3 n&
124. številka.
za soboto 16. oktobra
(t Trstu, T soboto zjutraj dne 16. oktobra 199T.)
Tečaj XXII..
„BOINOIT"
likaj* po trikrat na tedea v fteatth ta-tanjih ob tovklU, 6«t»«klh le lobotah. Zjntranje iidanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari refer. — Obojna ladanje atane : ia JedennoMec , t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 u tri mesen. . . a,— , , , 4.&0 ■k poj lete . , . 6.— . ■ • a— vse leto . . „ 18.— , * »18.— Naritalae ja plačevat« naprej aa uniki kril prilaz«ne aoroonlas aa sprava ozira.
Poaaaudcia itevilke ao dobivajo ▼ pio-tajalnlcah tobaka v tfstu po M nv*. laven Tnta pa 4 nvč.
EDINOST
Oglaii ae raAune po tarife v petite; a» aaelove a debelini ftrkenai aa plaćaje
frottor, kolikor obsege navadnih vrstU, 'oalana, osmrtnica in javne zahvale, do ■•41 oglaai itd. ae računajo po pogodbi
Vai dopiei naj se poSIljajo nredniitvn alics Časom* it. 13. Vsako piaaao mor* biti frankovano, ker nefraekovane »e n» sprejemajo. Bokopiai ae ne vreiaje.
NaToćnipo, reklamacijo in oglase spro jo na upravniitvi* ulica Molino pio-oolo bit. 3, II. nadat. Narointeo iu oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklMse oija ao proata po Sto i ne.
01
■ „ r etft«MM J* m***
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod
v Ljubljani.
Dne 14. septembra 1897.
(Dalje)
Primorske razmere.
Poslanec S p i n č i 6 je nadaljeval:
Kar se tiče sodnih ,'oblastev, gospoda moja, obrnila se je stvar v jezikovnem ozirn v zadnjih desetih letih nekoliko na bolje, a ne morda po zaslugi vlade in pojedinih uradnikov, ampak zasluga ia to gre častivrednim slovanskim gospodom odvetnikom. (Živeli 1) Kako se postopa v stvarnem oziru, o tem seveda ne smem govoriti mnogo i Jaz rečem samo: naj se primerja postopanje državnih pravdništev napram Slovencem in Hrvatom z jedne strani, a z druge strani napram Italijanom.
Kako se na jedni strani mnogo tega omalovažuje, ublažuje, izvrača, zatajuje; na dvugi strani
pa povečava, poojstruje, preiskuje........
...........In vse to, da se pokaže naše
ljudi kakor nemirneže. Tacega zistematičnega postopanja in obsojanja, gospoda moja, še nismo doživeli, do časov vlade Badenijeve. Kako se postopa proti našim ljudem v Rovinju, to nam je znano. Tam hrvatske stranke, ki iaajo posla na okrožnem sodišča, ne dobe niti stanovanja niti hrane, in isto-iako ne odvetniki hrvatski, branitelji tožiteljev ali obtožencev. Tako nista dobila pred nekoliko časa dr. Trinajstih in dr. Laginja prenočišča, temveč morala sta, ko ima je bilo braniti več dai zaporedoma, potovati za prenočišče v Pulj ali v Pazin ter se vračati zopet v jutro. Tako nista dobila dr. Laginja in njegov drug dr. Wolf niti hraoe v naj* novejšem času. Tn ni več govora o nečednostih ali nezakonitostih, to je jednostavno barbarizem. (Burno pritrjevanje.)
Vlada vsake, tudi najzadnje države v Evropi bi bila poklicana, da stori kaj proti temu, kamo-li države, ki se zove kulturna!
Da se nam tako godi, gospoda moja, to je ialestno in silno žaljivo za nas. Tujci smo v lastni
rodni zemlji, a naši neprijatelji, katere s svojimi žulji hrani slovenski in hrvatski narod, postopajo proti nam, kakor da so si z orožjem prisvojili našo deželo ... Na mnogih krajih prosimo, da bi nam dali učiteljev, ne dajo jih; prosimo na raznih drugih, da bi nam dali svečenikov sploh ali takih, ki znajo jezik, ne dajo ni teh. Vsemu vzrok je neki sistem, in menda tudi neke oaebe. Je tudi poštenih uradnikov, ali prej ali slej se udajo pritisku tudi oni. Tu se tlači nas narod, podpirajo se ljudje -najhujše in najgrše vrste, moralni in materijalni propalice ; širi se brezverstvo, nemorala, anarhizem. — (Burno pritrjevanje)
Žalibog, gospoda moja, moram, akoravno ne-rad, še nekaj pridodati tej sliki, da pokažem, kako se postopa proti nam z vsemi mogočimi načini.
Opomnil sem poprej, da smo bili za časa beneške republike Slovenci in Hrvati isterski toliko na boljem, da se je spoštoval naš jezik v cerkvah Ali sedaj se ne spoštuje, kakor bi se moral, ne v uradih ne v šoli; in še v hramove Božje zavlekla se je politika, katera bi imela zatreti slovenski in hrvatski narod in hrvatski in slovenski jezik v Istri, v katerem so stoletja ia stoletja molili Boga naši očetje v svojih cerkvah in kočicah. Mladi svečeniki vzgajajo se v italijanskem jeziku in duhu in do tega je prišlo, da se nam v hrvatske župe pošiljajo za duhovne pastirje svečeniki, ki ne znajo hrvatski; tako smo na gorjem, kakor divjaki v . Afriki in Ameriki, kjer misijonarji oznanujejo be-\ sedo Božjo v tistem jeziku, kakor ga govorijo ljudje. (Velika razburjenost.)
Tako se je zgodilo, da je pred malo dnevi neki laški duhoven prosil ljudi na Božji poti, naj ne molijo in ne »prepevajo slovenski, ker so na ptuji zemlji — v Istri —, a drugi jim je celo prepovedal moliti in prepevati slovenski v cerkvi. (Velika razburjenost.) Ne govorim rad o tem, ali primoran sen, ker se to dogaja po nekem zistemu, po ziBtemu, v katerem imajo glavno besedo židovski liberalci, po zistemu, vsled katerega bi ti hoteli gospodovati tudi v katoliških cerkvah.
Da se nekako dokaže opravičenost, da se sploh tako postopa proti nam, v to rabijo se razna sredstva, med drugimi naatopni dve sredstvi. Jedno je štetje ljudstva po jezika, a drugo so volitve v občinska zastopstva, v Jdeželni in državni zbor. Ljudstvo štejejo tako, da dotični nradniki kar po cela samoslovanska ali vsaj po većini slovanska sela beležijo za italijanska. Potem pa se kaže na ljudsko štetje, ako se pritožujemo, da ne dobimo slovanskih napisov, slovanskih šol, slovanskih svečenikov, slovanskih uradnikov.
To je jedno izmed umetnih sredstev, katerega se poslužujejo v preziranje pravic slovenskega in hrvatskega naroda.	(Zvršetek prih.)
Vseslovenski shod
m nasi
socijalni
VII.
demokratje.
PODLISTEK
- 8
Iz vojakovega dnevnika.
Spisal: J a n ko K e s a 1 o r.
Na vrtu ravno tam 16. maja 189*.
