘ vem, etU ga drugcj pestuje, ali kako ga imenujejo? se o žeienu sprašuje Malija Vrtovec v svoji Vinore-)i ir teta 1894 in dodaja: Jelen, pri naj tako imenovan s po.kbm sblahmim duham. Od takrat je zaim kot žlahtno *mw anakega imena prisoten tudi v vipavski vinogradniški kulturi. Vinska klet VIPAVA 1884 ja na mednarodnem ocenjevanju vin ViNALIES INTERNATIONALES 2006 v Zarito v Franciji, ki ja pod okriljem Zveze francoskih eno-k>8ov, v konkurenci med svetovnimi belimi vini, osvoji-I« srebrno medaljo za vino ZELEN Lanthieri, letnik 2004. Skrivnost, ali ie še kje na svetu trta, ki bi jo lahko imeli za zelen, pa čeprav pod drupini imenom, še ni razjasnjena. Toda kolikor daleč sega kolektivni spomin, je zelen doma na Vipavskem - predvsem v zgornjem delu doline - in nikjer drugod. Trto so vinogradniki gojili na prisojnih vinogradniških legah, na njej pa je Mola malo grozdov. Ker je dajala dobro, toda malo, je niso-nikoli množično zasajali. Vino istega imena je bila pijača plemstva, duhovščine in premožnih posestnikov. Vino je slamnato rumene barve s poudarjenimi zelenkastimi odtenki, lahko govorimo o aromatični strni, ki nežno diši, izraženi so sadni toni jabolka, hruške. Vipavci so včasih imenovali vino zelen kar dišava, ker napolni prostor, kjer-ga pijaio. Izražen sortni značaj omogoča čudovita sortna vine. Polnost okusa priča o bogati sestavi ekstrakta, ki se v ustih dalj česa kaže s sproščanjem sladko-kislifi zaznav v lepem ravnotežju. Vsebnost alkohola sooblikuje htbtenko vtna in mu daje pečat krepkem Končni vtis po požirku, tj. počasen odhod, potrjuje bogata sestavljenost in harmonijo vina. • Zeto zelen lahko označimo kot sorto s innstifivn in no- hodnestje. "v: i- 1#S %wmWW^a9tsl¥t»Ac.|.i2?t krijta« ■ a zdravje opozarja: Pretomo pitje alkohola škoduje zdravju! HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Poslovalnica Vipava, Glavni trg 15 Poslovalnica Ajdovščina, Tovarniška c. 3 Telefon: 05 / 3664 500 Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in pomeni obveznost za prihodnost. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni prisluhniti vašim potrebam. ,IL© NAJNIZJE PROVIZIJE NAJNIZJE PROVIZIJE NAJNIZJE PROVIZIJE PLAČILO VSEH POLOŽNIC PROVIZIJA SAMO 195 SIT (0,81 eur) nad 2.000.000 SIT provizija 900 sit (3,76 eur) AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! S predložitvijo oglasa je ena položnica oproščena provizije. Položnica brez provizije velja pri plačilu najmanj treh položnic v poslovalnici Dornberk. Zakaj vaš avto ne bi bil malo VGČji? + 20 % gotovine Za nove, stare, velike in male! Poleg kredita pa vam lahko dodamo 20 % gotovine na TRR. Tudi za nekomitente! Več informacij v poslovalnicah in na spletni strani. (((• oso 17 so) www.nkbm.si "Avtomobil kredit" "'š^Nova KBM, ■ ■« 12 f 3i a i ■ a (^ HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. j Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in } pomeni obveznost za prihodnost. Vedno smo bili, smo f in bomo pripravljeni prisluhniti vašim potrebam. (S) Gospodinjski Aparati in zabavna elektronika TRGOVINA. : AVTOSERVIS trgovina s cvetjem1 JASMIN tel.: 05 366 52 85 TRGOVINA. Z DA.RILI tel.: 05 368 72 10 e>3 PjčjčjčJ «0 KOBAL %0™UA J&ImP tel.: 05 368 50 07 tel.: 05 364: d.d. : 05 364 38 70 tel.: 05 368 72 63 FOTOKOPIRANJE TRfi0\riNfl Z 0BLAŠili frizerski salon Klara tel.: 05 368 72 63 tel.: 05 36 65 171 FOTOKOPIRANJE FOTOKOPIRANJE BANKOMAT rFPijrftr, . ^s^Nova KBM, tel.: 040172 162 SUPERMARKET v I, tel.: 367 13 35 VIPAVA _ 1 f Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 vMaoDraaa] ©ap© u PONUDBA MOTORNIH ZAG IN KOSILNIC STHIL, HUSOUARNA, KAWASAKI MULCERJI INO IN BERTI, PRŠILNIKI ZUPAN IN UNIGREEN MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI mMZVJRHMD 949 sit/kg ' 3,96 eur Sir VIPAVA . --"T”?" -.z: , , •• ...— / OiSI 4,58 eur SIR OLIVER postrežno TURISTIČNA SALAMA SIR JOŠT postrežno MLEKO POMURSKO 3,5 [M120K1I1 @K/S\1TD© gjjgij RIO ■ more fl m Tunina v oljčnem olju 2 X ROGLJIČI GUSPARO JAJČNE TESTENINE KAVA KERIMBA 100g RIOMARE4X80g 119 Sl i »asefe ge® iH5a eur. wčan j (m) .PAVA J VIPAVA 10 005 0030X0 multivitainin *.yc*u pip&i *6ier*Beer,®'ft4 Svetlo pivo S# VINO Vrtovčan 1L © 0OG asesoio tsias m \ m i % > .i.vSiS»iaSs.. P ' Sk ' <*, * « ju '■P DA MULTIVITAMIN 1,5L BISTRA VITA JABOLKO 1,5 PIVO PILS 0,5 L ploč. #?W0%P on? jUrrinrT D00. eBG \a s Pt/ Ojlr1 sss?. D AS H BOX 50 MERIC D AS H GEL Slitre 25 M MEHČALEC COCOLINO RAZMASCEVALEC 750 ml PREDSTAVLJAMO VAM FAMA Prodajalna "Na Plači” LAVRIČEV TRG AJDOVŠČINA URNIK: PON. - PETEK 7.00 do 18.00 SOBOTA 7.00.do 13.00 I NEDELJA 7.00 do 12.00 »BS« s-!max^g / / DO KONCA JULIJA NA SERVISU Trgo ABC v Ajdovščini NUDIMO BREZPLAČEN PREGLED VOZILA PRED ODHODOM NA DOPUST ■Nova poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za MEtra* Msira, d.o.o, Cesta na Lenivec 37 6210 Sežana, te!.: 05 73 11 381 a-mall: info@metra-5e7ana.si PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031 e-mail: ajd0vscina@metra-se7.ana.si Delovni čas: pon.- pet. 7.30 -17.00, sob. 8.00 -12.00 BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME MAKITA KOTNI BRUSILNIK F125 INDUSTRIJSKI SESALEC MC 2150 že za 24.708 SIT (103,10 EUR) TLAČNI ČISTILEC Z GRELCEM HDEm 440H W PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T SDS + SAMOZATEZNA GLAVA že za 54.000 SIT (225,33 EUR) ^ ZELO UGODNA PONUDBA SDS SVEDROV f NABIRALNIK | že za 14.990 SIT f (62,55 EUR) AKUMULATOR V55 že za 9.600 SIT (40,05 EUR) ^ VELIKA IZBIRA ❖ profilov za konstrukcije ❖ strešne kritine - trapezne pločevine od 2.390 SIT/m2 (9,97 EUR/M2) termo izolacijskih panelov *♦* ročnega in električnega orodja ❖ barva WS-plast za kovano železo ❖ varilnega programa *** transportnih trakov ❖ polikarbonatnih plošč ❖ pocinkana vinogradniška žica vseh vrst, benzmal žica OLJA BARDAHL - 5L 10VV40 že za 9.720 SIT (40,56 EUR) - 1L SINTRONIC 5W50 za štiritaktna visokozmogljiva mot. kolesa že za 2.415 SIT (10,08 EUR) ___ - 1L za dvotaktne motorje že za 3.264 SIT (13,162 EUR) OLJE HUSOARNA 5L mineralno mazalno za verige žag že za 2.669 SIT (11,14 EUR) POZOR! NAJCENEJŠA MREŽA V SLOVENIJI! MREŽA POCINKANA ❖ 100/30 6.883 SIT (28,72 EUR) ❖ 120/15 11.618 StT (48,48 EUR) •> 150/50 4.900 SIT (62,18 EUR) STEBER 125 875 SIT (3,65 EUR) , j . lil Potrošniški kredit do 24 mesecev do zneska 300.000 sit, obrestna mera 6,5% Velo d.d. posl. AVTOHIŠA Štrancarjeva 3 5270 AJDOVŠČINA tel.05 366 3177 e-naslov:velo.ajdovscina@siol.net www.velo.si www.velo.informacija.net WH£CL ER |W O R L. D W I D FALCON 40 Okvir: Alu 7005 Vilice: Suntour XCP 75 Lockout 80 mm 27 p, menj. Shim. XT/LX Prest.ročke: Shim. Deore SL- M510 Gonilka: Shim. Deore FC - M460 Pesto: P- Shim. HB- M475 32L Z - Shim. FH- M475 32L Zavore: Magura Julie hidravl. disk zav. Obroči: Alex DP17 Disc 32L Ta t: Gradiška cesta 11 5271 Vipava ALU-ROLO GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA IZDELKI IZ LESA NOVA STANOVANJA V VIPAVI Na mirni lokaciji s pogledom na Nanos, ■ ■•v* • *+ ■ • v bližini sole in nakupovalnega centra, bodo za vas dograjena stanovanja velikosti 40 do 90 m2. Zagotovljena parkirišča, prvi štirje imate tudi vrt. MOŽEN OGLED TEL.: 36 851 40 041 687 219 e-mail: pannam@siol.net Po njokih diši v°je mesto pri obloženi mizi smo si zagotovili že v marcu, veliki vikend pa dočakali 16. in 17. junija, ko smo s prestopom ajdovskih Pal pozdravili poletje kot se toka. NJegov čaroben vpliv je bilo čutiti predvsem v sobotnem popoldnevu ob iskanju senčnatih kotičkov in plastenk vode, a nemir poletnih noči je bilo opaziti tudi v iskrivih °ceh mesta, ki je pričakovanj poln zrak zajemalo s celimi pljuči. T Tradno je vrata Njoki summer 'J festivalu 2006, festivalu dobre Slasbe, druženja, športnih iger, in kulinaričnih užitkov, odprl ajdovci župan Marjan Poljšak, z besedami polnimi lepih misli in podpore Nabavi z glavo. ‘Vse lahko počnete, otroci, zabavajte se, le od droge r°ke daleč stran..., če ne morete °svojiti punce, se raje napijte...’, je kil direkten, kot to zna. Naš občin-ski predstojnik je spregovoril tudi Pred začetkom sobotne kolesarske kirke in pozval pogumne udeležence k »hitrosti z glavo«. Glasbeni izbor za tovrstne do-Šodke poteka sistematično. Po °eeni realnih finančnih zmoglji-v°sti in mislijo na ciljno publiko, 'so organizatorji v sodelovanju z kock Vibe agencijo prišli do več-me nastopajočih zasedb. Himna le bila dobra ideja. Besedilu in osnovni garažni melodiji je sledila orkestralna priredba v impro-Gzi ranem studiu, okronana z izbranim front manom. Premierno uprizorjene na obeh predizborih, stno je bili deležni tudi tokrat, oba ^rh, pred nastopom ponudbenih kraljic večera, Eda Maajke in Elvis Jacksonov. Kako močno se je pri-H njen ska ritem, so govorili poskočni pari nog in vriskajoča grla. ^ petek se je pred njo, začenši ob 19-30, zvrstila ajdovska skupina ko\v Punch, slavljenka prvega Predizbora, pa The Pokerheads 'n Naio Ssaion, po njej in Edu pa navdušili makedonski Superhiks 'n Moveknowledgement. Soboto So glasbeno uvedli vipavski Lutis, Zmagovalci prvega predizbora, ki so ogreli oder za Backstage in Dubioza Kolektiv. S himno prepol-ovljen žur je napovedal domače Elvis Jackone, ki so pričakovano kraljevali in ponovno dokazali, da so smetana slovenske glasbene scene. Tudi z odrskim spektaklom. Energija je večna in brezmejna, če je pozitivna, se življenje in svet zdita brez mej. In pozitiva je zmagala ter združila dobro tisoč glavo množico navdušenih obiskovalcev. Pa je bil večer še dokaj mlad in noge še ne bi mirovale, ko so spektakularni Elvisi predali oder slovenski skupine Tide, ki je s težkimi ritmi na prizorišču naredila vrzel in, četudi res dobri Hrvati, Radikal Dub Kolektiv, niso uspeli ponovno strniti množice. A ta je bila potešena, zabava ji je dobro dela in poletje se lahko prične. In tudi glasbeniki so bili zadovoljni, predvsem z edinstvenim backstagom in z odlično odrsko ekipo. Za očem mične premore med skupinami pa je poskrbela plesna skupina Rebula. njoki so bili dobra podlaga zabavi. Prodali so jih več kot pijače, dobrih tristo kilogramov, torej smo Primorci le bolj zavezani hrani kot pijači. Žur je uspel, a po prsih se ne treplja nihče. Organizator, Glasbeno kulturno društvo SAX, ustanovljeno že leta 1999, je z lanskim prvim Njoki festivalom dobilo nov zagon. Po dveh predizborih za letošnji festival in z izvedbo slednjega so uresničili zadani cilj. Sebi in Ajdovščini so dokazali, da so sposobni. Goreča želja vleče verigo močneje. Društvo, ki je trenutno še brez strehe nad glavo, si bo najprej moralo urediti delovne prostore in popestriti glasbeno in kulturno delovanje med letom. Na lanskih izkušnjah, ko so prvič zagrizli v jabolko festivala in bili še dokaj neizkušeni, so pridobili veliko organizacijskih vrlin. Letos je bilo glede teh lažje, a je širše zastavljen projekt zahteval več sodelovanja, tudi z društvom Kampelc, ki je pod svoje okrilje sprejel fo-urcross dirko. Naveza s športom, posebej z domačimi varovanci Črnega trna, je bila uspešna. Divja proga, zarezana v pobočje Škola, je v soboto doživela svoj ognjeni krst. Več mesecev garanja članov društva Črn trn in njihovih prijateljev je oblikovalo najzahtevnejšo progo pri nas, velecenjeno med samimi akterji hitrosti, Prah in adrenalin sta krojila počutje ves popoldan, po ogledu proge in treningu je ob 19.00 govor župana dal prosto pot kvalifikacijam. Veliki finale smo v presenetljivo obilni zasedbi priča- Poletni festival njokom v čast nam je želel ponuditi nekaj več. Promocija zdravega aktivnega druženja brez nasilja je botrovala glasbeno