:?0 AVGUSTA 1973 — STFVILKA 33 — LETO XXVII — CENA 1 DIN riASILO OBCiNSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC C>SILSMRT Inarii so podatki o prometnih nesrečah za prvo polovico ^šnjega leta na področju Uprave javne varnosti Celje. fakoj v začetku, predno začnemo z naštevanjem konkret- podatkov, moramo zapisati, da so rezultati porazni in gstrašujoči. število prometnih nesreč, smrtnih žrtev, težje f lažje poškodovanih ter materialne škode se je v primer- ili z istim obdobjem lanskega leta izredno povečalo in če ^1)0 porast nesreč nadaljeval s takšnim tempom, potem jofno ob koncu leta resnično lahko zapisali »smrt na naših testah«. l'jV Celje je v prvi polovici letošnjega leta izvedla kar v prometno — varnostnih akcij s katerimi so želeli in 'šiijo strezniti uporabnike cest, da bi vozili pametneje, pre- tineje in tako pripomogli k zmanjšanju grozljivih številk. ■;i^dar vse kaže, da tudi akcije (konkretne) in razna dru- ^opozorila ne zaležejo kaj dosti in da bo potrebno še po- skrili nadzor, da ne bi prišlo do katastrofe. ]/ prvi polovici letošnjega leta so registrirali 1225 promet- rjinesreč, kar je za 286 več kot lani v istem času. Smrtnih mč je bilo 54 (pet več kot lani), s težjimi poškodbami i65 več), lažjih 360 (39 več), materialno škodo pa so na 861 starih milijonov, kar je za 352 starih milijonov M lani. Jasno je, da je dejanska materialna škoda še Lpjco večja, težko pa je oceniti tudi vse izpade zaradi pro- Btni/i nesreč, poškodb, zdravljenj itd. I Pri smrtnih nesrečah prevladujejo pešci (21), kolesarji in Vmhniki koles s pomožnim motorjem (11), vozniki oseb- i i vozil (6) itd., medtem ko so največ nesreč s smrtnim t)m povzročili vozniki osebnih avtomobilov (15). Vzroki neprimerna hitrost, alkohol, neupoštevanje prednosti, ne- .aiilno prehitevanje, premajhna varnostna razdalja, pri peš- -'■pa nenadno prečkanje ceste, hoja po desni strani vo- m, kjer ni pločnikov itd. y naseljenih krajih se je zgodilo 657 nesreč, izven naselje- * pa 568. Največ nesreč je na lokalnih cestah IV. reda W, na cesti I. reda od Tepanja preko Celja do Trojan, na dejanskem in cesti proti Zidanem mostu. Zanimivo je tudi, fcre dneve in ob katerih urah je največ nesreč. Največ i je ob koncu in začetku tedna (ob petkih jih je bilo 199, "^tah 187, ponedeljkih 182 m nedeljah 181,), najmanj pa "•ste tri dni (sreda 152, torek 154 in četrtek 170). ure pa ^''liholj kritične od 13. do 17. (346) in 17. do 21. (239), kar f^mmljivo, saj je takrat na cestah največ prometa. Naj- ^^'i nesreč pa je med prvo in peto uro zjutraj (51). Veliko ^Mi voznikov ki po storjeni nesreči pobegnejo. Letos so *WežUi 31 takšnih primerov, od katerih še samo štiri niso "''nH. Največji porast nesreč beležijo na področjih Vele- ^^ Šentjurja, Žalca, Vojnika, Vranskega, Laškega in prede- kozjanskega. ^'^^i pa za konec še najbolj zastrašujoč podatek: 207 ne- j'^!