Danes je moj god. Še nikdar ga. uisem praznoval tako sam, kakor letos. Ciprese ob utici, v kateri sedim, so moje tovai išice, ti, skromni dnevnik, moj zvesti sprenljev&lec, ker prijateljev nimam. Id vendar nisem tako sam, kakor je videti. Moj dnh je splaval preko morja tje v prosto slo vensko vas, kjer žive bilja, katera ljubi ii;eje srce; tam je našel družbe, tam prejel tolažila.
Ta dan sem posvetil raznim .spominom. Pozabil pa tudi nisem tebe, Dragica. Iz te zelene u-tiče gledam preko nizkih lavorjevih gričev na tvoje stanovanje. Bel dim se kadi iz dimnika in zidovje je škrlatno prevlečeno od zahajajočega solnčnega svita. Bel dim, ki se brez sledu izgublja v sinjem zraku, ali ni živa slika naših neizpolnjivih želji in vzorov f Velikanski parnik, ki bode kmalu šumno plul mimo tvoje klopice, naj ti prinese pozdrav, iskren pozdrav od prijatelja, ki s teboj misli, čuti in morda tudi ljubi...
Kako nestanoviten je človek; male neprilike in služba ga odvračajo od najtrdnejših namenov in sklepov. Zadnjič sem sklenil, da takoj drugi dan
zaznamenujem tvojo zgodbo, a Še danes ne dovršim vsega, kar bi imel zapisati. Glej t siv zajček prikazal se je iz trave, postavil se na zadnji nogi in sedaj me opazuje radovedno. Iz zidovja je sova priletela vegasto ter se zapodila v resje za zajcem ; toda unesel jo je za danes. < Solnce zahaja. Pol rumene oble je že utonilo j v porudelem morju, naj torej začnt-m.
»Nič novega ne bodete čuli", pričela je teta
i Mara tisti večer, »vedno je tUta stara pesem, ki j se ponavlja brez kenca in kraja. Čislani svi živeli v Pulju do Dragičioega stdemnajstega leta. Jed« nakomerno in srečno sve prebili ta leta, ako odštejemo, da svoje matere ni nikdar poznala in da so jej tudi očeta zagrebli še v zgodnji nje mladosti. Tako je bila njena vzgoja prepuščena jedino meni, ki sem jej bila najbližnja po rodu. Oče je bil trgovec in si je s previdnim gospodarstvom prihranil lepo premoženje, katero je gosposka^ naložila za Dragico v znani hranilnici.
Že so se začeli oglašati ženini, toda Dragica jih je zavračala z nljuduostjo, kajti njeno srce si je bil osvojil mlad, kreposten pomorski častnik Stanoval je v naši hiši; sleherni dan jo je videl in lahko je bilo, da sta se našli sorodni srci. Bil je odličen mož toliko po svojih telesnih vrlinab, kakor tudi po krepostih in čistih nazorih. Bila sem
Trije so momenti, ki posebne značijo postopa« nje socijalistiških vodij do teženj lastnega naroda. To se je pokazalo tudi sedaj po vseslovenskem shodu in je razvidno tudi iz teh naših Člankov.
Prvo je: nasprotstvo vsakemu ukupnemu delovanju. In to je pravo he-roatratstvo. Herostrat je živel pred Kristom. Dolgo je že od takrat, cela vrsta vekov je prišla in prošla: ali Herostrat ima še dandanes svojih naslednikov. Herostrat je hotel postati slaven, hotel je, da jjbi govorili o njem še pozno rodovi. Ker ni šlo drugače, da bi dosegel ta namen, šel je tja in zažgal Dijanin tempelj ter je moral ta svoj čin poplačati z Življenjem. Ali dosegel je svoj namen : njega ime je zapisano v zgodovini in služi še dandanes v označenje ljudi, ki rušijo, kar zidajo drugi, ki moralno požigajo plode uma in srca druzih ljudij. To je herostratstvo. Tudi v voditeljih socijalne demokracije slovenske je nekak herostratski duh, ki se pojavlja se Bvojim nagonom po rušenju najraje v najresnejih trenotkib, ko bi trebalo — zidati. Mi Slovenci smo — nič bi ne pomagalo, ako bi hoteli tajiti to — narod, ki se jako rad prepira, toda
vesela, ko sem vedela, komu izročim svojo cvetko, katero sem negovala in Ijnbila bolj, nego vse na svetu.
Pa nikjer ni čistega veselja, nekaljene ljube-i zni. Glas njegovega poklica pozval ga je nenadoma j na krov, ki ga je imet ponesti tja v tnji svet. U« | bogo dekle s« je moralo udati usodi in Milan se | je poslovil krvavečim srcem od svojega angelja.
I Pač ni slntil, da ne ufiaka več dneva, ki naj j ga privede zorni nevesti v ljubljeno naročje. In ko je odplula oklopnica iz pristanišča, ki je nosila mladega Častuika Milaua na svojem krovu, spremljale sve ga rosnih oči j in mahaje z robci, a vendar je naji navdajalo upanje, da se vrne zdrav in vesel. Kako težko je moralo biti tudi njemn, ko se je oziral na mesto, v katerem mu je živelo najdražje bitje! Ljubezen, ljubezen, ti najblažje vseh čutstev, koliko src si že potopila v morju svoje blaženosti ?I* vskliknila je teta Mara. Potem pa je nadaljevala resneje:
»Nekega je dne dobila pismo od njega. Kako je bila srečna! Potekali so tedni, meseci in redno so prihajala pisma, polna najslajših besed in obljub.
Kakor strela zadelo pa je časniško poročilo ubogo Dragico, v katerem se je čitalo : „Jedo, pomorski častnik Milan K. je umrl za žolto mrzlico"...
(Pride še.)
le t lastni hiši, dočim nas je sama popustljivost nasproti inorodcem. Ta bojevitoet na jedni in popustljivost na dragi strani sti nada hiba, izvor naši neireči, vzrok našemu zaostanju in ne-fspešoosti naiih prizadevanj. Ia kako krčevito se držimo te svoje hibe. Le skrajna sila nas more poboljšati. Še le tedaj, ko na« že voda teče v grlo, jamemo slutiti, da smo si najhuji nasprotniki le mi sami se svojim brezpametnim postopanjem: nas more dražiti le — šiba ! Ostra beseda to, toda Bogu bodi potožt-no, le preopravičena je.
Taka je bil* tudi vseslovenskim shodom. Porodila ga je skrajna sila, splošni občutek, da sta prav blizu uknpe šiba sovražne sile in naši hrbti. Ta občutek, zavest, da se moramo osokoliti — pozabivši v tem kritičnem tronotku na točke, ki nas ločijo — do ukupne izjave, da se kraj vseh diferenc čutimo siuove jednega in istega naroda, in da vsi jednako čutimo v sebi dolžnost, služiti temu narodu — ta zavest je dovela do veselega dogodka, da so ae sešli sinovi slovenske domovine od vseh krajev, iz vseh strank — izvzemši jedno samo — in iz vseh stanov. In vsi so stali istega dne pod blaženem utisom dejstva: da vlada mej nami popolna harmonija glede onih toček, o katerih smo se izjavili na sliodu. In to, kar se je godilo po shodu zlasti v nasprotnem taboru, je kazalo, da narod naš še ni imel shoda, ki bi bil tako imponoval široki javnosti. Stranke med nami so ostale, ostale so tudi diference, ali v tem soglašamo vsi, da je bil to blažen čin, ki so ga dovršili zaupniki naroda Blovenskega dne 14. septembra 1897. v Ljubljani.