športnemu dogajanju obeh dni. Zdravi, tipično primorski kali ob 21.00. Ob bregovih proge se je zbralo mlado in starejše, odmevali so vzkliki navdušenja in vzpodbud, tekmovali fotoaparati in kamere. V mlajši kategoriji je zmagal petnajstletni Novogoričan Janez Turk. Med starejšimi tekmovalci je zmago slavil Mariborčan Tilen Frank, drugo mesto je zanesljivo zasedel Nejc Rutar iz Bače pri Modreji, tretji je bil lanski zmagovalec skupnega seštevka za slovenski fourcross pokal, Jani Podmelšak. Zmagovalec je bil poleg pokala deležen tudi sponzorskih nagrad v višini do 30000 tolarjev, ki mu bodo še kako prav prišle pri dragih spustih. Slednje je okusil tudi najboljši ajdovec, Danjel Kovšca, ki je na kvalifikacijah tako poškodoval svoje kolo in palec na roki, da se je moral finalu odpovedati. Padec je botroval tudi zvinu rame, ostalih večjih poškodb pa ni bilo. Atraktiven je bil pogumnež, ki se je na dirko podal kar v japonkah in eno že na polovici proge iskal po prizorišču. Tekme se je udeležilo 46 slovenskih tekmovalcev in en avstrijski predstavnik. Z njo so bili zadovoljni vsi, od gledalcev in tekmovalcev do organizatorjev. Fantje so dokazali, da je v čudeže potrebno verjeti, četudi zahteva njihova uresničitev veliko potnih srag in utrujenih teles. Slovesna razglasitev je bila dobre pol ure po končanem tekmovanju na velikem njokovskem odru. Festivalsko dogajanje seveda ni bilo omejeno zgolj na večer, organizatorji so poskrbeli za brezplačno kampiranje in obiskovalcem nudili zabavo z računalniškimi igrami, glasbenimi delavnicami in brezplačnim oblikovanjem pričesk. V soboto so se pomerili košarkarji in skaterji. Na igrišču pred osnovno šolo je potekalo srečanje generacij ajdovskega rokometa s povabljenimi veteranskimi ekipami iz Nove Gorice, Sežane in Kozine. Skoraj tri stotine rokometašev obeh spolov je zabaval trio Dado. Letošnji ključni borci festivala; Matjaž Jazbar, David Kovšca-Buda, Matevž Slokar, Sebastjan Stres, Dantes Štor in Dušan Bolčina, so bili preobremenjeni. Zmanjkovalo je časa za posamezne olepšave, četudi so s pripravami začeli že oktobra. In menda fantje niti niso dobičkonosno prešli zastavljene črte. A drugo leto bo lažje. Veliko uradnih zadev jim je poznanih, mnoge poti so že zarisane in manj skoraj ne morejo ponuditi. O tem, kaj bo več na naslednjem krožniku, bodo začeli razglabljati po zasluženem oddihu in že kmalu nato tudi začeli s pripravami. Morda festival preraste v mednarodnega. Zagotovo pa bo prihodnje leto potrebno povečati organizacijsko zasedbo predvsem pri dejanski izvedbi festivala in jo skupaj obdržati še kakšen dan več po velikem dogodku. Med prihajajočimi izzivi bo popestritev sobotnega dnevnega dogajanja, z aktivnimi delavnicami, oprijemljivejšo ponudbo stojnic, pa tudi ureditev tuš kabin za goste kampa. Nenazadnje poskrbeti za pravočasno prvotno podobo naravnega okolja, ki je festival gostilo in se izogniti nesporazumom z domačim komunalnim podjetjem, pa četudi so jim ti svojo storitev zgledno podarili. Najbolj nazorno jim je pri zastavljenem projektu priskočila na pomoč Občina Ajdovščina, tudi posameznim podjetjem gre zahvala, a žal je bil odziv sponzorjev izven Vipavske doline večji kot znotraj nje. To dejstvo malce žalosti, a menda našim podjetjem še ni domača tovrstna promocija, morda se morajo še zbuditi. Pri delu je zadnje dni sodelovalo tudi veliko pridnih rok, željnih pomoči, vsak po svoje so pripomogli k izvedbi festivala in vsem gre zahvala. Celoten Njoki team je predal dušo ajdovskim Palam in v zameno dobil sončno vreme in dober obisk. Morda so v petek pričakovali večjo množico, a dobrih dva tisoč glav v dveh dneh ni zanemarljivih. Verjamemo, da nismo gostovali na zadnji večerji. Nobene izdaje ni bilo in ostali smo zedinjeni v dejstvu, da bi primorske Njoke tudi angelčki jedli. Menda si pred tretjim, Našim Festivalom Poletja, že oblizujejo prste. Lara Samec Kraljestvo podzemnih palač v Ponedeljek, 29. velikega travna t.l. smo se odzvali povabilu Lavričeve knjižnice in prisluhnili predstavitvi dveh najglobljih jam Trnovskega gozda. Naše vedenje sta obogatila Bogomir Remškar, član Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina in Miran Nagode, član Jamarskega društva Logatec. Ob diapozitivih sta nam Približala Veliko ledeno jamo v Paradani in Belo grižo I. Trnovski gozd je s številnimi gozdnimi potmi jamarjem prijazen dom, saj omogoča enostavne dostope do s‘artnih spustov. Se teden po predavanju je bila v preddverju knjižnice na ogled tudi poučna in očarljiva maketa Velike ledene kraljice. j amarstvo je zagotovo eden redkih J avtohtonih slovenskih športov. V organizirani obliki se je začelo v (ne-daj) naših krajih, v Trstu, s tovorje-njeni ledu prav iz našega Trnovskega 8°zda. V Postojni so potem ustanovili drugo jamarsko društvo. Na smo lahko upravičeno ponosni, ogosto prevzamejo jame tudi vlogo zadnjega prebivališča. Mnoge skri- vajo ostanke uniform, življenjskih pripomočkov in tudi okostij, lastniki katerih so se naključno ali načrtovano znašli v njenem večnem objemu.. Bogomirju Remškarju je jama časovna kapsula, v njej se čas počasneje odvija. Če ni vode, se odtis stopala v njej lahko ohrani tisočletja, vse dokler se bager ne zarine vanjo in ji odmeri čas. Klepet z obiskovalci, ki žal niso bili ravno številčni, a zato toliko bolj radovedni slušatelji, se je v prijetnem vzdušju krepko razpotegnil. Vtisi, ki jih v jamarskih laikih puščajo fotografije in skice podzemlja, poleg izjemne lepote, vsebujejo tudi sledi nemogočega. Človek se nehote sprašuje, kam in zakaj rinejo otovorjeni posamezniki v nič kaj mič- nih kombinezonih skozi te mrzle in vlažne rove. Remškarju prav to nudi svojevrsten izziv. ‘Cel svet je že dokaj dobro preiskan’, razlaga, ‘sateliti so poslikali že praktično vse, mi pa imamo za svojim hrbtom še toliko neodkritega. Ko prideš v jami do konca, si jezen, ker se ne nadaljuje’, navdušeno pripomni. Miran Nagode podobno primerja raziskovanje jam z branjem napete knjige. Gre za neprestano odkrivanje, ki ga vleče naprej vonj po neznanem in iskanje prepiha. Prav prepih je namreč glavni pokazatelj napredka, nadaljevanja jame in z njim jamarji najraje prijateljujejo. Hvala za poduk in srečno, jamarji, po prepišnih zemeljskih rovih. Lara Samec Pevski zbor Srečko Kosovel na južnem Tirolskem V dolini reke Drave Alta Pusteria, dolina pod Dolomiti na južnem Tirolskem v Italiji, je od 21. do 26. junija gostila že 9 mednarodni festival pevskih zborov. ^Tpudi naš zbor se je odzval va- X bilu in tako smo preživeli štiri dni med 75. sodelujočimi zbori iz 13- držav od Južnoafriške Republike, Izraela, Norveške, Irske, Portugalske itd. Več kot 2000 pevcev je preplavilo čudovito dolino pod Dolomiti, dolino, kjer izvira reka Drava, dolino polno jezer, hotelčkov, gostilnic, smučišč, poletnega in zimskega turizma, dolino, ki jo je vredno obiskati. Zaščitni znak doline so trije vrhovi ( Tre Cime ), ki so raj za plezalce. Najvišji med njimi doseže že višino 3000 metrov. Kosovelovci smo se povzpeli ( z avtobusom seveda ), do njihovega vznožja. Ker nismo plezalci, smo se odločili, da jih obhodimo. Krog cca. šestih kilometrov, mimo štirih planinskih koč, smo zmogli v pičlih dveh urah in pol, v telovadnih copatih, nekateri pa kar v čevljih ali celo sandalih. Vredno je bilo truda in ž razstrupljenimi telesi smo zasedli avtobus in se spustili v dolino. Še veliko je bilo aktivnosti, ki smo jih počeli, tudi veslali na je- zeru. Glavno pa je bilo naše sodelovanje na festivalu. Festival je potekal v 11. mestih doline. Naši nastopi pa v treh mestih: Dobiacco, San Candido in Šesto. Peli smo na mestnih trgih, kar tako na prostem v naravi in seveda v dvorani. Prav Mahlerjeva dvorana v mestu San Candido nam bo ostala v najlepšem spominu, saj v tako akustični dvorani se redko poje. Polno dvorano smo navduši- li z Prelovčevo Sedem si rož in Maroltovo Kangalilejska ohcet, na zunanjih prizoriščih pa so najbolj navdušile Žabe. Kljub nastopom, ki so zahtevali zbranost in profesionalen odnos, se je našel čas za majhne dogodke kar tako. Odrgnjena kolena, umazane hlače, bledice, skoki v jezero ( menda je bilo zelo mrzlo ), majhnih slabosti, do malo resnejših težav z bolečinami v hrbtu. Vse smo srečno preživeli in se po štirih dneh polni čudovitih vtisov vrnili iz prijetnih 25 stopinj celzija na manj prijetnih 36 stopinj v najlepšo Vipavsko dolino. Pa še vabilo. Letošnjo sezono bomo zaključili s celovečernim koncertom na prostem v Šibeniški ulici pri gostilni Maks v Ajdovščini. Vsi ljubitelji zborovskega petja toplo vabljeni. Pripravili smo vam poletni sproščujoč večer, želimo si, da ga zlepa ne bi pozabili. Marjan Krpan Križev pot V nedeljo ob dnevu državnosti je bila v podružni cerkvi sv. Pavlo slovesnost- blagoslovitev križevega pota, delo in dar rojakinje Irene Furlan. Že nekaj let je priklenjena na invalidski voziček in živi v Domu starejših občanov v Ajdovščini. Svojo željo po likovnem ustvarjanju je pred nekaj leti začela realizirati, zlasti še, ko je našla svoja mentorja v Lični hiši v Ajdovščini. T)o slovesnem somaševanju treh duhovnikov je obred blagoslova opravil pater Stane Zore. V pridigi je razmišljal o trpljenju, ki je sestavni del življenja. Trpljenja nam sicer ne more nihče odvzeti, preprečimo pa lahko tisto, ki ga drug drugemu povzročamo. Če pa trpljenje znamo prenašati skupaj z Jezusom, nam to trpljenje daje upanje za večno lepše življenje. V predstavitvi križevega pota je bilo povedano, da ni bil naslikan po naročilu, nastal je, kot avtorica sama pravi, po notranjem vzgibu, po notranjem glasu. Večkrat se je v svoji sobi, ki je hkrati slikarski atelje in soba molitve, ob molitvi križevega pota vprašala, kako bi se sama obnašala ob trpečem Jezusu. Ali bi zbrala toliko moči, da bi mu prostovoljno in ne pod prisilo pomagala nositi križ? Njen odgovor najdemo v tem, kar je Irena skozi petnajst postaj križevega pota izlila na papir. Ob slikanju Križevega pota je večkrat začutila neizmerno božjo bližino. Sočasno vznemirjenost, posebej ob potezah, ki jih je začrtovala okrog Jezusovega srca in pomiritev, ko je začutila, da ji roko vodi njen angel varuh. Redki so slikarji, ki si upajo lotiti tako zahtevne naloge. Irena jo je izpeljala z božjo pomočjo. Posebno je bila nagovorjena pri delu pete postaje, ko pravi, kako lažje je drugim dajati, kot prositi pomoči. Pri vseh treh Jezusovih padcih pod križem je začutila moč, da je tudi po padcu možno vstati. In tu je še štirinajsta postaja, ko ob položitvi Jezusa v grob morda v začetku začutiš, da je vsega konec. Irena pa to trditev v zadnji postaji - postaji vstajenja, zanika. Vstali Kristus je vera v naše odrešenje in vstajenje, vera v življenje, vera v večno življenje. Iz likovnega vidika Irenine majave človeške figure (zaradi težke gibljivosti njenih rok) delujejo disproporcionalno, pa vendar simpatično ter naivno otroško, originalno. Za upodobitev križevega pota je umetnica izbrala črno belo tehniko s tušem in belo tempero, kjer se sive ploskve kot podlaga prepletajo s črtno črno risbo. Bela barva kot kontrast poudarja delčke svetlobe, ki simbolizirajo upanje znotraj trpljenja. Kompozicijsko je Irenin križev pot zelo raznolik in dinamično razgiban. Križev pot je delo avtorice, v katerem se njeno trpljenje prepleta z vdanim prenašanjem, darovanjem, ljubeznijo, prijateljstvom, upanjem in z veseljem do življenja. Smisel vsega tega je Irena našla v močni veri v Jezusa Kristusa Odrešenika in v prijateljstvu z ljudmi, ki ji ob vsakodnevnih preizkušnjah nesebično stojijo ob strani, zlasti pri njenem