^ SO povzročili vozniki, ki so vozili pod vplivom alkoho- *■ 'ore; eno šestino vseh nesreč. ^ v uvodu sem omenil, kaliko prometno — varnostnih r^i so letos izvedli na celjskem področju, število nesreč pa ^erio pospešeno narašča. Nad številkami, ki grozijo, se je najgloblje zamisliti. Zamisliti tudi zaradi tega, ker do l^l^č ne prihaja zaradi ozkih in slabo urejenih cest (ta ^ 76 u veliki manjšini), ampak zgolj zaradi premajhne Tvornosti človeka, ki sede v pločevino. Torej mora o tem m^j razmišljati človek, če nočemo, da bodo naše ceste ■ TONE VRABL Ljubljanska banka, podružnica Celje, je na eni zadnjih sej izvršilnega odbora odobrila več sredstev za razne naložbe delovnim kolektivom na celjskem območju. Tkanina je do- bila investicijski kredit za dograditev skladišč na Vogiajni (2,500.000 din za obratna sred- stva). Kovinotehna je dobila 7,000.000 din za gradnjo skladišč, in sicer za osnovna sredstva. Tehnomercatorju pa je bilo za skladišče odobreno 6,159.000 din, od tega 500.000 din za obratna sred.stva. Tehnomercatorjeva naložba bo znašala 2,2 stari milijardi. Dve hali skladiščnih pro- storov, stali bodo v Bukovžlaku, bosta imeli 8100 kv. metrov. Z gradnjo so začeli sredi avgusta. Predvidevajo, da bo izvajalec končal dela do 15. decembra. Prvega februarja prihodnje leto pa bo v skladišču steklo moderno poslovanje. V starih, sedanjih skladiščnih prostorih so zaradi ekstenzimega skladiščenja in slabe organizacije dela dosegali slabše ekonomske učinke, kot jih bodo lahko v prihodnje. Možnosti za povečanje prometa bodo večje. V skladišču bodo dobili svoj prostor steklo, porcelan, gradbeni material, stavbno pohištvo in ravno steklo. V naložbi sodeluje tudi Cinkarna s 300 starimi milijoni. Poslovna tehnično sodelovanje med Tehno-mercatorjem in Cinkarno je v zadnjem času vse obsež- nejše. »Sem sedi, Franček, se bova kaj pogovorila.« Tako je po domače pozdravil sekretarja CK ZKS Franca Šetinca planinski prvoborec Ivan Dobršek. In Franc Šetinc je prisedel. Kaj vse sta si povedala, nismo ujeli, vsekakor pa sta bila srečanja oba vesela. Pogovor s klopi pod drevesom v Šmiklavžu se je nada- ljeval pozneje v Planinski vasi. O tem več na 15. strani pod naslovom »Pomenki ob cesti««. (Foto: D. Medved) MESTNI ZAPORI: VEZ S SVETOM Za mestne zapore v Celju lahko rečemo, da se moder- nizirajo. Pravzaprav se odpi- rajo v svet že od leta 1967, ko so adaptirali prostore. Že takrat so namenili en prostor za takoimenovano »obsojeni- ško kantino«, kjer pa je bila omejena izbira. Merxova po- slovalnica Soča je prevzela prodajo in jo vodila do letoš- njega leta. Iz uprave mestnih zaporov in domskega sveta, ki ga se stavljajo zaporniki, pa je pri- šla pred kratkim pobuda o kulturnejši trgovinici, ki bi nudila pestrejšo izbiro ar- tiklov. Poslovanje v zaporih in prodajo je prevzelo pod- jetje Tehnomercator. Trgovinica je majhna in le- po založena. V njej lahko zaporniki kupujejo za zaslu- žek, ki ga prislužijo z delani^ v zaporih ali pa z denarjem, ki jim ga pošiljajo sorodniki Na razpolago imajo mlečne in brezalkoholne pijače, pa tu- di artikle za vsakdanjo rabo, predvsem za higieno. Napro- daj imajo tudi revije in časo- pise. V kantinici prodajajo dvakrat tedensko in da je bila potrebna, dokazuje vsa- kokrat vrsta, ki se napravi pred njo. Trgovinica v mestnih zapo- rih v Celju pomeni korak naprej v razvoju »obsojeni- ške samouprave«, ki je bila v Celju v Sloveniji med prvi- mi. Danes že kaže pozitiv- ne rezultate, saj občutek, da je obsojenec človek in ne sa- mo številka, dviga obsojen- čevo samozavest in je tudi osnova samodiscipline, ki pripelje zapornika na pravo pot. Zdenka Stopar Z urednikove mize NEKAJ NEJASNOSTI JE Z NAsO NAGRADNO IGRO »VAŠA OCENA«. IME IN PRIIMEK SMO DANES DODALI. RUBRIKA JE SEVEDA ZA VSE BRALCE