Vsi — izvzemši voditelje in novinarje soci» jalne demokracije. Nočemo ugibati tn po vzrokih, ampak konstatnjemo le dejstvo, da socijalna demokracija tudi o tej priliki ni mogla udušiti svojega nagona po rušenju, da se ni mogla povspeti na ono višino samozatajevanja, kakoršna je v resnih časih dolžnost vsakomur, ki se Čuti sinu svoje krvi. Tudi na Francozkem je nairazličnejih strank, ali ko so prišli oni strašni dnevi 1. 1870. do 1871., takrat, v dnevih narodne nesreče, čutili so vsi brez izjeme — Francoze!
Nad nami Slovenci ne žari sicer usodni svit ▼ojne baklje! Ali ob bregovih našega domovja peni se strup narodnega sovražtva. Ni se nam bati sovražnikov, ki bi hoteli opleniti naša polja, ali od vseh strani tišči v nas sovražnik, ki bi hotel porušiti vse, kar nazivljamo svojo »oraluo last: narodnost, jezik, kulturo, slovstvo — idejale. V obrambo ti h nifth svetinj so se zbrali slovenski možje v Ljubljani. Bil je to pojav slovenske celo-kupnosti. In skupna izjava ni zahtevala od nikogar, da bi žrtvoval svoje posebnejjpolitiške nazore. Povedali smo, kar nas združuje in molčali smo o onem, o čemer gredo menenja navskriž. To sliko slovenskega patrijotizma, to sliko narodne zložnosti so kalili jedino socijalni demokratje. In to je — slovensko herostratstvo 1
Drugi moment je: vedno očitanje klerikalizma od stiani socijalnih demokratov. O tem se nočemo prepirati dalje. Svoje stališče smo označili dovolj jasno. Zadošča naj le par besed. Socijalni demokratje vedo dobro, da je narod slovenski po svojih 99 odstotkih pobožen in verno udan svojemu Bogu. Ako torej socijalui demokratje slikajo tudi to čut-stvovanje ogromne večine naroda kakor nekak nedostatek, kakor oviro, ki se postavlja na pot napredku našega naroda, ako bagatelizujejo ta čut, ki takorekoč izpolnjuje vse bitstvo našega ljudstva, potem izhaja iz tega to, da voditelji socijalne demokracije ne spoštujejo ni najsvetejih Čutil naroda, da se torej postavljajo izven okvirja narodne ukupnosti!
Tretji in preznačilni moment pa so neprestani napadi ravno na drž. poslanca Spinčiča. Ne sili nas osobni kult, da zopet govorimo o tem možu. Ampak napadi socijalnih demokratov na to osebo so tako poučni, da govore jasueje, nego bi mogle govoriti tiskane knjige. Prezuačilni so ti napadi, ker nam pravijo, da izvestni socijalnode-mokratiški voditelji niti ne mislijo resno seBVojim programom. Takoj hočemo priti z dokazom.
9Svoboda* piše: »Torej naprej, v boj za šolo, v boj za prirodne pravice naroda, v prvi vrsti pa splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravico, brez katere ne dosežemo nikdar ostalih pravic Iu Po teh uesedah moramo smatrati splošno volilno pravico kardinalno točko socijaliitiikega programa,
kateri treba podrediti vse drago. Kajti le ena more biti izvor vsem dragim narodaim pravom. Ako pa zabeležimo tu nago dejstvo, da ga morda ni — izvzemši jedine socijalne demokrate — v vsem sedanjem parlamentu mota, ki bi so bil takojasno in ob vsaki priliki potegnil za uvedenje splošne in direktne volilne pravice% kakor .sta delala dosledno in vztrajno ravno SpinČić in Laginja — tako prepričevalno, da sta prepodila pomisleke celo v takih krogih, kjer menda niso bili baš naklonjeni tej ideji — med istrsko duhovščino — ako beležimo torej to dejstvo, pa mislimo zajedno na socijaliatiške napade ravno na Spinčida, ali ni, da bi se moral človek prijeti za glavo vsklikom : Kje je tu doslednost, kje iskrenost, kje zvestoba do lastnega programa ? 1!
To je boj proti osebam in strankam, ne pa boj za stvar. In človek bi moral skoro misliti, da socijalnodemokratiški voditelji sovražijo najbolj onega, ki bi poleg njih hotel delati za isto stvar,
ker......no, ker se boje — konkurence I To bi
bili jako jako - osebni motivi I
DOPISI.
Iz Skopega. (Izv. dop.) Gospod urednik, prosim prostora v Vašem listu, da nekoliko sporočim iz naše srede. Ker smo ravno v tej dobi, naj omenjam pred vsem nekoliko e vinski kapljici, ki je v nas izvor za kmetijski obstanek, katere je letos, žalibog, sicer mala množina, a ta je, ker je grozdje dozorelo popolnoma, bolj aromatično, alko-holična in bdketna, tako, da kar sama vabi prijatelja k sebi. Upati je, da se ta pridelek naš, s ozirom na kakovost in ceno, spravi v kratkem času iz kmetijskih v krčmarske in zasebne roke.
Gotovo zanima slehernega v nas, kako je i napredkom v naši vasi v cerkvenem in narodnem obziru. Glede cerkve skrbe za to dotični postav-ljenci lepim vspehom; osobito čast. kapelan skrbi požrtvovalno in vstrajno dela na to, da se omisli nov križev pot v našo cerkev. V to svrho je ome* njeni nabral v kratkem Času nepričakovano svoto nad 160 gl. Križev pot je res potreben v cerkvi sv. Mihaela, kajti sedanji se ne strinja z drugo cerkveno opravo in še posebno ne z novimi slikami, katerih je že omenjal g. dopisnik v „Edinosti* št. 121 od 9. t. m. — a razložil ni ko le dve: sv. brata Cirila in Metoda in sv. sv. Mihaela. Bodi torej omenjena še tretja: sv. Cecilij«. Dosedanji sv. križevi pot se pač strinja s pajčevino, katere je vedno najti v cerkvi. Čegava bi bila ta dolžnost? Rečeni dopisnik smatra nadalje velikim nedostatkom, da se je shod sv. Mihaela obhajal — da ne rabim huie besede — brez petj«, ampak škripanjem zamolklih orgelj. Temu pa niso bili krivi pevci, ampak orgljavec, ki jih ni klical na vaje, Čeravno bi bila to njegova dolžnost. Umestno bi bilo, da bi gospod župan nekoliko bolj izkoriščal svojo oblast proti takim služabnikom.
ObČinarji te vasi niso nikaki magnati, pa tudi toliko siromašni in neotesani niso, da bi ne izhajalo kako društvo v prospeh narodnega blagostanja. In vendar ga nimamo tacega društva. Na tem pa niso krivi razumniki, kakor n. pr. gg. kapelan, učitelj in drugi, pač pa neka oseba, ki se , na videz kaže sposobno za kako tako zasnovo in bi imela tudi časa dvojno mero v to svrho. da bi spodbujala z izgledi, kakor je tako v malihjsosed* njih občinah. Ali trdega srca je za narodnost svojo.
Želimo si boljega razmerja. In če ni upati od te strani, pa naj se oglasijo drugi Gauimose!
__Strankotam.
Politiike vesti.