umetniškem ustvarjanju. Po končani slovesnosti je kljub opoldanski poletni vročini sledilo prijetno druženje ob planinski izvrstni kapljici in dobrotah kmečkih gospodinj. Niko Ličen Letni koncert primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec V soboto, 10. junija, se je v Kulturnem domu v Vipavi odvijal koncert PAZ Vinko Vodopivec. Zbor primorskih študentov, ki študirajo v Ljubljani, je svoj letni koncert po daljšem obdobju spet priredil na Primorskem. Urnik od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 1400 -18.30 sobota 8.30 do 12.00 Prešernova 23, 5270 Ajdovščina, Tel.: 05 / 363 1123 ___________________________ _________________ TJevski zbor, ki si je za svoje X poimenovanje izbral ime kromberškega župnika in rodoljuba ter skladatelja, deluje že 53. leto. V tem obdobju je zbor vodila vrsta zborovodij, ki so nekako začenjali svojo zborovodsko pot in ambiciozno nadaljevali tudi po drugih eminentnih zborih (Nanut, Munih, Hauptman, Gruber, Klančič, ...). Sedaj zbor vodi Primož Malavašič, pod čigar vodstvom sestav mladih fantov poje natančno in zveni pol-nozvočno in ne prestopi meje, ki vodi v kričavost. Vodopivci so koncert razdelili v dva dela, in sicer so prvega namenili umetni glasbeni ustvarjalnosti, začenši z Vodopivčevo Ave Maria, nadaljevali so z Otče naš P. I. Čajkovskega, sledila je Maša v čast sv. Lavrenciju Stanka Premrla, Lambova Hodie Christus natus est, Morleyjeva My bonny lass, Schubertova Im Abendrot ter Saltarelle Saint Saensa. Fantovski sestav premore tudi odlične soliste, ki so se nam predstavili v drugem delu, ko je zazvenela naša domača ljudska pesem, preoblečena v obleke različnih slovenskih avtorjev, ki se je pričel po desetminutnem odmoru, obarvanem s kapljico rujnega. Seveda brez dodatkov ni šlo in brez Žab, himne Vodopivcev, tudi ne. m mesec y akciji - jo% lafuma ŠOTORI g ■' lafuma Kot vsi Lafuma šotori tudi Arcadia dosega najvišje kakovostne standarde. Mudi odlično zaščito pred padavinami in (JV žarki. Ripstop. O F F I C I A L PARTNER OF F R E E D O IVI SINCE 1930 SPniAG VREČE Warm’liqht- preizkušena in priljubljena serija puhastih spalnih vreč višjega razreda, polnjenje iz kvalitetnega gosjega puha (90/10, cuin 600), zunanja plast iz vodoodbojnega ripstopa Extrem - trpežna serija spalk, tudi za vlažno okolje, termolite polnjenje, zunanja plast iz vodoodbojnega ripstopa mag. Lejla Irgl Patrouille - serija spalnih vreč z odličnim razmerjem med ceno in uporabnostjo, sintetično polnjenje aero ■ v Sčebetanje ob Sčebetu v vojni ^ Lavričevi knjižnici so predstavili knjigo Ščebet v vojni avtorja Rc>ika Slokarja. A vtor je svoje otroštvo in mla-^ *-dost preživljal v samem centru današnje Ajdovščine. Zaposlitve, kot dolgoletni direktor Delavske univerze v Novi Gorici in kas-ne)e direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici, so botrovale, da si je dom ustvaril na Goriškem, toda po srcu ostaja še Vedno tu, v kraju svojega otroštva. Fako nas tudi njegova knjiga sko-tiho otroške sčebetanje vodi po Ajdovščini kot bivanjskemu kraju otroka, skozi katerega pisatelj gradi to hkrati filtrira svojo zgodbo. Saj si tOora otrok vse kar sliši v gostilni, Oa ulici, v šoli, prevesti v svoj rabinski svet sedemletnega fanta. Sama zgodba se dogaja v času druge svetovne vojne, ko v mestu gospodarijo Italijani, vendar jih ob kapitulaciji že nadomestijo Nemci, ki so se jim pridružile domobrance enote. In v tem času se otrok za F november z mamo odpravi na 8°ro, na očetov grob - grob padlega partizana. Na poti otrok sprašuje mamo 0 težkih življenjskih vprašanjih, kkrati opazujeta naravo. “Zgodba je zgrajena tako, da en sklop pogovora potegne v naslednji sklop spominjanja. Zato se hoja dogaja v pretekliku, vse, kar je otrok doživljal pa je opisano v zgodovinskem sedanjiku, “ je svoj pristop k pisanju zgodbe komentiral avtor. Ne samo dogajanje ampak tudi osebe, ki jih srečamo v zgodbi, so z imeni in priimki del nekdanjega ajdovskega življenja in še danes živijo v spominu ljudi. Veliko je opisov narave in tu zaslutimo že začetke velike ljubezni, planinstva, ki mu je Slokar nenazadnje tudi kot dolgoletni predsednik Planinskega društva v Novi Gorici, še vedno zvest. Avtor je v svoji pripovedi namenoma uporabljal domače besede in izraze in jih na koncu tudi skrbno zbral v slovarju. Tudi zaradi teh posebnih jezikovnih oblik je pripoved tako tekoča, domača in topla. Spremno besedo je napisal Ciril Zlobec in skupaj z njim lahko rečemo, da je “ Ščebet v vojni zanimiva, dobro napisana knjiga, ki jo je vredno prebrati”. Zdenka Žigon Siddharta na Frucu Petrolea - četrti studijski album najbolj priljubljene slovenske rockovske skupine SIDDHARTA je že dober mesec na prodajnih policah. Na prodajnih policah pa je tudi Fructalov Fruc, ki bo v letošnjem poletju pridnim pivcem te sadne pijače in zbiralcem Frucovih etiket prinesel brezplačno vstopnico za enega izmed koncertov skupine Siddharta ali celo posebno srečanje s člani skupine. T /Fructalu so se odločili, da nekate- V rim svojim zvestim potrošnikom podarijo nepozabno jesensko doživetje. Tako sedaj Fructalov »totalno zmešan Fruc«, nepogrešljivi spremljevalec vročih poletnih dni, s seboj prinaša vstopnico za enega izmed koncertov skupine Siddharta in še cel kup drugih nagrad. Petrolea, zadnji izdelek uspešnih slovenskih rokerjev že žanje uspehe, dosega prva mesta lestvic in ogreva privržence za jesensko koncerto turnejo. In na teh koncertih bo vsaj tristo poslušalcev, ki si bodo pridobili brezplačno vstopnico v nagradni igri Fruca. Sodelovanje je preprosto, le deset etiket s plastenke Fruca kateregakoli okusa je potrebno poslati. Sicer pa so vse podrobnosti nagradne igre dostopne na spletnem naslovu www.fruc.si. Med mnogimi nagradami je potrebno izpostaviti še deset tistih najprestižnejših in sicer - dan s člani skupine Siddharta. Člani skupine Siddharta so že obiskali družbo Fructal. Po pogovorih o skupnih načrtovanih aktivnostih, so si ogledali proizvodnje linije in najsodobnejše razvojne in kontrolne laboratorije. Ob ogledu proizvodnje so zastavili kup vprašanj. Zanimalo jih je, ali res ni kakšnih nadomestil sadja v Fructalovih sokovih. Presenečeni so bili nad tem, da nikjer niso uporabljeni konzervansi. Všeč jim je bila nova Tetra Prisma embalaža s sliko svežega sadja, še posebej natančno pa so se pozanimali o Frucu, ekskluzivni pijači na njihovi jesenski koncertni turneji. Da so člani skupine Siddharta dobri poznavalci Fructalovih izdelkov je potrdil tudi Boštjan, ki je želel vedeti, kako se oblikujejo odlični okusi Frutabel, saj je velik ljubitelj Fructalovih sadno žitnih rezin. Všeč mu je bila tudi najnovejša Frutabela z mali- nami in rdečo peso. No, Janijeva vprašanja so bila vprašanja skrbnega očka o sestavinah in primernosti sadnih kašic Frutek in sokov Frutek za njegovega leto dni starega fantka. Torej v letošnjem poletju je pred vami eksplozivna zmes: vroča in ognjevita Siddharta s svojo Petroleo in ognjem in Fructalov »totalno zmešan Fruc«, ljub- ljenec mladih in vseh tistih, ki mladost nosijo v srcih s svojim nagajivim in prepoznavnim znakom. Osvežilno vroč pa bo tudi Fruc s posebej zasnovano etiketo, ki ga bo Fructal le v omejeni količini poslal na trg in s katerim si bo moč gasiti žejo na več kot petindvajsetih koncertih od septembra pa tja do konca decembra. Poskrbite torej, da se bo tudi vaše ime vrtelo v bobnih na žrebanjih vstopnic za enega izmed koncertov Siddharte, albumov Petrolea in drugih nagrad. Naj bosta Siddharta in Fruc vroča osvežitev vašega poletja. Siddharta o Fructalu Fructal je podjetje z dolgoletno tradicijo in zavidljivimi korporativnimi vrednotami. Podjetje, ki slovi po kakovosti in prvovrstnih izdelkih. Tudi Siddharta, seveda na svojem področju, se trudi vzdrževati visoko raven kvalitete ustvarjanja in skuša postati stalnica na slovenskem rock prizorišču. Združitev moči in idej obeh partnerjev predstavlja vero v trenuten skupen projekt in njegov uspeh, hkrati pa nakazuje začetek dolgoročnega sodelovanja. Veseli smo, da smo lahko v Fructalovi družbi. Marcel Štefančič bi rekel, da lah-Fo mirno pišem o nogometu, saj 0 njem nič ne vem. Tako zelo nič, ne vem niti, koliko igralcev igro *8ra, da ne poznam pomena gola in avtogola, da me sodniki v špiritu Mi zunaj njega ne zanimajo, da me faradi temeljnega neznanja tudi ni Sram. Nogometni navdušenec in tudi strokovnjak je bil nekoč name 2el0 jezen - očital mi je nesram-n°st brez primere, vzvišenost in Netolerantnost - ker sem trdila, da NNajo nogometaši pamet v palcu esne ali morda tudi leve noge. V sv°jih razmišljanjih sem vedno da-jala prednost individualnim športni, zame je atletika zares kraljica sPorta, od kolektivnih iger me za-Nima le košarka, morda zato, ker so Nšarkarji lepši od nogometašev, Mšji, bolj skladno grajeni, imajo °lj ravne noge, bolj se približuje-1° mojemu idealu moške lepote. Toda: ugotovila sem, da so ko-ektivne igre za razvoj otroka po- Vročica nogometnih dni membne, da mora mladi igralec sodelovati in delovati usklajeno, če hoče ekipa zmagati, da se mora mnogokrat odreči sebi in svojim ambicijam, če želi uresničevati skupno željo in hotenje, da mora znati prenesti skupno zmago in znati sprejeti skupni poraz. Spoznati sem morala, da so kolektivne igre za razvoj otroka, njegovih socialnih veščin, sprejemanja drugih, odgovornosti za skupnost izjemno pomembne. V življenju ne tekamo drug mimo drugega, vsak v svojo smer in vsak svoj krog, živeti moramo drug z drugim. Moj gol, uresničitev mojega življenjskega cilja omogočajo tudi drugi, čeprav ga moram doseči kar sama. O vzgoji, šolskem sistemu, modrih in nemodrih potezah učiteljskih trenerjev od najvišjih selektorjev navzdol do najnižjih uresničevalcev zapisane slovenske šolske taktike, mi ni več treba razmišljati. Ni se mi treba ubadati, ali bo ekipa igrala usklajeno, koliko bo golov in ali bo vmes kakšen avtogol, ni mi treba ra-zmišljati, ali bo ekipa otrocistaršiučitelji zmagovalna, koliko bo poškodovanih, koliko jih bo jokalo; koliko jih bo ves čas na klopi za rezervne igralce, koliko bo zvezd in koliko le trenutnih utrinkov, koliko jih bo šlo v druge klube, kateri bodo prvoligaši in kateri uvrščeni le v ligo Cesta - Kukovže ali Vrtovin - Potoče. Ni mi treba razmišljati, pa vendar moram. Ker, sem zapisala lani septembra, enkrat učiteljica, celo življenje učiteljica. Obsedena sem s teorijo enakih možnosti znotraj neenakih zmožnosti. Teorije niso vedno uresničljive - toliko sem stara, da to sedaj že vem - a kdor nima možnosti, svojih zmožnosti ne more razviti, pa če so še tako majhne. V nogometnem žargonu bi to pomenilo, da ne moreš postati igralec, če si večna rezerva, če celo življenje sediš na klopi. Šolske spremembe dovoljujejo, da bodo eni večno na klopi, spremembe dovoljujejo spreminjanje začrtane taktike kar med igro, ne v odmorih, ko trener s pomočniki razmisli, kaj je treba spremeniti. Z veščo manipulacijo, na šolstvo in na nogomet se vsi spoznamo, delno tudi na narodovo zgodovino in uporabo slovenskega jezika, komaj nastajajoča ekipa otrocistaršiučitelji razpada v tri skupine in v tej mali ligi je že na začetku določeno, kdo bo poraženec: tisti, ki bi ga morali voditi k zmagi. In če ne bo več ekipe, vzgojene za zmagovalce, kdo bo igral? Kdo bo zmagoval, kdo bo kapetan, kdo vratar, kdo bo šel na prvenstvo, ajdovsko ali svetovno, kdo bo večno ostal v malih, neopaženih ligah. Trening je mojstrstvo, s tem se ne želim odkupiti jeznemu nogometnemu navdušencu, saj se ni- mam namena pogovarjati z njim. Končni cilj treninga je napraviti igralca večjega od