\	V TR8TU, dne 14. oktobra 1887.
Državni zbor. Dveh glavnih kričačev sicer ni bilo včeraj v zbornici — jednega so odslovili za vedno, ker je požrl svojo ultranemško častno besedo, drugi pa je šel na dopust iz Bog ve kakih namenov — ali obstrukcijski aparat je delaval vendar z vso točnostjo. Celih 5 ur so potratili z glasovanji po imenih, predno so mogli preiti na dnevni red: v razpravo o predlogih, da se mi-nisterstvo postavi na obtožno klop. Skupine na desni so jele postajati nekako nemirne in so vsako toliko izražale svojo nevoljo na postopanju opozicije. In o Čudež: včeraj je bila obstrukcija nekako zadovoljna z onim istim predsednikom d.rom Ka-treinom, katerega je nedavno temu zasramovala kakor izdajico in izvržek naroda nemškega. Včeraj
je predsednik dr. Kathrein parkrat posvaril večino* ko jo s izrazi nevolje reagovala proti obstrukciji, čel: varujte svobodo glasovanjal — in opozicija je demonstrativno plaskala predsednika. Ia česar pa ni smeti sklepati, da ga ae bode jutri zopet napadala najljnteje.
Jedina znamenita izjava v včerajšnji razpravi je bila ona liberalnega veleposestva, v katerega imena je govoril grof Dubsky. Grof Dubsky je precej ostro obsojal ono naredbo vlade do podrejenik uradnikov — in to je jako ugajalo obstrukcijouistom. Zaključek pa, da liberalni veleposestniki izrekajo le grajo vladi, da pa se ne morejo pridružiti predlogom za obtožbo radi te nesrečne naredbe, ta zaključek je manje ugajal obstrukciji, ki je pričakovala najbrže, da se jej popolnoma pridružijo liberalni veleposestniki, kakor zahtevajo Nemci tudi od siromakov Italijanov.
Koncem seje se je pritoževal Malorus O k a* n e v s k i, da njega stranka ni zastopana v odsekih* Predsednik Kathrein pa je odgovoril, da nima pravice, vtikati se v volitve aa posamične odseke. Danes se nadaljnje razprava.
K položaja. Kakor da hočejo pokazati obstrak-cijonisti, da ume jo opravljati svoj posel tudi bres velikega mojstra SchOnererja, obstruirali so včeraj na vse kriplje. Ni bilo sicer takih škandalov, ali opozicija je porabila vsa sredstva, da je zavlače* vala razpravo. Celih & ur so morali potratiti ob samih glasovanjih po imenih. Neizprosnost obstruk-cije je menda vzdramila tudi večino iz nje potrpežljivosti, kajti nje klubi so se zbrali takoj po seji na posvetovanje, kaj storiti proti obstrukciji.
Torej je vendar res, da je baron D i p a n 1 i iskal dotike s poslanci, ki ne stoje na desni, da bi iate pridobil za svoj predlog. Sedaj pa je nekdo prevzel nalogo, da v oficijozni .Reichsvvehr" opraviči ta korak predsednika katoliške ljudske stranke; Zagovornik pravi, da Dipanli išče dotike ne le s opozicijo, ampak tudi z Čehi, da bi privedel do rešenja jezikovnega vprašanja. Nikdo pa ne sma videti v teh prizadevanjih Dipauhja kako nasprotovanje desnici. Katoliška ljudska stranka hoče ostati zvesta v večini, tembolj sedaj, ko se je poieglo razburjenje, ki je bilo nastalo, in so jeli trezneje soditi o njega predlogu.
Dipauli hoče torej po vsei sili igrati ulogo mešetarja. Vsakako pa si baron nekako čudno tolmači svoje pripadništvo k večini. Ob vednein za* trjanju, da nima ničesar proti večini, marveč, da jej hoče ostati nepremično zvest, uhaja vendar va-sovat sleherni hi a pod najrazličniša oUui. Tiidi zatrdilo, da pošten« misli za vseh se svojim predlogom, nam ne imponuje, kajti vedeti mora tudi on, da večina ni bila toliko proti predlogu samemu, ampak proti temu, da gospod baron postopa vedno le na svojo roko in se nimalo ne meni za sklepe večine.
Gosp. baron hoče ostati v večini. Verujemo. Pozabiti pa ne sme, da pripadništvo k večini, sestavljeni iz tolikih skupin, nalaga tudi dolžnosti in obzire do drugih.
Katoliška ljudska stranka je sklenila, da bode glasovala proti obtožbi ministrov. Proti obtožbi hoče govoriti sam Dipauli.
Istotako je sklenil tudi italijanski klub, da bode glasoval, da se preide na duevni red preko predlogov za obtožbo. Italijanski gospodje vedo dobro, kj« jih Čevelj žuli in ne bi si hoteli raniti noge, niti dobrim prijateljem na ljubo. Glej vest: „N-unci I" Italijani".
Mimo tega je sklenil italijanski klub, da bode glasoval za Dipauli j e v pretiljg, da se jezikovno vprašanji1, reši potomzakonolaje Radovedni smo, kako rešenje si mislijo gospodje za naše Primorje ! I
Nemci in Ital^ani. Italijani so dobili te dni resen uxor od strani ljubih prijateljev. Kakor znano, so si italijanski poslanci priredili taktiko, ki je sicer jako komodna, ki pa nikakor ne priča o možtvu in politiški značajnosti. Z jedno nogo stoje na klinu vladne naklonjenosti, z drugo nogo pa bi se radi upirali ob klin obstrukcije. Tako se vedno guncajo sem in tja. Tako guncanje v službi dvema gospodoma se je jelo dozdevati preueumno sedanjim nemškim politikom iu v „Grazer Tagblattu" so zaklicali Italijanom: Aut — aut, ali belo, ali črno, ali z nami, ali proti nam 1 Člankar v nemškem listu zamerja Italijanom, da so se kar gnetli okoli Badenija, in mu stiskali roke, ko je prišel
prvikrat v zbornico. Niti razlikovali da ae niso od poslancev večine.
„Grazer Tagblatt* meni, da treba ta enkrat izreči odkrito besedo« ne toliko radi Nemcev, ampak radi Italijanov samih, ki so poleg Nemcev jedini kulturni narod v Avstriji. Av atrijski Italijani in Nemci so bili vedno t soglasju in tudi Italija ne pozabi nikdar, kar je storila zanjo Nemčija. Poleg tega imajo istega sovražnika Nemci in Italijani. Ponosen narod Danteja in Pe-trarce naj si ne da omračiti obzorja od Slovencev. Člankar dokazuje, kako nevarno bi bilo za Italijane, ako bi se dali preslepiti od Badenija, a kolika bi jim bila korist, ako se pridružijo obstrukciji. Opozori v$i Italijane na vse ono grozno trpljenje in proganjanje, ki soje ie prebili oni tu doli na jugu države, jim pa grozi: „Pride dan, ko se napravi kompromis med Nemci in Avstrijo, in tedaj se bodo delali računi tudi v Istri, v Dalmaciji in na PrimorskemI"
To vabljenje in zajedno groženje Nemcev, ki hočejo še le sklepati kompromis z Avstrijo, je bila strela iz jasnega za našega „Piccolo*.