sebe. Vsa slovenska taktika pa je usmerjena v to, da igralci ostanejo majhni, ne samo najmanjši, tudi oni drugi, ki ekipo sestavljajo. In tu se tragedija začne. Ne antična, ki se mora končati z očiščenjem, spoznanjem o dobrem in zlem, o zmagi vrednot nad temnimi silami, o človeku, ki je najsilnejša stvaritev narave, pravi zbor v Antigoni, ampak nova, spre: menjena, godojevska, v kateri smo obsojeni na čakanje, na dogodek, ki ga ni, le nekaj gogovskega dima se zgodi, ko se vname mokrota. Kakšen pesimizem! Kakšno nezdravo razmišljanje, vredno splošnega obsojanja, zapečkarsko pisanje, ki samo kritizira in ni sposobno pokazati poti. Ki pa ne sme reči, da pot zna iskati, ker bi kdo pomislil, da je to kakšen predvolilni namig ali kaj podobnega. Kakšna zapletenost, vredna samega Moliera! Kar njegovega Tartuffa, vse drugo je prenedolžno in premalo povezano z državo ter preveč usmerjeno v raziskovanje posameznih človeških slabosti. V nogometni industriji me najbolj moti prodajanje igralcev, ker me spominja na osvetljene izložbe posebnih četrti velemest, v katerih prijateljice noči prodajajo svoje usluge drugim prijateljem noči. Te dni sem poznavalca vprašala, kdo dobi največ: igralec ali klub. Klub, seveda. Nekaj malega tudi igralec, ki potem, menda, v posebnih okoliščinah še vedno lahko igra za domačo reprezentanco. Ironično sem razmišljala, da bi lahko Klinični center prodal znamenitega kirurga Dolenca. Koliko bi dobil? Za vse operacijske mize ali celo kaj več. Lahko bi prodal odstavljene predstojnike oddelkov, saj jih ne potrebuje več, lahko bi prodali tudi mladega doktorja znanosti Ajdovca Erika Breclja, nanj sem ponosna skoraj tako kot njegova mama in tata, saj takih sitnob, ki hočejo dogodek, ogenj namesto usmrajenega dima, doma res ne potrebujemo. Kaj bo mule dražil javnost, tiho naj bo, ni bilo predvideno, da bi govoril. Dela naj in naj molči. V vročici nogometnih dni sanjam, da so se selektor in trenerji končno usedli za skupno mizo, dogovorili za enotno taktiko, način njenega izvajanja, možnost usklajenih popravkov, da so zavrnili sobranje, preglasovanja v stilu 8:4 (redno spremljam seje parlamentarnih odborov in zasedanja parlamenta), da so se dogovorili, kako lahko ekipa, ki je imela skupen cilj še kar naprej zmaguje in ima še kar naprej skupen cilj. Potem bodo celo prodani igralci velika sreča. Ivana Slamič, upokojena trenerka malega kluba Poezija srca Zadnjega majskega dnet.l. smo se poklonili poeziji Darinke Slanovec v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. V recitalu z naslovom Deček z žogo se je predstavilo Društvo animatorjev Norma 7 z Brji. Darinka Slanovec živi v Kamniku, je pesnica, prevajalka in se aktivno vključuje v številne akcije, ki skrbijo za kvalitetnejše življenje invalidnih oseb. Doslej je izdala dve pesniški zbirki. Most na drugi breg (1998), v sodelovanju s še štirimi avtorji, in Sled angelov (2003). Predstavitve slednje smo bili sredi tedna deležni. Izšla je pri Mohorjevi družbi Celje, oblikovanje in ilustracije so delo Vesne S. Muc. V drugem delu večera smo bili deležni interpretacije Darinkinega dečka z žogo. Čutna in pronicljiva poezija je navdušila zbrane in se dotaknila njih notranjosti. ‘Hrepenenje zavito v klobčič, je žoga’, nam v svojih pesmih polaga na srce Darinka Slanovec, njeno ‘nitko tkemo iz sebe’. Toplina pesnice je napolnila galerijo in se iztekla v zahvalo obiskovalcem, saj ‘okus jabolka ni v jabolku samem, temveč se ustvari v ustih tistega, ki ga zaužije’, tako pesem ostaja mrtva na papirju, če njenim stihom ne prisluhne nihče. Tudi zato smo bili pred koncem obdarjeni s pravimi malimi poskočnicami kot spomin na večnega dečka v nas, na simbol hrepenenja zavitega v klobčič. V želji, da v srcih negujemo svoje, prave žoge. Lara Samec Umetnica v ustvarjanju izhaja iz sebe in beleži lastno notranje doživljanje. Angeli so v jeziku njene poezije prispodoba za vse tisto, kar se prikazuje kot ljubezen, kot varnost in upanje, prispodoba za vse kar izžareva svetlobo. To je tudi prostor, ki mu je namenjeno samo spraševanje, nemir, iskanje. In v vsem tem je veliko otroškega in iskrenega. Iskrenost pa je pogoj za pisanje. Recital so sooblikovali bralci Saša Benko, Nina Trebovc in Primož Jereb, za glasbeni pridih na flavti je poskrbela Nastja Bric. V naravo Zdenke Gorjan V soboto, 10. rožnika, so ob 19.00 v ajdovski Lični hiši slovesno odprli prodajno razstavo slikarke Zdenke Gorjan. 1949. rojeno umetnico iz Kala nad Kanalom ustvarjanje privlači že od malih nog. A študij slikarstva se je uklonil negotovim življenjskim razmeram in šele leta 1997 se je priključila dvoletnemu likovnemu tečaju na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. Tako je le razprla krila izjemnemu slikarskemu talentu in se predala ustvarjalnosti na platnu. 2004 je v Lično hišo prinesla svoja že dokončana dela in se priključila individualnim uram slikarstva. Njen talent in silna ustvarjalna energija nista ostala skrita Poloni in Davidu Ličen, ki sta v vlogi mentorja kmalu spoznala, da njena dela zahtevajo pozornost širše javnosti in sledila je prva samostojna razstava. ■pritličje Lične hiše je bilo do-IT dobra zapolnjeno z radovednimi očmi. Po pozdravnem nagovoru je Polona, magistrica umetnosti, predstavila gostite- ljico in podala strokovno oceno njenih del. Besedilo je izšlo tudi v priložnostni zgibanki. Slikarkin stil se ‘prepleta z željo po posnemanju realističnih podob iz narave, ter njeno lastno fantazijo’, odlikuje jo ‘izjemen čut za skladnost v barvi in potezi’. Zelo pestra barvna paleta sega ‘od nežnih pastelnih tonov do kontrastnih kombinacij’, poteza pa ostaja nežna in skladna. Drobni ‘detajli delajo umetniško delo kompozicijsko, barvno in estetsko dovršeno’. Razstavljene slike so impre- sivne zabeležke občutij domačih pokrajin v času. Poleg del sta se navzočih dotaknila tudi pianista, Primož in Pavel Pahor, ter predstavitvi dodala piko na i, ki se je seveda razbohotila tudi na prigrizek in sproščen klepet. Zdenka Gorjan je svojevrsten dokaz, da življenja čas talenta ne vzame, le volja in pogum sta potrebna, da ga zvabita na plan. Sonce potem samo zbudi zakrito seme, da obrodi v vsej svoji lepoti. Še si lahko ogledate njega cvet. Lara Samec »Podoba kovine« nosi naslov letošnje že četrto mednarodno fotografsko srečanje, ki je potekalo od 23. - 25. junija 2006 v Ajdovščini in njeni okolici. Pod svoje okrilje ga je sprejela Pilonova galerija, kjer bodo predvidoma v novembru na ogled nastala dela. TJodobe železa je nadaljeva--L nje lanskoletne teme, ko so fotografi beležili utrip starega ajdovskega mlina. Bogata tehnična dediščina na ajdovskem, kar sama ponuja nekakšno kontinuirano nadaljevanje fotografskega zapisovanja, razmišljanja in poustvarjanja zgodb o preteklih in sedanjih industrijskih kompleksih in delavnicah. Če je stari mlin ponujal skupni atelje vsem avtorjem, bodo 'letos s svojim lastnim avtorskim pristopom do fotografije spoznali Ajdovščino in njeno širšo okolico. Fotografsko srečanje je namenjeno iskanju in sprejemanju podobnega in različnega, izmenjavi mnenj, izkušenj in znanja do individualnih ustvarjalnih pristopov. Srečanje naj bi bila manifestacija fotografije, ki je že uveljavljena in tiste, ki se hoče potrditi in postaviti na piedestal umetniške. Ob vodji in organizatorju srečanja Primožu Brecelj so sodelovali še: Roberto Kusterle (I), Maurizio Frullani (I), Jonathan Hatfull (VB), Valentin Oman (A), Gregor M. Humar, Sonja Lebedinec - Radigues, Andrej Perko, Matjaž Prešeren, Martin Prosen, Bojan Radovič, Branimir Ritonja, Matjaž Slejko in Tanja Verlak. Ob razstavi bo izšel katalog za katerega bodo tekste prispevali umetnostni zgodovinar Boris Gorupič, prof. Ivan Mermolja in umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj. Primož Brecelj RADIO IN^VAI \SsAjpOV§ČINA^-/ 106,9 MHz www. novanovasi O humanitarnih akcijah v oddaji Spet doma Pobuda za zbiranje prispevkov preko TV oddaje je prišla s strani Zveze prijateljev mladine Slovenije, pri kateri deluje Komisija za socialna in humanitarna vprašanja, in naletela na pozitiven odziv pri vodstvu družinske oddaje Spet doma. V sodelovanju s Telekomom d.d. nam omogočajo reševati socialne stiske družin iz vse Slovenije. Kot članica’ ZPMS se akciji pridružuje tudi ZPM Ajdovščina, katere naloga je zbirati predloge iz lokalnega področja in jih posredovati Komisiji na ZPMS v oceno utemeljenosti oz. ustreznosti. Če je predlog za pomoč odobren, gre v »čakalno vrsto« za predstavitev na TV v živo. Na nas se obračajo številni posamezniki in družine, ki trdijo, da so socialno ogroženi. Navadno iščejo pomoč najprej na Centru za socialno delo, pri Karitasu, na Rdečem Križu in nazadnje tudi pri nas. Poslanstvo ZPM Ajdovščina je poleg drugih ciljev tudi zagotvalja-nje kvalitetnega življenja otrok in družin, kamor spada tudi humanitarna pomoč (akcije Spet doma, Pomežik soncu, Vsi smo bili otroci, itd.). Predlani smo pomagali eni družini, lani smo dobili odobrena predloga za dve družini, ena družina pa je bila predlagana za pomoč preko Nedeljskega dnevnika, letos za eno. Zavrnjen je bil en predlog. Glede na pravilnik o dodeljevanju humanitarne pomoči imajo prednost družine z več otroki (3 ali več), družine, pri katerih so otroci šoloobvezni, kjer obstaja zdravstvena indikacija ali so prisotne posebne potrebe, družine, ki se nahajajo v težkih bivalnih in materialnih pogojih. Pri tem je najbolj pomembno, da je pomoč namenjena otrokom (nakupu šolskih potrebščin, zdravil in zdravstvenih pripomočkov, obleke, obutve, hrane, šolske prehrane, prevoza, ipd.)-Ravno to pa je kriterij, ki je največkrat zlorabljen. Vzrokov za zlorabo humanitarne pomoči je več in jih tukaj ne bomo naštevali. Upamo pa si trditi, da so najpogosteje povezani z nevednostjo in neznanjem uporabnikov pomoči. Nadalje ne gre spregledati vpliva iznajdljivosti uporabnikov, ki pogosto prikazujejo stanje drugačno, kot dejansko je, ali manipulirajo in prikazujejo probleme večje, kakor so, oziroma tam, kjer jih ni. Tako lahko hitro trčimo ob dvom ali nestrinjanje - potrditev, da ima revščina najmanj tisoč obrazov. Naj za konec navedem še dva zgovorna primera uporabnikov pomoči, ki govorita sama zase, navajam pa ju v upanju, da bomo kot aktef na področju zagotvaljanja kvalitete življenja otrok in družin v prihodnje prikazani v lepši, predvsem pa koristnejši luči. Kako spolzka je meja revščine vidimo, ko nas socialno ogrožena oseba vpraša, ali lahko kupi otrokom serijo novih slikanic, kolo ali novo otroško sobo. Tej osebi se zdi upravičen strošek tudi popravilo fasade na hiši in nakup novega avtomobila. V trgovini nakupi čips, čokolade, kekse in barvo za lase. Druga oseba potrebuje denar za plačilo zapadlih obveznosti šolskih malic in kosil, za mesečno šolsko vozovnico za avtobus, za šolske potrebščine in medicinske pripomočke, ker sta otroka hudo bolna. Barbara Tomšič www.novieos.si Novi Eos. Kabriolet za vsakogar. Za vročekrvne in premražene. Za drzne in previdne. Za praktike in za romantike. Za optimiste in realiste. Za zaljubljence v kabriolete in za oboževalce kupejev. Za počitnice in za vsak dan. Novi Eos združuje najboljše iz obeh svetov, saj se privlačni kupe s trdo streho in pomičnim strešnim oknom v samo 25 sekundah spremeni v dinamični kabriolet. Dobrodošli v poletje! Ajdovičina oriita cMa 41. MU 05/345830 PE Nova Gorica »jkova cla 49. Ml.) 05/333380 Mt/fo* 05/3333809 Skupna poraba: 6,0-931/100km. Emisije CO2:162 - 223 g/km. 0 4- Poob!alč»nl >»rv»»r »018: m a ® Dejan Fabčič znova posegel po medaljah Najštevilčnejši člani Wade Zlato, srebro, bron Primorski plavalec - invalid se je v juniju udeležil močnih mitin-9ov v Berlinu in Brnu, kjer je dosegel odlične rezultate. začetku junija se je v Berlinu odvijal eden najmočnejših mitingov v Evropi, ki se ga je udeležilo preko 400 plavalcev iz 26 dr-žav. v modernem bazenu Europa Šport Parka je Dejan znova doka-2al da mu sedanji rezultati niso dovolj in da lahko seže še više. V štirih dneh, kolikor je trajalo tekmovanje, je osvajal medalje in izboljševal osebne rekorde ter se enakovredno kosal z najboljšimi Plavalci sveta. Zlato medaljo je osvojil v disciplini 100 m prsno in s tem napredoval na deveto mesto na svetovni lestvici. Kolajne srebrnega leska se je veselil na 200 m mešano, brona Pa na 50,100 in 400 m prosto. Da je bila konkurenca res huda, pove Podatek, da je v disciplini lOOm hrbtno z desetim časom na svetu, °svojil šele peto mesto. Iz Berlina se je slovenska planina reprezentanca preselila na Češko. V Brnu je bil evropski Pokal v plavanju za športnike invalide Eurotvaves. Tudi tu je Dejan odplaval odlično in še izboljšal čase v svojih paradnih disciplinah. Tako je za dobro sekundo popravil osebni rekord na lOOm hrbtno, kar mu je prineslo srebrno medaljo. Zaostal je le za Francozom Lindmannom, ki je zadnja leta v svetovnem vrhu. Zato pa je razveseljivo dejstvo, da se je s tem časom tudi v tej disciplini prebil na deveto mesto na svetovni lestvici. Podobna zgodba se je ponovila tudi na lOOm prsno. Nastopil je še v prostem slogu, kjer je osvojil drugo mesto na 50, tretje na 100 ter četrto na 400 metrski razdalji. S trenerjem Borom Štrumbljem sta se uspehov zelo veselila, saj je bilo poplačano trdo delo na treningih, obenem pa sta dobila potrditev, da je začrtana pot pra-va.Z doseženimi časi sta namreč tudi izpolnila normo za nastop na decembrskem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. To pa je velik dogodek za vsakega plavalca, zato sta Dejan in Boro že zavihala rokave. Udeležba na takšnem tekmovanju terja dodatne priprave tako s tekmovalne kot finančne plati. Ivan Ušaj 1. Sfovenia Gold Cup FJ 24. in 25. junija smo v Bohinju le dočakali velik dogodek za Flaying Junior (FJ) v Sloveniji in sicer prvo mednarodno regato imenovano "Slovenia Gold Cup". Udeležba je bila manjša od pričakovane, saj se je iz Italije udeležila regate le ena posadka, iz Nemčije štiri, prijetno so nas presenetili. Slovenijo je zastopalo pet posadk, prihajale so iz Društva Wada iz Ajdovščine. Organizacijo je prispeval JK Fireball. T Tsoboto smo ob rahlem vetru V izpeljali dva plova s puščanjem boj na levi strani, kar so uspešno izpeljale vse barke. Za izpeljavo tretjega plova pa je zmanjkalo vetra, zato je bila regata prekinjena. Barke smo potegnili na suho in se lotili jedi z žara in hladne pijače, kasneje pa preizkusili moči posadk pri vlečenju vrvi. Naslednji dan smo čakali na veter. Ko je le prišel, smo pohiteli s štartom, ki pa so ga nekateri zamudili oziroma preslišali. Najmlajša posadka, Teo Štrancar inTim Žižek, z jadrnico Fishbone, zaradi težav s kobilico ni štarta-la, ostali pa smo uspešno zaključili še tri plove, ki so bili zaradi nenehnega spreminjanja smeri vetra Še posebej zanimivi. Prvo mesto je v skupni razvrstitvi zavzela nemška posadka Riffeler / Kosmeier , drugo italijanska Candela / Gavone , tretje pa nemška Terorde / Terorde. Za podelitev nagrad smo se še posebej potrudili, saj je poleg pokalov, ki jih je podelil organizator za prva tri mesta, vsaka posadka prejela še spominsko plaketo in steklenici vipavskega vina. Z izpeljavo in organizacijo regate smo bili vsi zelo zadovoljni, za kar se še enkrat zahvaljujemo JK Fireball. Ob tolikih jadrih, kot se jih je zbralo letos na Bohinjskem jezeru, je bilo zares užitek jadrati. Wado so zastopali še naslednji krmarji in flokisti: Marjan Batagelj in Valter Štrancar, Tina in Gregor Humar, Mitja in Jernej Nemec ter Rok in Marko Volk. Upam, da nas bo naslednje leto še več. RVfoto MH Zmaga mladih Primorja V nedeljo, 11. junija, je v Gorici potekal celodnevni mednarodni turnir v nogometu. Med 9.00 in 20.00 se je pomerilo 16 deških ekip iz Slovenije in Italije. Pod vodstvom trenerja Uroša Pintarja so prvo mesto zasedli domači dečki letnik 95 in mlajši, ki igrajo pod imenom Primorje U9. Drugo mesto je pripadalo klubu Ilirija iz Ljubljane, tretje pa NK Alpina Žiri. Naši mladi nogometaši so se pomerili v sedmih tekmah, ki obse- gajo dva deset minutna polčasa. Z najboljšo igro se je izkazal Enej Kodelja, kot najboljši strelec pa Tilen Nagode s kar šestimi zadetki. Z odprtjem novega nogometnega igrišča z umetno travo v Ajdovščini lahko verjamemo, da nad ajdovskimi nogometnimi upi vzhaja sonce. Is Vipavske vinske zgodbe 3 j Tamara Ambrožič VINSKA KULTURA TER VINO IN HRANA ATmska kultura je del človeške ' kulture, ki je povezana s predelovanjem, trženjem in uživanjem v'na. Razvila se je predvsem v tradicionalno vinskih državah, kjer je vino prisotno pri vseh pomembnih odločitvah v življenju posameznica, pa tudi v vsakdanjiku. Čeprav je Slovenija tradicionalno vinogradniška država, pa smo v preteklih otih velikokrat slišali, da je kultura Pitja pri nas na precej nizki ravni. Sc Preveč ljudi namreč vino naj-Ptej poveže z alkoholizmom, kar je Posledica tega, da premalo vemo o vinu in o kulturnem pitju. Vino je narejeno za uživanje in ne v pogubo človeku. Če pa želimo ob vinu uživati, ga je treba znati zaznavati z vsemi čutili. Najprej poslušamo kako vino teče v kozarec, nato občudujemo njegovo barvo in vonjamo njegovo aromo, nazadnje pa ga v ustih okušamo v vsej njegovi polnosti. Toda če želimo doživeti vse te užitke, je treba poskrbeti tudi za pravilno postrežbo, ki pomeni pravilno izbiro kozarca in temperature vina. Kadar tako postreženo vino ponudimo ob jedeh, ki se z njim ujemajo, je užitek popoln. Vino je danes pijača, ki jo znanstveno lahko obravnavamo z več vidikov. Najprej kot družabno pijačo, ki umiri razburjen želodec in dušo ter oplemeniti in dopolni hrano, lahko pa ga obravnavamo tudi kot samostojno hranilo. Deluje torej kot rahlo poživilo in v zmernih količinah ugodno vpliva na psihično in fizično počutje ter zdravje, če pa z njim pretiravamo, se lahko hitro spremeni v strup. V vinu so namreč odkrili že preko tisoč snovi, ki blagodejno vplivajo na zdravje zmernega uživalca vina. Podobno kot človek, ima tudi vino svoja življenjska obdobja. Sadež zori na trti, vino se nato rodi med alkoholnim vrenjem, doseže svoj vrh v kakovosti in se s staranjem zlomi, tako kot človek. Vsako vino je torej enkratno in neponovljivo, kar velja tudi za nas ljudi. Na njegove lastnosti pa vplivajo razni naravni dejavniki in seveda človek s svojim trudom, ki ga vloži v pridelavo in predelavo vina. In ker je vino vedno nekaj posebnega, je treba tudi hrano, ki jo bomo uživali ob njem izbrati skrbno in po določenih pravilih. Zato naj vam spregovorim o osnovnih pravilih glede izbire vina k hrani. Vino je dopolnilo k hrani, zato je ne sme nadvladati, ampak naj bi bila vino in hrana v ravnovesju, kjer pridejo do izraza njune najboljše lastnosti. Nujno je treba upoštevati osnovne okuse jedi, ko se odločamo za primerno vino. K slanim in začinjenim jedem ponudimo bolj bogata ekstraktna bela vina ali zrela rdeča vina, ki so lahko tudi rahlo barikirana. Če je jed pripravljena z vinom, moramo biti ob izbiri pravilnega vina pozorni tudi na to. Torej ob tako pripravljeni jedi ponudimo vino podobne sestave ali celo enako kakovosti. So pa tudi jedi, ki se tepejo z vinom, kot so na primer jajca in okisane solate. Zato strokovnjaki priporočajo uporabo vinskega balzamičnega kisa, ki ga lahko kombiniramo z različnimi vini. Tudi nekatera zelenjava, kot so artičoke, špinača, beluši in kumina, niso najboljši par z vinom, kar pa lahko izboljšamo z uporabo limoninega soka. Za aperitiv, razne slavnostne sprejeme in še ob posebej veselih trenutkih ponudimo primerno ohlajena peneča vina (penina zelena). Ob začetnih jedeh, ki pa jih je treba seveda razlikovati, ponavadi ponudimo lažja bela, rose ali mlada rdeča vina, medtem ko se ob juhi ponavadi ne ponudi vina. Morske sadeže lepo dopolnjujejo vsa bela suha vina nearomatičnih sort (rebula, pinela, malvazija). Ob rižoti lahko ponudimo celo paleto različnih vin, upoštevati je treba predvsem dodatke. Ribam nesporno pristajajo bela vina, ker gre za lažjo hrano in tudi lažjih vin je več med belimi sortami. Enostavno pripravljene ribe se ujemajo z lažjimi belimi suhimi vini, medtem ko se v omaki pripravljene ribe bolje ujemajo z močnejšimi belimi vini. Pri mesu na splošno velja, da se svetlo meso ujema z belim vinom in temno meso z rdečim vinom. Toda danes so že možne izjeme, ki tega pravila ne upoštevajo. Toda ob govejem zrezku in jagnjetini se gotovo najbolj prilegajo rdeča vina. Ob divjačini pa ponavadi ponudimo močnejša rdeča vina. Svinjina in perutnina sta glede vina zelo prilagodljivi, zato lahko izberemo od belih suhih do polaromatič-nih, krepkih, lažjih in močnejših rdečih vin. Raca ali gos zahtevata belo suho do polsuho vino, lahko pa ju kombiniramo tudi z rdečimi mladimi vini, kot so refošk, merlot ali barbera. Vse vrste mesa na žaru lepo dopolnjujejo rdeča vina s poudarjeno sadno cvetico, kot so na primer cabernet sauvignon, barbera in rose, kar pa velja tudi za prekajene izdelke, kot so salame in klobase. Splošno je znano, da se vina lepo ujemajo s siri, vendar je treba biti previden pri izbiri. K svežim in mehkim sirom tako ponudimo lahka bela vina, k polnim ovčjim ali kozjim sirom pa bogata, rahlo barikirana rdeča vina. S sladico se skladajo predvsem vina posebne kakovosti, ki jih v Sloveniji ne manjka. To so predvsem vina pozne trgatve, iz sušenega grozdja (pikolit) in raznih jagodnih izborov. Vina s poudarjeno kislino lahko škodujejo okusu sladkega peciva, lepo pa se ujamejo s sadno pito iz jagod, malin, jabolk in breskev. Dvig kulturne ravni pitja vina do zmerne, prijetne, doživete in predvsem zdrave uporabe, lahko dosežemo le, če o vinu vemo več kot le to, da je prijetna alkoholna pijača. Če smo o vinu nepoučeni namreč obstaja velika nevarnost, da izgubimo občutek za pravo mero. Kandidat za ajdovskega župana Alojz Klemenčič '¥£do je Alojz Klemenčič? Rodil sem se leta 1952 v majhni , prijazni vasici Stomaž, kot najmlajši, šesti otrok v družini. Starša sta celotno družino preživljala in vse otroke došolala zgolj z dohodki prigaranimi na majhni kmetiji. V takem okolju smo otroci dodobra spoznali vrednote povezanosti, nezahtevnosti; predvsem pa vrednoto poštenosti. Z ženo Natašo sva si tam ustvarila družinsko gnezdece. Mislim, da sva lahko ponosna na najine štiri otroke: Barbaro, Andreja, Roka in Polonco. Trije so še študentje. Ves dosedanji delovni staž sem »odrajtal« v Mlinotestu. Dozoreval sem ob delu v trgovini, v računovodstvu in finančnih službah. Skoraj dvajset let sem vodil službo informatike in direktoroval v Pekarni Sežana d.o.o. Mladost in »politika«? Večkrat sem razmišljal, kako sem sploh lahko obstajal v takratni politiki, saj sem bil daleč od linije vladajoče politike. Očitno sem bil prepričljiv z drugimi vrlinami. Mogoče z odkritostjo, delavnostjo in poštenostjo.V času, ko taka drža ni bila prednost, sem opravljal različne politične funkcije. V podjetju sem bil več mandatov predsednik delavskega sveta in raznih odborov, več let delegat v občinski skupščini, en mandat tudi delegat v republiški skupščini, več let sodnik porotnik in praktično vseskozi v vodstvu krajevne skupnosti. Res pa je , da sem v letih, ko sem služboval v Sežani, nekoliko zmanjšal svoje politične aktivnosti. Zakaj