Člankar v nemškem listu mora biti licer, aH grozen ignorant, kateremu se niti ne sanja, da imajo Italijani na Primorskem — da-si v odločni manj-iini — vso politiško moč v rokah, da imajo v svojih rokah »/* državnozborskih mandatov, da ima ital. jezik prvenstvo po vseh driavnih uradih itd., ali pa je toli infamen, da vedoma bije resnici v obraz. Pa 2e trditev sama, da so Italijani poleg Nemcev jedini kulturni narod v Avstriji in da ta kulturni narod mora prenašati grozna trpljenja, je taka, da kaže, da je mol, ki more napisati kaj tacega — prismojenih možganov.
Toda pustimo ga In poglejmo raje, kako se svija ubogi „Piccolo". Pa res ni lepo to od nemških prijateljev. Nemcem je lahko govoriti: Italijani, hodite z obstrukcijol Ali le-ti vedo bolje, koliko je ura bila, oni vedo, da bi sploh morali nehati hoditi brez vladne dobrohotnosti. Kdo ne razume siromašnega „Piccola", ko zatrja, da Italijani niso nikdar skrivali svojih simpatij do Nemcev ?! V tem pogledu se jim ne more očitati ničesar. Vsikdar so šli tako daleč i Nemci, v kolikor — tako se prav previdno izraža „Piccolo* — so to dopuščali interesi italijanskih pokrajin, zastopanih po njih. Ali v vedni nevarnosti, da jim prihrumi ljuti sovražnik doli do njih morja italijanskega, ne morejo in ne smejo tirati politike gole sentimentalnosti. Ako bi hoteli biti idejalisti, niti ne bi poslali svojih poslancev na Dunaj. Česar se Nemci Se le huje vsled jezikovnih uareleb, na tem že davno trpe Italijani. Potem, ko so so Italijani zapustili taktiko, kije bolj odgovarjala njih č u t s t v o m (To je : da se niso brigali za Dunaj 1), bilo bi krivično zahtevati od njih, da bi pretrgali vse vezi do vlade. Sosebno krivična je zahteva, da bi se Italijani pridružili obstrukciji. „Piccelo* prosi torej za božjo voljo svoje nemške prijatelje, naj nikar ne zahtevajo od Italijanov, kar je nemogoče. Sosebno iz laži, da italijanski poslanci zastopajo italijanske pokrajine, je jasno, kaj je hotel reči „Piccolo*: „Saj bi radi obstruirali, pa ne smemo I Bojimo se vlade, kajti v sovražtvu z vlado bi prišlo v nevarnost — naše italijansko nadvladje! Imejte torej usmiljenje. Mej nami rečeuo, mi Italijani nimalo nismo mučeniki, kakor mislite vi Nemci, marveč le želeti moramo, da ostane tako, kakor je bilo do sed«j. Zato bojimo z jedno nog<» «el. vami Nemci, z jedno nogo pa moramo stati na atraui vlade, da ne stopijo tja naši nasprotniki. Zato se moramo hliniti vladi. Častno in iskreno sicer to ni, ali — zdravo !•
Aii amo prav umeli, dragi „Piccolo", globoki zmisel tvojih — sofizmov ? 1
Dogodki na Kubi. General Weyler se dne 20. t. m. ukrca, da odplove na Spanjsko. Od generala podpisana amnestija zadeva do skora vse prognana Kubance, kateri se sedaj vrnejo na otok.
Različne vesti*
V društvu „Progresio" se nekaj krha. Odkar so se o zadnjih volitvah povspeli na vrhnnec vspehov, vse jim gre nekako na krivo stran. Tudi soglasja ni pravega med njimi in v mestni zbornici so si nabrali že lep kup blamaž. In tisti pro-tekcijouizem 1 Vsakdo ima koga, katerega bi rad protežiral. To se je pokazalo sosebno v vodovod-
nem vprašanju. To pa je jako nevarno za vsako stran1; o. Znakom nezadovoljnosti je bil že izstop nekaterih odličnih progressovcev is odbora pol. druitva „Progressa". Včeraj se je imel vršiti izredni občni zbor tega društva. Imel se je, ali se ni VTiil radi prepičle udeležbe. Niti nad tucet členov ni došlo. Da, da gospoda: preostro rezilo se rado krha i... t
235. Številka ljubljanskega „Slovenca" je došla v Trst v praznični obliki. Z dnem 14. t. m. je
(nastopil drugi slovenski dnevnik 25. leto svojega obstanka. List se je zasnoval na narodno-verski podlagi in je postal, tako trde njega zasnovatelji, potreba časa in razmer na Slovenskem.
Spametujte se že t Naj se našemu ljudstvn priporoča in je svari še toliko: ogibajte se sovražnika, ki vas proganja svojim srdom — nič ne pomaga f Le v jednomer mu hodijo pod pest in tako moramo tudi čuti sleperni hip o kaki im-pertinentnosti, storjemi od strani nasprotnika.
No, zdaj je že zopet zabeležiti nekaj tacega, kar navdaja človeka s studom ozirom na nasprotnika, a opravičeno nevoljo ozirom na površnost in brezumno malomarnost naših ljudij.
Nedavno temn je poslala neka slovenska gospa svojo strežajko v prodajainico po moko in je pozabila zabičiti jej, naj ne bodi k laškemu trgovcu, marveč k domačnn, Slovencu.
Strežajka je capljala v svoji površnosti naravnost v lahonsko prodajainico in kaj je prillo iz
tega? Moka je mrgolela--črvov in smrdela je
po ple*nobi! Poslala je trgovcu moko nazaj, toda zdaj se je pokazal prijatelja: nadrl jo je s ,ščava<* in „porca" in jej zažugal, da jo vrže iz prodajal-nice, ako ne gre hitro sama. Tajil je, da bi bila kupila moke pri njem in več tacih rečij.
Strežajka jo je seveda hitro pobasala preko praga, ker se je bala lahona, ki se je le delal razljučenega. Tega pa si smemo biti v svesti, da je Lah kazal osle za žensko; za „ščaveH je že dobra tudi Črviva moka, res dobro pa hrani za „bratce" svoje. Da bi kdo ne rai*lil, da Brno si izmislili to stvar, pripravljeni smo potreči z i m e n i.
Poleg tega pa opominjamo resno naše ljudstvo : ogibajte se za božjo voljo svojih sovražnikov, ki bi bili pripravljeni, dati vam ne samo črvov mesto moke, marveč še kaj druzega. Ne pozabite vendar, da izvestni ljudje nimajo sroa ni duše, ako imajo posla z Človekom, ki ni Italijan. Ogibajmo se takih ljudi, ki nas žalijo in nam škodujejo, in za-hajajmo kupovat k svojim ljndem, ki imajo dovolj svežega in zdravega blaga na prodaj ! Spante-tujmo se že!
Zadruga krčmarjev bode imela jntri ob 3. uri popoludue svoj občni zbor v mestni telovadnici v ulici Via Nuova. Na dnevnem redn bode predlo-žeoje bilanc za leto 1896. in dopolnioe volitve v odboru.
Plesni odsek bralnega društva pri sv. Ivanu javlja, da se z dnem 17. oktobra prično plesne vaje v društveni dvorani. Plesne vaje se bodo vršile vsako nedeljo od 5. ure popoludne do 9. ure zvečer. U-top svoboden
Prošnja. Narodnjak, z dobrimi spričevali, v 27 letu, odslužen vojak, ki je vsled lOmesečne bolezni prilel toliko ob moč, da ni več zmožen za težka dela, išče kake primerne slnžbe. Isti je veič slovenskemu in nemškemu jeziku v besedi in pisavi, italijanskemu le v besedi, ter pozna računstvo popolnoma. Zadovoljen bi bil z vsako, kakor-šnokeli si slnfcho, samo da ni nretežavna. Revščina in pomanjkanje ga silita, da se s to ponižno prošnjo obraba nvi slavnega občinstva.
Lepa druiba. V minolem predpustu se je neki Sušan napil tako pošteno, da sam ni vedel, kako je prišel do zloglasne ulice Cr sada, kjer je mirno zaspal na tleh. To bi bilo dobro, da mu ni med spanjem zmanjkalo različnih stvari sosebno obleke. Obla-stm se je posrečilo zasačiti tatove v 42 let. Emiliju Gotzu, 35 lotnem Antonu Z chu in 24 letnem Benedetu Jurizza iz Logatca. Jurizza in Giit« sta dobila po 14 mesecev, Zocb pa 18 mesecev težke ječe. Poslednji je bil obsojen tudi radi javnega na-silstva. V tej lepi družbi je najzanimiveji B e n e-detto Jurizza iz Logatca. Vrlina je prebil že kazni po 18, 16, 14 in 6 mesecev. Ta junak je poznan širom Trsta.
Gospodinjska šola v Ljubljani. Prva glavna skupščina društva „Gospodinjska šola* v Ljubljani bo v ponedeljek dne 18. oktobra t. 1. ob 7. uri
zvečer v .Narodnem domu* s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor tačasnega predsednika, t. Poročilo o delovanji pripravfjavnega odbora. Vpisovanje drultveiikof. 4. Volitev iraitvenega vodstva, obstoječega iz predsednice, uje namestnice, tajnice ia blagajaičarice, ter njunih namestnic, deset nadzorovalnih dam in štirih možkih odbornikov. Volitev dveh računskih pregledovalcev in jednega namestnika. 6. Slučajnosti.
Tako je pravi V TeČiuu na Češkem so si nekateri prenapeti germanofilski oštirji dovolili „špas" in dali nabiti po stenah svojih krčem plakate, da se ondi ne sme govoriti češki. No, okrajno glavarstvo je te vroče glave zmilo z mrzlim milom in jim zavkazalo, da dado slovo tej samovlastnosti. Zoper tiskarje plakatov pa je državno pravdništvo v Litomericah uvelo kazensko preiskavo. —
Vojaka ubili so pri Celju trije kmetski fantje, ker je hodil vasovat v njihov kraj. Pretepli so ga tako, da je kmalu umrl za tem. Vojak se je pisal Karol Hut in je bil od 87. pešpolka. Ostavil je svojo stražo na vojaškem strelišču in šel vasovat.
—	Fantje bi bili bolje storili, da so vojaka naznanili radi zanemarjenja službene dolžnosti.
Usodepolni kraljičini dar. Italijanska kraljica je za svo; god naročila neki deklici, da jej splete iz svile rokavioe brez prstov. Svilo je kupila kraljica sama. Ko je deklica prinesla narejene rokavice, jej je podarila kraljica druge, a jedno rokavico je napolnila z denarjem, drugo z bonboni. Drugi dan je kraljica prašala .deklico, katera rokavica jej je bolj ngajala? Deklica pa je dejala s „oh kraljica, zaradi Vašega daru sem morala že toliko jokati t' — Zakaj? — Zakaj ?" Oče mi je vzel ono rokavico z denarjem, brat pa ono z bonboni.IM
Italijanski banditski „som", ujet v „tu|l vodi*.
Element italijanskih banditov ne hrani v svojem naročju več števila svojih] „somov*, toliko jih je, zato se Često kateri zaplove v tuje valovje. Tako je videl te dai neki budimpeštanski policist, oziroma ribič takih somov, kako stoji jeden tak ek-semplar pred italijanskim konzulatom v Budimpešti. Ker se je eksemplar zdel ribiču pozornosti vreden, ga je takoj vprašal po običajnem — „nacijonalu*.
—	Internacijonalni junak se je brž imenoval „Achille Achea* da, je v Italiji rojen, na čemer seveda ribič ni dvomil niti en hip, in da je kamnosek — obligatni poklic vseh Italijanov internacionalnega metićrjal Ko je radovednež budimpeštanske ribiške ekspoziture le še hotel vedeti več, iztaknil je „za kožo" somovo „veliko svoto* različnega denarja, namreč frankov, lir, soverenjev, dolarjev, turških cekinov in drugih. Nadaije je imel avstrijskih, turških in italijanskih potnih listov, glasečih se na različna imena. „Achea* je pripovedoval, da je v družbi necega druzoga soma po imenu Luigi Ravella, potoval kakor prodajalec gipsastih podobic po Francoskem, Švici, Orijentn itd. Toda preiskava je pokazala, da je Achea dolgo zasledovani predsednik in blagajnik neke italijanske Camore. Bil je že opetovano kaznovan, naposled v Turinu, kjer je bil poznan kakor najfinejši slepar, ki se zna veati kakor najbolji kavalir, a tudi kakor priprosti delavec. Sedaj je sedem kazenskih pravd obešenih na njegovo ime in preiskava najde morda interesantnih podatkov o vzrokn njegovemu bivanjn v Budimpešti. — No, tako skrivuostni pač ne bodo ti vzroki.
Guverner Variavtki, ki je v tamošnjih krogih znan kakor hud nasproiuik glavnega guvernerja, kneza Imeretinskega in tega politike nasproti Poljakom, ostavi svoje me*to.
Črtica iz življenja ruskega cara Pstra Velikega. Kakor je znano, uvel je Peter Veliki v svoje ogromno državo veliko zapadne knltnre. V namen, da bi se pončil o bistvu te kulture, potoval je mnogo časa sam širom Evrope. Na svojem potovanju je prišel tudi v Zaardam, ne daleč od Amsterdama v Nizozemski. Ondi je ped imenom Peter Mihqj-lov stopil v službo pri nekem ladijestavbarju, da bi se učil graditi brodove. Od tega je sedaj ba$ dvesto let. Spomin na ta degodek slavilo je oni dan mesto Zaardam na jako slovesen način. O tej priliki je bil poveljnik tamošnjemu brodovju opravljen tako,,kakor nekdaj ruski car Peter Veliki in možtvo tako, kakor spremstvo carjevo. Spomina vredno je, da je hišica, v kateri je bival Peter Veliki, le tako ohranjena, kakoršna je bila tedaj.