ponovno v te vode? Marsikdo mi je že zastavil podobno vprašanje. Velja namreč zelo negativno mnenje o politiki in politikih. Moj odgovor sebi in spraševal-cem je preprost. Politika je, hočemo ali ne, del našega življenja. Če jo želimo soustvarjati in vplivati nanjo je premalo, da nemo opazu- jemo in tarnamo. Želim dokazati, da se da delati politiko tudi pošteno, odkrito, pregledno in prijazno do ljudi. Poleg Poljšaka si eden prvih, ki je objavil svojo kandidaturo! Oziroma SDS! Res je. V stranki SDS smo bili med prvimi, ki smo objavili ime kandidata za župana. Kdor misli resno s svojo kandidaturo, se ne more in ne sme skrivati do zadnjega trenutka. Pohiteli smo tudi z evidentiranjem kandidatov za občinski svet. Zaradi nas so volitve lahko že naslednji mesec. Izkušnje? Vem, da imam veliko izkušenj pri vodenju, poznavanju finančnega poslovanja, gospodarjenju, komunikaciji in delu z ljudmi. Res je sicer, da so vse moje izkušnje usmerjene podjetniško; v pridobivanje in ne trošenje denarja, kar pomeni, da bom zahteval tak odnos do sredstev od vseh sodelavcev. Tvoj program, je že nared, v pripravi...? Za volivce je gotovo najbolj pomembno kakšen program ponuja županski kandidat in zaupanje v program in osebo. V stranki SDS smo pripravili program v dvanajstih točkah. Zahteval sem, da je to program s podporo vseh, ki kandidirajo za občinske svetnike. Je nekakšna obljuba mogočega in zaveza obenem. Poudarek je na zadovoljstvu ljudi. Imamo veliko spoštovanje do volivcev in jim zato z veseljem privoščimo mirne počitnice. Program bomo objavili po Velikem šmarnu. Sliši se, da bo »gneča« med krščansko profiliranimi kandidati. Kdor pozna družino Klemenčič ve kam spadamo. Vedo tudi, da je moj najstarejši brat Drago duhovnik. Vera ni in ne more biti kolektivna. Je lahko le strogo osebna, notranje doživeta. Ni nobene potrebe, da bi jo javno prodajal. Dovolj je, da ljudje opazijo to bogastvo in te zaradi vsakodnevnega življenja in obnašanja spoštujejo in cenijo. Moje duhovno življenje in moja družina imata tako vrednost, da zanju ni nadomestila. Kaj bi rekel o slovenski politiki? Vsi resni politiki vedo, da je predolgo življenje v opoziciji »šiba božja«. Vsi resni volivci pa vedo, da se predolga vladavina izrodi, pokvari, izgubi ideje in postane ošabna. Hvalabogu, da so že v prastarih demokracijah izumili volitve. Občinska politika mora do skrajnosti izkoristiti možnost pri- dobivanja informacij in sredstev, ki so na razpolago v državnem proračunu in sredstev, ki čakajo v Evropski skupnosti. Župan mora imeti vnaprej plačano vozovnico na relaciji Ajdovščina-Ljubljana. Naša ponudba je tu obetajoča. Kaj pa občinska...? Po osebni in tudi po poslovni kulturi nisem človek nizkih udarcev. Na tehtnico bomo postavili svoj program, povedali kaj predlagamo na novo, kaj mislimo storiti drugače, kot je sedaj in kako. Volivci se vedno odločijo prav, gotovo se bodo tudi tokrat in nam dali mandat, da program uresničimo. Kako se jih boste »lotili«, volivcev namreč? Neposredno, vljudno in prisrč-no(smeh). Največjo pozornost bom namenil neposrednim stikom. Obiskati nameravam večino krajevnih skupnosti, če že ne vseh, pri čemer nobena nima posebne prednosti. Pripravili bomo srečanja, pospremljena s kulturnimi dogodki, seveda se bomo posluževali tudi predvolilnih medijskih aktivnosti in predstavitev. Za neposredne predvolilne poteze bo treba »prišparati« tudi nekaj dopusta in ga nameniti, hm, politiki. Vse ostalo je, kot pravim, v rokah volilcev. IM Prižgite lampe Table opremljene s temi napisi so v zadnjem času razburkale širšo javnost. Križišča so bila ob prometnih konicah poleg semaforjev »okrašena« s slednjimi. Mimoidoči, so se spraševali kaj to pomeni, mimovozeči so celo prijemali za stikala, ki prižigajo avtomobilske luči, spet drugi so pomislili na kakšno morebitno policijsko akcijo, nikomur pa ni padlo na misel, da gre že za predvolilno oglaševanje. Tudi vsi mladi, ki so te table držali ob največji vročini na žalost niso vedeli za kaj gre, vedeli so samo, da oglasne panoje držijo, kot so sami dejali »za jurja na uro«. Drav ta denarna nagrada je IT zelo sporna. Prvič, pogumni najstniki so bili na teren poslani v času največje vročine in se tako izpostavili škodljivemu ozonu, o katerem se prav v zadnjem času veliko piše. Torej je zadeva že iz zdravstvenega vidika sporna. Drugič, požrtvovalna mladoletna mladina je bila z neko vrsto manipulacije in na neopravičen način ter brez vednosti šol potegnjena iz šolskih klopi. Ajdovska križišča, ki so poznana po velikih nevarnostih so bila tako še dodatno obremenjena, vozniki pa zato še manj pozorni na vožnjo. Na manipulacijo pa nakazuje dejstvo, da je bila mla- TOSHIBA MITSUBISHI ELECTRIC A. r': DtjmMmcšMš cel. 0a.- iz treh tovornih vozil parkira-nih v Ajdovščini so neznanci izse-Sa i okoli 500 litrov črnega zlata; na Prizorišču Njoki summer festivala je bila izvršena tatvina projektorja neznane znamke, last Goriških študentov; občanki iz Vipave so pred stanovanjsko hišo z osebnega vozila izmaknili registrsko tablico z oznakami GO 24-27 C. VLOM S TATVINO: v dve osebni vozili v Batujah, s storilci sta odšla avtoradia; v slaščičarno in pizzerijo Rener, storilec je odšel z dnevnim izkupičkom in cigareti; v enega izmed gostinskih lokalov v Ajdovščini z neznanim storilcem je šla plačilna kartica Magna in manjša vsota gotovine, lastnik je oškodovan za okli 35.000 SIT; v trgovino Noč in dan v Ajdovščini, iz katere je storilec potem, ko je razbil steklo na vhodnih vratih, odvzel cigarete in s tem dejanjem podjetje Emona Obala oškodoval za okoli 240.000 SIT; v gostinski lokal v Vipavi, storilec je vstopil skozi straniščno okno, v notranjosti je vlomil v glasbeni avtomat iz katerega je odvzel za okoli 10.000 SIT v manjših bankovcih in povzročil še za okoli 10.000 SIT materialne škode. POŠKODOVANJE TUJE LASTNINE: v okolici srednje šole Veno Pilon je peznanec z motorno žago požagal dve borovi drevesi ter poškodoval nekaj manjših dreves, grmičev in okrasen grm; občanu iz Vipave je neznanec razbil stekla na neregistriranem vozilu znamke Vugo; dveh zabojnikov in električne omarice na tesalnem stroju na železniški postaji v Ajdovščini; dveh stekel na stanovanjski hiši občana iz Ajdovščine; vozila občanke iz Podbrega na parkirišču na Glavnem trgu v Vipavi; na parkirnem prostoru na Bevkovi ulici v Ajdovščini se je neznani objestnež z ostrim predmetom znesel nad petimi vozili; na osebnem vozilu parkiranem za občinsko stavbo v Ajdovščini je neznanec poškodoval stekla; 5 stekel na III. stavbi OŠ Ajdovščina; pri OŠ Draga Bajca Vipava je neznanec z žogo, ki je priletela na vetrobransko steklo le tega poškodovala; na stanovanjski hiši so neznani storilci razbili stekla na dvokrilnem oknu in s tem lastniku povzročili za okoli 10.000 SIT; pred OŠ Col so ne neznanci znesli nad brezo, skulpturami in poškodovali tri stopnice. OGROŽANJE VARNOSTI: bivši partner je po telefonu grozil občanki iz Vipave; občanko iz Gojač je tekom noči pretepel njen izven-zakonski partner, zaradi zadoblje-nih telesnih poškodb je poiskala zdravniško pomoč; v Ajdovščini sta se sprla in se spoprijela soseda in jo oba odnesla s telesnimi poškodbami; v Domu starejših občanov v Ajdovščini sta si v lase skočila sin in mati, ki je zadobila telesne poškodbe; pred lokalom AVE v Ajdovščini je neznan moški udaril občana iz Skrilj, kršitelj je bil kasneje izsleden na avtobusni postaji v Ajdovščini; eden izmed obiskovalcev prireditve Ajdovščina v maju je tebi nič meni nič občana iz Šempasa s pestjo udaril v obraz in mu pri tem zlomil nos; v Selu je občan grozil s strelnim orožjem, na kraju je bilo ugotovljeno, da občan grozi z zračno puško. CESTNI PROMET: zaradi neprilagojene hitrosti je na Lokavški cesti v Ajdovščini z vozišča zapeljal voznik terenskega vozila, nastala je le materialna škoda, voznik pa je zavrnil preizkus alkoholiziranosti; na križišču pri BIS-u je zaradi neupoštevanja pravila prednosti voznik trčil v desni bok vozila, ki je pripeljalo po prednostni cesti v smeri Vipave, v nesreči sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani; na Beblerjevi ulici v Vipavi je voznica, ki je speljala iz parkirnega prostora spregledala in s tem izsilila voznika kolesa z motorjem, ki je ob trku padel in bil lažje telesno poškodovan; dve osebi sta bili lažje in dve huje poškodovani v prometni nesreči, kateri je ravno tako botrovalo izsiljevanje prednosti, v tem primeru v križišču na izhodu s hitre ceste v Vipavi; v dveh primerih je na cestišče skočila divja žival; obravnavali so še devet prometnih nesreč z materialno škodo, zabeležili dva pobega storilca, ki so ju kasneje izsledili in par poškodovanj osebnih vozil na parkirnem prostoru; v Lokavcu je lastniku tovorno vozilo med nalaganjem ušlo po klancu navzdol, oplazilo dve stanovanjski hiši in se ustavilo pri trku v tretjo. OSTALO: med škropljenjem trave ob avtocesti se je, navkljub uporabi zaščitnih sredstev, s herbicidi zastrupil delavec DARS-a;občanka iz Vipave je v mesecu marcu izgubila mobilni telefon za katerega je po prejemu računa mobilnega operaterja najditelj pridno uporabljal; v podjetju LIPA v Ajdovščini so si ogledali prizorišče požara, vžgala se je žagovina v prosto stoječem silosu; v Mančah je zaradi okvare na električni napeljavi zagorel traktor; zagorelo je tudi v čebelnjaku v Dolgi Poljani, kjer je lastnik pregledoval panje, pri tem pa je uporabljal tleče blago za dimljenje čebel, kos le tega mu je po vsej verjetnosti padel v čebelji panj in tam tlel, kasneje je ogenj zajel dva panja, nastalo je za okoli 100.000 SIT škode; v hrambo so prevzeli mobilni telefon znamke Nokia in večje število ključev, katere je najditelj našel ob grajskem zidu v Ajdovščini, prizorišču prireditve Ajdovščina v maju ‘06; iz struge reke Hubelj so potegnili kolo znamke Pony, rdeče barve z večjimi kolesi. Ksimeroni POLICIJA SVETUJE Pred nami je čas dopustov zato želijo policisti občane opozoriti na nekaj samozaščitnih ravnanj, s katerimi lahko sami veliko pripomoremo k temu, da se ne bomo znašli v policijskih zapisnikih in s tem v rubriki P. P. P.: VAROVANJE PREMOŽENJA: - dokumente, denar, mobilne telefone in druge vrednejše predmete, ne puščajte na vidnih mestih v vozilih, ob zapustitvi le teh pa zaprite vsa okna in vozilo zaklenite - pred daljšo odsotnostjo od doma poprosite sosede, naj redno praznijo vaš poštni nabiralnik ter občasno prekontolirajo vaše bivališče - ob odsotnosti od doma ne puščajte priprtih oken in ne odlagajte ob hiši predmetov, ki bi lahko vlomilcu služili, kot pripomoček pri vlomu - starejši občani, ki ostajajo v času dopustov sami doma naj ne nasedajo, »naključnim«, obiskovalcem, ki jim potrkajo na vrtata z raznimi željami, ( prosijo za vodo, nujen telefonski klic, uporabo WC-ja...), saj, se takšen obisk običajno konča s tatvinami denarja, ključev avtomobila, mobilnih telefonov in drugih predmetov, katere puščamo na hodnikih - garaže, kleti in pomožne objekte, v katerih hranite kolesa in razno orodje zaščitite s ključavnico, da s tem onemogočite vstop nepovabljenim - torbic, denarnic, dokumentov, mobilnih aparatov in drugih vrednejših predmetov ne puščajte oz. ne odlagajte na pulte, mize, v čakalnicah..., kjer vam jih brez večjih težav lahko izmaknejo - ob dvigu večjih zneskov gotovine na bankah ali bankomatih ne preštevajte tako, da bi vas lahko pri tem opazoval nepoklican opazovalec in vas nato na ulici oropal. Ajdovski policisti vam želijo brezskrbne in prijetne počitniško - dopustniške dni! KOLEDAR PRIREDITEV ZA JULIJ IN AVGUST: RAZSTAVE PILONOVA GALERIJA, Vabi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. INFO: 05/368-91-77, e-mail: pilonova. galerija@siol.net MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607. LIČNA HIŠA Ajdovščina Torek, 29. avgust ob 20.00 - prostorska instalacija Srajčka za hišo, ki jo bosta izvedla finska'umetnika Nene Tsuboj in Tuomas Toivonen. Vabljeni! Lična hiša sprejema prijave za INDIVIDUALNE URE RISANJA IN SLIKANJA za naslednje šolsko leto, namenjene odraslim in mladini od 14 let naprej. Podrobnosti in informacije v Lični hiši. V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota v dopoldanskem času INFO: 05/368 19 29,040-839-729 PRIREDITVE CELOVEČERNI KONCERT MPZ SREČKO KOSOVEL IZ AJDOVŠČINE Petek. 