Ljubovna ialoigra. V Havru na Francoskem j slasti ona, ki so vzročili s svojimi deli kako posebno sta nedavno prenoćila v hotela tLondresM dva za- I smer — kako posebno strnjo ne le v književnosti ljubljenca. Po noći so hkrata čnli ljudje strel. Na | svojega nareda, ampak so vplivali v večji ali to je prihitela mlada Ijnbimka vsa v krvi aa h«d-nik in klicala na pomoč. Zvedelo se je, da sta zaljubljena iz Pariza. Možu je bilo ime Georges Vitte, ženski pa Roza Javet. Oba sta služila kakor ste-
nografa v pisarni neke tovarne biciklov. Vitte je bil oženjen, a je deklico strastno ljnbil in ona njega. Ker pa nista imela nade, da se združita, ker je bila žena njegova še živa, sta s lenila r u-mreti skupno. Deklica se je poravnala po postelji in možak jej je streljal v glavo; zadel pa jo je v brado in v lice. Potem je sel sam na divan, vzel zrcalo in se ustrelil v usta. Ker pa si ni Še vzel življenja in videl, da tudi ljubica še Živi, zgrabiL je po nožu, skritem v palico, in planil na deklico, da jo zakolje. Ona pa je hkratu dohila .strah pred smrtjo" in nbežala. Oba so spravili v bolnišnico, a imata malo upanja, da okrevata. Izborna snov za moderen roman, ali vsaj za novelo 1
Neprestreljlvo sukno. V Ameriki je izumil nfeki duhovnik, imenom Kazimir Zeylen, sukno, katerega ne mote prestreliti nobena kroglja. Sukno je sestavljeno iz dveh vrst tkanin, obeh čisto bele barve, mej Djima pa je jedna volnena pletenina. Vsaka tkanina je pletena za se, potem so vse tri sešite skupaj. Obleka iz te pletenine je debela blizu jeden centimeter in tehta okoli 2 klg. Izumitelj hoče dati steljati na se iz vojaških pušk, mej tem, ko bode nosil to snkno.
Najmanjša občina v Evropi. Občiua Morteau t kantonu Andelot na Francoskem je najmanjša občina vse Evrope. Šteje samo 22 staoovnikov in sflmo dva zakonita uradnika Jeden je občinski načelnik in uživa iste pravice, kakor vsaki občinski predstojnik v Francoski. Leta 1889, za časa sestanka francoskih občinskih načelnikov v Parizu, je stal načelnik te občine poleg načelnika občine parižke, najmanjši poleg največega.
Roparski morilec Doleial je bil včeraj 15. t. m. zjutraj obešen na Dunaja.
„Ošpice". Grof Wurmbrand, deželni glavar štajerski in bivši trgovinski minister, leži še vedno bolan, ker ga je zadela kap. Grof pa še do tega hipa ne ve, kaj se je zgodilo z njegovim sinom Henrikom, ki se je — kakor znano — ustrelil. Ker se mu je pa čndno zdelo, zakaj njegovega sina ni nič k njemu, rekli so mu, pritsjivši samomor mladega jedinega mu sina, da je obolel na ošpicah. Da, na ošpicah, a na svinčenih!
Nekaj za smoh, Materi nemškega poslanca Wolffa so poslale »germanske deve in žene" pismo sledeče vsebine: „Vsa nemška Ostmarka zre v občndovalni ljubezni do Vašega sina. Bog nam še dolgo ohrani tega neustrašnega narodnega jnnaka in Bog blagoslovi Vas, predraga gospa, ki ste nam podarila takega vrlega moža". To se je zgodilo od 70 dev in žen v mestu Karbitz na „nem* škem* Češkem anno 1897. Najbrže je vsaka od
70	dam zapisala po jedno črko v tem pismu!
Globočine švicarskih Jezer. Nekdo je izdal statistiko globočine švicarskih jezer, ki je baje naslednja:
»Dolgo jezero' je globoko 365 metrov, Genf-sko jezero 310 m., Lngansko 288 m., BrinŠko 261 m., Bodensee 252 m., Tunsko217m., Četirigozdno (Vienvaldstiitter) 214 m., Zugško 198 raM Novo-gradsko 153 m, Wallenste 151 m., Curiško 143 m., Sempaako 87 m., PuŠlavsko 84 m., Egeriško 83 m., Bjelsko 78 m., Silvaplansko 77 m., Silsko
71	m., Baldeško 66 m., Samsko 52 m., Martenško 49 m., Hallivilsko 48 m., Sv, Moriesko 44 m., Pfaffiker 36 m., Greifsko 34 ra , Joux 34 in Lo-versko 18 metrov.
„O te ženske!"
Te misli so me navdajale, ko sem dobil v roke lično knjižico »O te ženske', spisal Fian G o v 6 k a r — I. zvezek novega podjetja „Salonske knjižnice" iz zaloge požrtvovalnega in za slovensko knjištvo in slovstvo velezaslnžnega A. Gabrščeka v Gorici. Novo podjetje na polju literature! S kakim veseljem me navdajsjo te besede, Žal da tudi s strahom; zakaj ? — po prejšnjih vrsticah ni treba praviti.
Kake namene bode imela .Salonska knjižnica", povedal je g. izdajatelj sam v predgovoru prvega zvezka: »Slovenski razumnik... mora poznati vsaj prve pisatelje vseh pro9vetijenih narodov,
manjši meri na vse prosvotlenejše narode"... „Da bi mogel poznati vsaki razumnik vsa dela raznih narodov po izvirniku, ni mogoče. Zategadel imajo vsi narodi posebne. zbirke „knjižnice", da pre-skrbljujejo dobre prevode onih del, ki so vredna splošnega poznanja*. In zato bode skrbela pri nas »Salonska knjižica". »Salonski knjižnici" sploh ne bo naloga, odobravati ali propafovati n. pr. t i s t o a 1 i o n o s m e r, marveč le p r e -dočiti jo slovenskemu razumništvu, češ: taka je n. pr. »nova struja" v slovenski leposlovni književnosti, taka struja se je spočel* in je zmagala pod tem ali onim pisateljem in njegovimi somišljeniki na Nemškem, Francoskem, Angleškem, Ruskem itd. a ti slovensko izobra-ženstvo — poznaj jo in sodi samo... 1" In tako je pravi
„Salonsko knjižnico" mora torej vsak pravi rodoljub pozdraviti z največjim veseljem in ji želeti najboljšega vspeha. Nobena hiša, kjer bivajo slovenski razumniki, naj ne bode brez „Salonske knjižnice", makar da je brez — salona 1
Prvi zvezek nam prinaša zbirko novel in črtic našega nadarjenega, marljivega pisatelja Frana Govćkarja — Ime Govćkar ne more biti neznano tisteau, ki je od časa do časa v zadnjih potih letih pokukal v slovenske liste.
Ko je nestopil Govžkar svojimi originalnimi novelicami na slovenskem literarnem polju, zbudil je s svojo individualno pisavo marsikaterega — filistra. Dvignil se je proti njemu pravi peresarski boj, ki je trajal skoro vse leto, a ntihnil je in — realizem, katerega so zagovarjali Govćkar in drugovi, je ostal zmagovit: Sedaj skuša le še kak čudak kaliti Govćkarju zaslnge za „novo strujo" z bedastim orožjem češ: to je le slučaj, da je baš Govćkar začel tako pisati! — Kdo se ne spominja nehotć Kolumbovega jajca!