30. iunii ob 21.00. Šibeniška ulica Ajdovščina ("na Vatikanski") Moški pevski zbor Srečko Kosovel prireja celovečerni koncert v Ajdovščini. Koncert bo tematski sestavljen iz vinskih napitnic in podoknic. VSTOPNINE NI! Vabljeni! OBČNI ZBOR IN DRUŽABNO SREČANJE OB 30-LETNICI ROKOMETNEGA KLUBA COL Sobota. 1. julij ob 15.00. OŠ Col in športni center Lipov gaj Rokometni klub Col v letošnjem letu praznuje 30-to obletnico obstoja. V ta namen bo na Osnovni šoli Col potekal občni zbor, kateremu bo sledilo družabno srečanje v športnem centru Lipov gaj z igranjem rokometa med različnimi generacijami. Vabljeni! KRAJEVNI PRAZNIK - ŠAGRA SV. PETRA V DOBRAVLJAH Nedelja. 2. julij ob 18.00, Dvorana in dvorišče pred dvorano KS Dobravlje Program prireditve: TRADICIONALNI IV. DOBRAVSKI TEK, organiziran v sklopu projekta »Teki Primorskih novic« Za dečke in deklice bo start pri železniški postaji ob 18.00, za člane in članice pa pri kulturnem domu ob 18.30. Organiziran bo tudi pohod z začetkom pri kulturnem domu ob 17.45. Podatki o progi: za osnovnošolce 600m, 900m ali 1300 m za pohodnike 7000m, za ostale 9100m Proga je razgibana, poteka po večinoma poljskih, gozdnih in deloma asfaltnih poteh. Prijave bodo zbirali od 16.30 do 18.00, startnina znaša 1500 sit, za pohodnike 1000 sit, za otroke brezplačno. Udeleženci dobijo toplo malico, napitek in praktično nagrado. Po tekmovanju bo sledila zabava s plesom in bogatim srečolovom. Igral bo ansambel Hram. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno! * Krajevna skupnost Dobravlje vabi vse, ki se dejavno ukvarjate s tekom in tiste, ki radi preživljate lepe trenutke v prijetni družbi prijateljev in znancev. Info: Stanko Čufer: 05/ 364 63 33, stanko. cuferl@guest.arnes.si KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRANCE PREŠEREN IZ SKOPJA Nedelja, 2. julij ob 20.00. dvorec Zemono MePZ France Prešeren združuje Slovence v Makedoniji. Vstop je prost! Vabljeni! GLEDALIŠKA IGRA - PAUL CLAUDEL: MARIJINO OZNANENJE Nedelja. 2. julij ob 18.30. na »Gavcovem dvorišču« - za šolo na Lozicah Vabljeni na gledališko predstavo Marijino oznanenje v izvedbi gledališke skupine KD dr. Janez Evangelist Krek iz Selc pri Škofji Loki. V primeru slabega vremena bo igra v šoli. Organizatorji: župnija Lozice, Društvo Zdravljica Lozice, slovenski jezuiti BREJSKI DNEVI 2006 Sobota. 1. julij ob 20.00. nekdanja šola in kulturna dvorana na Brjah Kulturni večer »JAZ SEM TA BISER NAŠEL KAR V SEBI« Program: MOJA PESEM JE MOJA BESEDA, poezija Darinke Slanovec, Kamnik; ODPRTJE samostojnih razstav likovnih del članov Zveze paraplegikov Slovenije: Zorica RAZBORŠEK, Anhovo ter Boris ŠTER, Kranj in razstave voščenih mojstrovin -NABRANO V RAZKOŠJU- avtorja Rafaela SAMCA, Ljubljana. Program večera bodo oblikovali: člani dramske skupine Društva NORMA7 Brje; pesnica Darinka SLANOVEC; Nastja BRIC - flavta; Jani VOLK- harmonika. Razstava bo dana na ogled do 15. avgusta 2006; Info: 031 468 462 - g. Majda. Sobota. 8. julij ob 21.00 NOČNI POHOD NA SVETI MARTIN Potek nočnega, z lučkami, baterijami in baklami vodenega pohoda: - zaselek MARTINI, zbirališče pohodnikov vseh starosti ob 21.00 uri; - SVETI MARTIN, najvišje ležeči zaselek vasi: - kulturni program v cerkvici sv. Martina: Izvajalci: Člani dramske skupine društva NORMA7, Brejski mladinski cerkveni pevski zbor, umetniški vodja Andreja BIRSA; Nastja BRIC, flavta. - pogostitev pohodnikov z domačim kruhom; - vrnitev v zaselek MARTINI: - druženje pohodnikov in krajanov ob pokušini brejskih vin in domačih dobrot kmečkih žena iz Brij in Društva vinogradnikov in vinarjev Brje Pohod vodi: Oskar BIRSA. Nedelja. 9. julij VAŠKA CERKEV SV. CIRILA IN METODA 10.00 - slovesna maša; 16.00 - koncert kvinteta VENTUS, umetniški vodja Nadja BRATINA. po 17.00: srečelov, kmečke igre, kulinarične dobrote, degustacija brejskih vin; . sodelujejo: -Društvo ROVTARJEV, - skupina ljudskih pevcev in godcev - SUHA ŠPAGA, Škofja Loka; - Mažoretno društvo TV/IRLING, Nova Gorica; - Društvo ljubiteljev starodobnih Vozil Vipavske doline; - Glasbena skupina GORSKI CVET. ROMANJE NA LOZICE K SV. FRANČIŠKU KSAVERIJU Sobota. 8. julij ob 10.30. izpred cerkve sv. Štefana v Vipavi Ob novi maši jezuita Mirana Žvanuta iz Lozic ste vabljeni na Romanje na Lozice k sv. Frančišku Ksaveriju v soboto, 8. julija ob 10.30 izpred cerkve sv. Štefana v Vipavi. Romarske postaje: križev pot na Gradišču, cerkev sv. Miklava, cerkev sv. Kozma in Damijana v Podbrju, Sv. Trojice, Reber pri križu in končna postaja Lozice, kjer bo sprejem novomašnika ter sv. maša, ki bo ob 19.30 v župnijski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Traja 5 ur čiste hoje, se nam lahko pridružite tudi na drugi polovici poti (ob 14.30 v Podnanosu ). Bodite planinsko obuti in oblečeni, hrana je iz popotne torbe ( s seboj jo prinese vsak sam), na posameznih lokacijah bo poskrbljeno za vodo. 67. BOLŠJA TRŽNICA Sobota, 15. julij dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Od 10.00 dalje - KRATKOČASNICE za otroke Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 1000 tolarjev. Info: TIC Ajd. 05/36-59-140, 051-304-607 IZVIR VODA IN GLAS SRCA V sklopu projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije potekajo v poletnem času in sicer med 24. junijem 2006 in 2. septembrom 2006 v Vipavi prireditve pod skupnim naslovom IZVIR VODA IN GLAS SRCA. Sobota, 24. junij ob 21.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi -Vipavski tamburaši s skritimi gosti. Sobota, 1. julij ob 21.00, cerkev sv. Štefana v Vipavi - Komorni pevskemu zboru Ipavska iz Vipave. Soboto, 8. julij ob 21.00, Glavni trg v Vipavi -Pihalna godba Vrhpolje. Sobota, 15. julij ob 21.00 - pevski glasbeni večer v Podragi in sicer na dvorišču pred dvorano. Vabi vas MePZ Podnanos. Nedelja, 23. julij ob 21.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi - koncert skupine Funtango. Sobota, 29. julij ob 20.00, Stara šola na Trgu Pavla Rušta 6 v Vipavi - odprtje fotografske razstave Katarina Sadovski: Mindscape. Vabi Vas Društvo za kreativno preživljanje prostega časa »Razmetano podstrešje«. Sobota, 5. avgust ob 20.00, cerkev sv. Vida v Podnanosu - koncert Kvinteta Ventus. Sobota, 12. avgust ob 21.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi - potopisno predavanje Milana Pregelj pod naslovom Vojaški potopisni izzivi. Vabi Vas Društvo za kreativno preživljanje prostega časa »Razmetano podstrešje«. Sobota, 19. avgust ob 20.00, Trg Pavla Rušta v Vipavi - koncert skupine Volk folk. Sobota, 26. avgust ob 20.00, Glavni trg v Vipavi - koncert Pihalne godbe Vrhpolje - tabor mladih glasbenikov. Sobota, 2. september ob 20.00, cerkev sv. Štefana v Vipavi - orgelski koncert Renate Bauer. Vstop na vse prireditve je brezplačen! DRUŠTVO GORA Nedelja, 16. julij, Tiha dolina na Predmeji - Tradicionalna kravja ruleta, glavna zvezda bo zopet krava Sivka, ki v spremstvu pastirja Romana nastopa že dvanajsto leto zapored. Vabi vas društvo Gora! Info: www.drustvo-gora.si Torek, 15. avgust - Izlet z gorskimi kolesi po Trnovskem gozdu Info: www.drustvo-gora.si ROCK BATUJE 2006 Petek, 28. julij ob 20.00, športni park BatujeTradicionalni poletni koncert ROCK BATUJE se letos predstavlja že četrtič zapored. Dne 28. julija bo v športnem parku v Batujah potekal nepozaben večer, na katerem bodo nastopile naslednje glasbene skupine: BIG FOOT MAMA, SKALP, FIREBIRD, FOSGEN, DREAMS OF GENERATION DJ RIKI Prireditev se bo začela ob 20.00 in bo trajala pozno v noč. Med nastopi bo poskrbljeno za hrano, možno bo tudi brezplačno kampiranje. Vsi ste povabljeni, vstopnine ne bo. Info: 041/933-422, www.rockbatuje.com UMETNIKI ZA KARITAS 12. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu bo letos potekala od 14. do 18. avgusta. V četrtek, 17. avgusta bo na Sinjem vrhu Dan odprtih vrat, ob 18.00 predstavitev nastalih del s kulturnim programom. 3. GLASBENI FESTIVAL LIČNA HIŠA Festival je namenjen mladim glasbenim, še neuveljavljenim talentom, ki imajo veselje do petja in so starejši od 10 let. Štiridnevna glasbena delavnica od četrtka 31. avgusta do nedelje 3. septembra bo potekala pod mentorstvom pevke Polone Furlan v prostorih Lične hiše v Ajdovščini. Udeleženci festivala se bodo javno predstavili občinstvu na zaključnem koncertu v nedeljo, 3. septembra ob 18.00 v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. INFO: 05/368 19 29,040-839-729 LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA V juliju in avgustu Lavričeva knjižnica posluje po poletnem urniku: Ajdovščina: ponedeljek, torek od 10.00 do 18.00 sreda, četrtek, petek od 8.00 do 16.00 sobote: zaprto Vipava: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 14.30 do 18.00 petek zaprto Podnanos: sreda od 11.00 do 14.00 petek zaprto Dobravlje: sobota od 9.00 do 11.30 Novo za dijake: V Lavričevi knjižnici smo za dijake pripravili akcijo "Jst bierm, dej še ti". V njej mladi svojim vrstnikom povedo, katero knjigo se splača prebrati. Pripravili smo posebne letake, na katere napišete svoj predlog ali predloge. Lahko pa pripišete še kaj o vsebini knjige ali zakaj jo priporočate. Obrazce lahko dobite v naši knjižnici, po njih pa lahko povprašate tudi svojega šolskega knjižničarja, saj smo k sodelovanju povabili tudi gimnaziji v Ajdovščini in Vipavi. Zbrane predloge bomo v obliki plakata nalepili v knjižnici, kasneje pa bodo na voljo tudi na naši spletni strani. Fantje in dekleta, vabimo vas k sodelovanju. Povejte tokrat vi, kaj se splača prebrati! Vse info. o dogajanju www. ajd.sik.si ŠPORT IN REKREACIJA ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA ŠPORTNE POČITNICE 2006 PLAVALNI TEČAJ (za otroke od 6. do 14. leta starosti) Kraj: Letno kopališče Police 1. termin od 3.-14. julij 2. termin od 7.-18. avgust Trajanje od 9.00 do 12.00 (25ur) Cena 9.000,00 SIT Za vsakega naslednjega otroka v družini 10% popust. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA (za otroke od 6. do 14. leta starosti) 1. termin od 3.-14. julij 2. termin od 7.-18. avgust Trajanje od 9.00 do 17.00 (80 ur) Cena 19.000,00 SIT Za vsakega naslednjega otroka v družini 10% popust ter možnost plačila v dveh obrokih. ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ KAJAKA Od 31. julija do 5. avgusta ZAČETNI TEČAJ Otroci: 9.000,00 SIT Dijaki, študenti: 12.000,00 SIT Odrasli: 15.000,00 SIT NADALJEVALNI TEČAJ Otroci: 9.000,00 SIT Dijaki, študenti: 15.000,00 SIT Odrasli: 18.000,00 SIT VODNA AEROBIKA (julij-avgust) Vsak četrtek od 19.00 do 20.00 (izven kopališkega urnika) Kraj: Letno kopališče Police Ponudba je vključena v ceno vstopnine. Dodatne informacije so na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina www.zs-ajdovscina.si ali na tel: 05-364-47-21, 05-364-47-22, 051-419-870 ob delavnikih od 8.00 do 16.00. PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Nedelja, 1. julij: Veliki vrh v Karavankah, zahtevna pot, vodita Vanja Kovač in Blaž Kodelja Nedelja, 17. julij: Pršivec, zahtevna pot, 7-8 ur hoje, vodita Tomaž Brecelj in Mirko Soban Nedelja, 6. avgust: 13. letni pohod na Čaven, UO PD Ajdovščina Sobota, 12. in nedelja: 13. avgust: Petzerk, Avstrija, zelo zahtevna pot, vodita Vladimir Lemut in Srečko Vidmar Mladinski planinski tabor bo letos potekal od 7. do 15. julija v Zgornjem Jezerskem Info: 031-818-936 MALONOGOMETNI TURNIR V BUDANJAH Petek 30. 6 in sobota 1. Z, Športni park Ravne nad Budanjami Turnir se prične v petek v pozno popoldanskih urah ter nadaljuje v soboto, nekoliko bolj zgodaj. FINALE tekmovanja je napovedano za soboto zvečer. Poleg športnih užitkov organizator pripravlja tudi zanimive nagradne igre za obiskovalce. Za osvežitev in okrepčila bo poskrbljeno. Prijave so še vedno mogoče! Info: 031-334-452; www.turnirji.com Organizator Športno društvo Budanje OBVESTILA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA BREZPLAČNE USTVARJALNICE ZA OTROKE IN MLADINO Vipava, zberemo se pred osnovno šolo: 26. junij - 30. junij, 3. julij - 7. julij Ajdovščina, Šturski park in ZPM v Rizzatovi vili: 26. junij - 30. junij, 3. julij - 7. julij, 10. julij - 14. julij,17. julij-21. julij Izdelovali boste preprosta glasbila in igrali nanje, izdelovali ročne lutke, mozaike, nakit po samo vaših željgh, papirnate vrtičke in živali, se igrali in si polepšali dan. Pridite in se prepričajte, vsak delavnik med 10.00 in 13.00. TEČAJI: Plavalni tečaj na letnem kopališču v Ajdovščini, športni center Police 4. julij - 11. julij inl. avgust - 8. avgust od 10.00 - 13.00 pod vodstvom vaditeljev plavanja. Tečaj tenisa (10 ur) 3. julij - 7. julij inlO. julij - 14. julij od 8.00 do 10.00 na športnem igrišču v Palah Angleščina skozi igro (osnove angleškega jezika za otroke) od 3. julija do 7. julija od 9.00 do 11.00 Tečaj rolanja (10 ur) 7. avgust - 11. avgust in 12. avgust - 16. avgust Vabljeni na zabavno in zdravju koristno in brezplačno rolanje v Pale. LETOVANJA: Nerezine, počitniško naselje Bučanje na Malem Lošinju 8. julij - 18. julij Pirbn, počitniški dom 15. julij - 25. julij in 25. julij - 4. avgust PREDSTAVITEV EKSOTIČNIH ŽIVALI 1., 8. in 15. julij, ob 10.00 pred Rizzatovo vilo v parku Šturje IZLETI: 6. julij, Kras, ob 9.00 - ogled učne poti in vasi Pliskovica 22. julij, Slovenska obala, odhod ob 8.00 -Prepustimo se novim morskim dogodivščinam. 15. julij, Bohinj, odhod ob 7.00 -Uživanje ob jezeru na svežem zraku (sprehod, kopanje) in ogled bližnjih znamenitosti. OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA MERJENJE KRVNEGA TLAKA: Vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina. Vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. Vsako sredo med 18. in 19. v prostorih OŠ Črniče. Vsak prvi petek med 18. in 19. v KS Budanje. Vsak prvi petek med 18. in 19. v KS Gojače. Sobota, 8. julij - popoldansko kopanje v Izoli Sobota, 15. julij - enodnevni izlet v Slovenj Gradec - SPLAVARJENJE S KOROŠKIMI SPLAVARJI NA DRAVI Rekreacija v športnem centru Police v poletnem času odpade. Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, Cesta IX. Korpusa 1 v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383 CENTER ZA POMOČ ZASVOJENIM IN NJIHOVIM SVOJCEM Rizzatova vila, Goriška ulica 17 Odprto vsako sredo med 9.00 in 15.00 uro in vsak četrek od 15.00 do 19.00. Vsak četrtek med 19.00 in 21.00 uro pa bodo v prostorih centra potekala srečanja vseh, ki jih zanima karkoli iz področja pomoči odvisnim od droge. Info: 041-76 00 67 KARITAS POMOČ ODVISNIKOM, NJIHOVIM STARŠEM IN SVOJCEM Informacije Franc Prelc - 05/674-67-00. Prva socialna pomoč in sprejem prispevkov in dobro ohranjenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinjskih aparatov in drugih predmetov - ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 17. do 18. ure. Pomoč na domu bolnim, ostarelim in družinam informacije gsm. 041 638 208 - Katarina Deotto Pomoč otrokom: Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda in četrtek od 15. do 17. ure Svetovalnica za starše, otroke in mladostnih drugi četrtek v mesecu v domu Karitas na CeS'1 17. do 18. ure ali na podlagi najave, informacije 05 364 79 64-Tanja Žorž; e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.si Pomoč materam in otrokom: Materinski dom, VARNA HIŠA - 05 364 79 6^ol e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si V avli Občine Ajdovščina poteka prodajna roz5^ likovnih del, nastalih na koloniji UMETNI^ KARITAS. Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovsc1’10' Vipavska cesta 11 (bivša vojašnica poleg UprClV^ enote) vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, yS torek in četrtek med 17. in 18. uro INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713, e-p<>!,Ii: jozica.licen@rkc.si KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev ^ področje celotne vipavske dekanije so vsak drU^ torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdoyS 6 župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770 Informacije za Koledar zbiramo do 24. v mesecU' INFO: 36-59-140, 051-304-607, tic.ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si< TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, AjdovŠČinC)' Koncertne prireditve - julij 2006 1. julij 2006 ob 17.00. Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica 10. mednarodno srečanje saskofonistov v Sloveniji, Nova Gorica 1^ 6.-2.7.2006) Zaključni koncert udeleženci mednarodne poletne šole saksofona Vstop pt°si KULTURNI DOM NOVA GORICA l.iulii 2006 ob 21.00. Bevkov trg, Nova Gorica 10. mednarodno srečanje saskofonistov v Sloveniji, Nova Gorica (2^ 6.-2.7.2006) Big Band RTV Slovenija Mia Žnidarič, vokal Tadej Tomšič, dirigent Vstop pr°st' 1 •' >('* f i 4. julij 2006 ob 20.00. Dvorana Frančiškanskega samostana Kostanjevic0, Nova Gorica Zaključek glasbene cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška Marij Kogoj in njegovi sodobniki Alessandra Schettino, sopran Neva Klanjšček, klavir Vokalna skupina VINIKA, Doberdob Franka Žgavec, zborovodkinja Danijel Brecelj, klavir Zasnova večera: Tatjana Gregorič Vstop prot'1 29. julij 2006 ob 21.30. Bevkov trg Nova Gorica Sekstet Funtango - Večer tanga Marko Hatlak, harmonika Polona Udovič, vokal Bojan Cvetrežnik, violina Neža Buh, klavir Andrej Pekarovič, kitara Piero Malkoč, kontrabas Koncert je nastal v sodelovanju z Imago Slovenil - Podoba Slovenije. Vstop pr°s*' Informacije: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 10, E pr@kulturnidom-ng.sl W www.kulturnidom-ng.si \i// 5 let garancije za gospodinjske aparate 1 I GA VIPAVA v FAMA centru Goriška cesta 13, 5271 Vipava tel: 05/366 56 65 mob: 041/678 759 Hladilnik ELECTROLUX ERB2436 Višina 150 cm, A energijski razred 5 let garancije, 87.990 SIT Pomivalni stroj GORENJE GV 63320 Integriran, širina 60 cm, A energijski razred 5 let garancije, 125.990 SIT , * .ij? ršt£jb' © Pralni stroj BOSCH WFO 2470 6.5 kg, 1200 vrtljajev/min, A energijski razred 5 let garancije, 107.990 SIT © CA Ker si upa in zna! www.gospodinjski-aparati.si PEKARNA KE. GREGaRČšC&VA &r A JDOVŠČINA : SEŽANA, KOSOVELOVA (JUGA im SESTAVIL DRAGO BRECELJ USTJE REKE Z Več ROKAVI RUDAR. MESTO V BOLIVIJI (BOKSIT) VRSTA KRAMPA BLAGA- JNA DEL LETA, KI GA DELAVEC LJUBI IME BIVŠEGA VESLAČA TULA NEMŠKI NOGO- METAŠ PODOLSKI SREDNJA, DOBRA OCENA (POGOV) BEOTIJEC, AONEC NADA, UPANJE latnik Radio nova NAJVEČJA AFRIŠKA REKA PRISTAŠ DRŽAV- NEGA SOCIALIZMA CONA, AREAL BOLEZEN KOZE (LAT) SEVAMER. ZVER PESNICA NEGRI TONE ROP MAZILO, MAŠČOBA GLAVNO MESTO GANE ženska OB p0R0Kl ODISEJEV GRŠKI OTOK TURISTIČ. BIVALIŠČE OSEBNI ZAIMEK SOLMIZ. ZLOG SL.PESN. (MAJDA) KUPOVANJE V TUJINI, IMPORT SLOVEN. KOŠARK. REPREZ. (GORAN) IME ajdovske igralke jankovič ŠPORTNI ČOLN BOŠTJAN HRIBAR SMILJAN ROZMAN MESTO V ITALIJI HR.POLI-TIK (MIKA) MOZOLJ- AVOST latnik Radio nova trinog nemški PISATELJ dramatik (HEINZ) AM. PESN. (EDGAR ALLAN) PREVOZ. SREDSTVO OČE, TATA KRAJ PRI N. GORICI EMIL ADAMIČ SL. GLASB. SKUPINA EMIL NOLDE SL. POLITIK IN PUBLIC. (ERNEST) AM. IGR. IN PLESALEC (FRED) •ZDELOV brusnih kamnov LJUD.PLES IZ REZIJE GOROVJE V NEMČIJI grška ČRKA PETER ŠART DANSKI OTOK TOČKA, POEN SL.ATLET (JURE) KEMIJSKI ZNAK ZA AMERICIJ NAJVIŠJA PLEMIŠKA STOPNJA V ANGLIJI ZNANI AM. DEEJAV PATTERSON L.PRITOK KOLUBARE UROŠ LIPUŠČEK DIVJA RACA DUŠAN BOŽIČ REČICA V ANGLIJI NORD. SMUČI BIVŠI MADŽARSKI POLITIK (JANOS) SL.RISAR STRIPOV (EDI) REKA V FRANCIJI L.PRITOK LOARE Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20. 08. 2006 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina. Izžrebanci križanke iz 45 številke: Fanči Raspor, Cebejeva 12, Ajdovščina Alojzija Furlan, Manče 20, Vipava Igor Stibilj, Plače 39A, Ajdovščina ZA MORSKE VOLKOVE BESEDNJAK KATALOG je shematično nazoren prikaz izdelkov, ki jih trenutno ni na zalogi ali pa so jih že nehali proizvajati. KATAMARAN je plovilo, sestavljeno iz dveh med seboj povezanih trupov, ki je dvakrat hitrejše od enotrupnih jadrnic, a ima zato dvakrat večjo možnost, da ob kaj zadene ali da prične kje puščati, zanj pa plačujemo dvojno tarifo v marinah. Ima pa to prednost, da se dvakrat dlje potaplja kot enotrupna jadrnica. KOMPAS (ladijski) je nepogrešljiv navigacijski inštrument, ki kaže “kompasni kurz”, kar je nekaj popolnoma nasprotnega od podatka, ki ga potrebujemo, ali pa vztrajno kaže le v smeri ladijskega motorja. KURZ je smer, v katero ždimo pinti, a kot nalašč natančno od tam piha veter. KRIŽANJE je sprememba smeri jadrnice iz smeri, ki je desno od cilja, v smer, ki je levo od cilja in obratno. KRMILO je velika in težka pokonci postavljena zadeva na krmi, s katero prek ročice ali krmilnega obroča stalno poskušamo obrniti barko v želeno smer, kar pa se nam zaradi valov, vetra ali toka le redko posreči. KRONOMETER je v teoriji nepogrešljiv pomorščakov pripomoček za ugotavljanje točnega časa, ki ima navadno neprosojen pajčevinasti vzorec na steklu in pri katerem najpogosteje pogrešamo tiktakanje, omenjeno v priloženih navodilih. Če ga ne popravljamo, kaže točen čas dvakrat dnevno. KABINA je zaprt, od drugih ločen prostor, v katerem lahko skladiščimo enega ali več članov posadke. LADIJSKI MOTOR je hudo zapletena zadeva, na katero se-spoznamo prav vsi dokler dela, brrm-brrm... Obstaja več motorjev, družijo pa jih naslednje osnovne značilnosti: nikakor nočejo vžgati, kadar jih najbolj potrebujemo, to je takrat, ko zmanjka vetra in piva, ko vžgejo pa povzročajo neznosen hrup in vibracije. Vsi po vrsti pa kažejo stalno nagnjenje k samouničenju. Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina -Z/i ov -w • . V -U-. ik 'z ■jJTj* it . u*.| ? i • •• ^ , »*i % i .^S- ito. / ' ■ .i * / ••™t F« ► ^ ,1^ ^ s Z,- ozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 6. 7. do 27. 7. Obiščite nas v Mercator Trgovskem centru v Ajdovščini, Vipavska c. 6, tel.: 05 / 304 48 00. 1 supermarket 2 cvetlicama 3 tehnika, gradbeni material in pohištvo 3a osnovni gradbeni materiali tekstil za dom obutev 6 slaščičarna 7 modna oblačila 8 papirnica in knjigarna 9 foto storitve 10 zlatarna 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 modna oblačila kava bar loterija otroško igrišče otroška oprema modna oblačila modni dodatki modna oblačila športna oprema frizerski salon sredstva za varstvo rastlin ,^L' ■‘' v '* A f J: v«.?,’ ihtp ■ f til Bodite pozorni na akcijsko ekskluzivno ponudbo Regal Stil fiksni sestav, barva bukev-B3 korpus in ličnice, stranice debeline 33 mm in robovi obdelanimi z 1 mm ABS, dim.: 262 x 200 X 57 cm - ■ „4,5* i' Pridi fH 1