Govćkarjeve muze mi ni treba opisovati, saj jo je obširno in mojstersko označil Aškerc v letošnjem »Ljubljanskem Zvonu* štev. 3., 4. Glavne prednosti Govekarjevega peresa bo njegovo živo, verno slikanje, njegov elegantni, lahki slog in njegova dovršena tehnika. Njegove junakinje in junaki so res iz mesa in mozga, po njihovih žilah polje vroča kri! Pisatelj sam je nazval zbirko „skromne prvence", a tega jim ni poznati. Vse se čitajo 'prijetno in ljubko in gotovo vsakdo z zadovoljstvom odloži knjigo iz rok, ko jo prečita. Neka vesela, koketna, pikantna razsposajenost veje iz vseh teb novelic; Govćkar se je pokazal v njih pravega, živahnega učenca Francozov. In vendar se je po starem receptu vzdignila tudi proti tej zbirki in nje avtorja „moralna burja". Slovita psevdo rodoljubkinja bije v podlistku ,,Slov. Lista* na moralni boben ter rije z neko posebno naslado po namišljenem blatu; sentimentalno zavija oči, s sramom se odvrača od „ostudnih" prizorov ter se drzno mešava v avtorjevo privatno življenje. Glavno orožje ji je „poliujšljivost* in »žalitev ženstva*. Človek res ne ve, ali bi se jezil ali smijal 1 Uverjen sem pa, da ta zbirka ne pohujša niti jednega ženskega bitja, in da je naše ženstvo mnogo prepametno, nego da bi se čut lo kakor kak zarjavel filister žaljeno po — skromnih novelicah t Od »Salonske knjižice* se pa tudi ne more zahtevati, da bi bila kaka „Erbauungslectttre" za dekleti v dobi pubertete, in če pride zbirka tudi takim v roke, kaj briga to avtorja ali založnika ? !
(Zvršetek pride.)
Najnovejše vesti«
Dunaj 14. (Zbornica poslancev.) Včeraj predložena vladna predloga o zavarovanju poslopij za slučaj požara obseza v prvi vrsti določili j dobre voljnem zavarovanja, potem določilo, da lahko odredi deželno zakonodajstvo, da se v deželi morajo zavarovati vsa poslopja, ali 1« nekatere kategorije. Predpogoj posilnemu zavarovanju je ta, da dežela po deželnem zakonu nstanovi splošni zavarovalni zavod na podlagi vzajemnosti.
Levica nadaljuje obstrukcijo opetovanimi predlogi za glasovanje po imenih.
Madrid 15. List »Correo* javlja, da nameruje vlada, razne važne službe na Kubi podeliti kubanskim avtonomistom.
London 15. Iz Carigrada poročajo, d& je Bolgarska ponudila TUrčiji ofenzivno in defenzivno alijanco. (O tej vesti spregovorimo v današnjem večernem izdanju. Op. ured.)
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljan
(Dunajska cesta) kftUre ao bile odlikorane z Nigvišjim primanjem Nj. c. in k. Via. prejasne gospejrestoIonaslednice-udoTe nadvojvodu^«
)e gospe prestolonai flmr Itafan 1J
Steklenica relja UO
kr.
TL>{(ovlnak« braojavk« 1» v t»«ft.
Bialnr »T..V Pieniea »ajesenl2 23 12.27 PSenioa ta ■pomlad 18?8 11.86 do 11,87 Ovee za j.sen 6.05 6.07" — K>. aa jesen 8.45 8 46. Kornan za oktober 18M7. 4 45-4 47 PSen-ea nova od 78 kil. f. 12 35—12.40 vi 79 kilo 12-65 12 50 od 80 kil f. 12.50—1255., od 81. kil t. 12*55 12-80, od 88 Mi. for. 12.65 19 70 n 6 30 9.— pri*.... 6 10 6 35
Pšenica: sredne ponudbe, in povpraševanje dobro. Prodaja 20000 mt. nt. Vremo : lepo.
Praga. Neratinirani sladkor lor. 11.75 do 11'77*/. Za notranji trgovini : Centrifugal f. SH.12 Concaane t! 37 Četvorni f. 37 25 v glav ih f. 38*25 38 60
JJavre. Kara ti a n to« gooil «v<- '/a oktr. 41.75 ih februar 42.50
Hamburg, tianto« «[ood HTern^o zn oktob v 34.50, za decembar 34 75 »a marc 25.25. za maj 36 50. mirno.
Duntstatar itUMa 15 oktobra1" >7
v^etnj danes Driaroi dolg * papirju • . 102.15 102 10 » , * »rebru ... K 2 20 102.15 Avstrijska renta » »lam	1^3.25 123.25
r , v kronah . . 101 90 102.— Kreditne akcije . . , . . . 852 15 351.50
London lOLst. .....119.70 119.70
Napoleoni........9.62 9.52'/.
20 mark . U.75 11.75 100 itali. ur	..... 45.15 45.18
Med. univ.
Dr. Karol Linhart
bivši eksterni zdravnik splošne bolnice v Pragi in v poslednjem času mestni zdravnik kopelji Sangerburg pri Marijinih toplicah, uCeščuje se naznaniti,
da se je naselil v Sežani
kakor zdravnik ter se toplo priporoča slavnemu občinstvu v Sežani in okolici.
dor žeU knpltt
K-
slamoreznico, mlatilnico, gepeQ, trienr ali sploh kak potrebni in
koristni kmetijski stroj, naj zahteva prvi slovenski cenik najnovejših strojev od prve in jedine slov. zaloge kmetijskih strojev na Goriškem,
(PrainJ®	y ©©trtbi)
(začasno Via Fornica 12.)
Zastopniki ■ e 1 i č ej o
Poziv na pretplatu!
Složio sam opet u rukupisu toliko gradiv«, da se lijepa knjiga i obsjegom i sadržajem opremiti i u svijet poslati može.
Knjiga će nositi naslov: „Duhovni goouri o djelu našega otkupljenja*. Dj«io to našega otkupljenja i spasa bilo je svrhom utjelovljenja Sina Božjega a naš konačni cilj, pa je stoga svakomu potrebito, da čim vne o tomu razmišlja ter na svoju vjekovitu sreću i spas upotrijebi. Ja sam to djelo našega otkupljenju obr dio u formi prikladnih predika za nedjelje i blagdane. Niz tih predika vuče se od prve nedjelje Adventa do Spasova, odnosno do Duhova i presv. Trojstva; obuhvaća dakle vrieme božidno, korizmeno i uskrsno. Osim toga imatiće knjiga „Dodatak*, u kojom je nanizano nekoliko Marijinih prigodnih predika, pa sam uvjeren, da će mnogima dobro poslužiti. Svih ukupno govora ima 55.
Buduć će knjiga obsjegom svojim biti veća od svih do sad po niriii izdanih knjiga naime 28 tiskanih araka, to će i troškovi biti znatno veći, pa zato nek nitko ne čudi, sto će i cijena biti veća, naime 1 for. 80 novć. zajedno sa poštiuiuom, dakle 6 novčića po arku, a to sigurno nije mnogo. Da li č^ puko sadržaj knjige odgovarati toj prividno većoj cijenir nek bude za sada pieporukom pretpostavljena mi duhovna oblast, koja jc djelo odobrila
Pošto se troškovi imaju djelomice namiriti prije raspačavanja knjige, a ja gotovoga novca nemam,, zat > sam slobodan ovim putem zamoliti gospodu i braiiu, da me blagoizvole pretplatom ili bar pred-brojkom u tom poslu poti>omoi!i. Knjiga će pravovremeno, bez dal nj h troškova, prispjeti u ruke mojim peiplatnicimai pred-brojnicima.
S tim otvaram predphtu na „Duhovne govore o djelu našega otkupljenja*.
Ivan Beeićr župnik u AljmaŠu i prisjednik duh, stola, z. p. Dalj u Slavonjji.
Lastnik kensorcii lista „Edinosf. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran 6a4nik. — Tiskaro« Dolenc ▼ Trstn.