NT. NAROČNIKE IN NENAROČNIKE. PROSIMO PA, DA VSELEJ IZBERETE SAMO EN SESTAVEK — TISTEGA, KI PO VAŠI OCENI ZASLUŽI TAK IZBOR. ZELO DRA- GOCENI BODO TUDI VAŠI PREDLOGI, O ČEM NAJ VEČ PIŠE- MO. ŽELITE VEČ PRISPEVKOV O ŽIVLJENJU MLADINE, O NE- SREČAH, O CENAH, TRŽNICI. VAŠE SODELOVANJE BO DOBER SMEROKAZ ZA NAŠE REDAKCIJSKO DELO. AKCIJA NT »JE VSAKO DELO ČASTNO« JE VZBUDILA LEP ODMEV. RADI BI ŠE VAŠA MNENJA. DANES SMO SE LOTILI OSEBNIH DOHODKOV. ALI VESTE, KOLIKO ZASLUŽITE? NE SAMO TISTO, KAR DOBITE V KUVERTI, AMPAK KAR VAM POBEREJO RAZNI PRISPEVKI. ALI O ODTEGLJAJIH DOVOLJ VEMO? PISEM DOBIVAM V REDAKCIJO VEDNO VEČ. PREDLOGOV PRAV TAKO. VAŠ UREDNIK 30. avgust 1973 --j^, 2. stran — NOVI TEDNIK IzobraŽevanje odraslih Izobraževanje ©draslih bo po odločitvi ustavnega sodi- šča, da mora biti osnovno- šolsko izobraževanje tudi za odrasle brezplačno, dobilo najbrž nekaj novih oblik in razsežnosti. Izobraževanje odraslih v srednjih in viš- jih šolah pa bo ostalo prej ko slej nespremenjeno. Prav tu pa je v našem šolskem sistemu nekaj ovir, ki one- mogočajo hitro in učinkovi- to izobraževanje ob delu. 2e v višjem šolstvu so spodrs- ljaji, ko morajo npr. učite- lji s petletno srednjo šolo predelati ves program, ena- ko kot tisti maturanti, ki prihajajo zdaj iz štiriletnih srednjih šol. Še huje pa je to v srednjem šolstvu, kjer morajo skoraj brez izjem štiri leta hoditi v tehnično večerno šolo tudi taki slu- šatelji, ki so predhodno že končali poklicno šolo enake ali podobne stroke. Izobraževanje odraslih je pri nas neizogibna nujnost, v katero nas prisiljuje slaba izobrazbena struktura v de- lovnih organizacijah. Vendar pa vsaka delovna organizaci- ja teži za tem, da bi se nje- ni delavci čim hitreje pre- bili do kvailitefcnejšega zaia- nja. To je povsem razum- ljivo, saj lahko na delov- nem mestu in v družbeno političnih organizacijah za- htevajo maksimalne napore šele takrat, ko človek ni ča- sovno, materialno in psihič- no obremenjen z mnogimi skrbmi v zvezi s šolanjem. Tudi družine lahko več pri- čakujejo od svojih očetov ali mater, kadar niso obreme- njeni z dodatnimi skrbmi in odsotnostjo zaradi šolanja. Vendar pa prav šolski sistem onemogoča dovolj hitro pri- dobivanje izobrazbe. Sedai je stvar taka, da morajo iz- učeni delavci, kot so šivilje, mizarji, strojni mehaniki in pod. ponovno sesti v prvi razred srednje šole, če ho- čejo postati tekstilni, lesni, strojni ipd. tehniki. Tako dejansko opravljajo dve ma- turi: eno v poklicni šoli, drugo pa v tehnični, in za- pravijo najmanj sedem let v šolskih klopeh, da posta- nejo tehniki. Seveda bi bili lahko odšli v tehnične šole tudi takoj po končani osno- vni šoli, vendar pa je mno- go vzrokov, da v tehnične šole niso odšli, ko so se od- ločali za poklic. Ker se v večernih šolah izobražuje mnogo ljudi in ker je vse več ugovorov, da traja to šolanje predolgo, smo naredili analizo stanja za celjsko regijo. Ugotovlje- no je, da se lahko vpišejo kandidati za tehnike v glav- nem v prvi letnik večernih tehničnih šol, edino na teh- nični srednji šoli v Celju se lahko vpišejo naravnost v drugi letnik tisti, ki so z od- ličnim uspehom naredili ma- turo poklicne šole enake stroke. Na vseh srednjih šo- lah se izobražuje 410 odra- slih (vsi podatki so za šol- sko leto 1972-73), med kate- rimi jih je kar 388 v red- nem delovnem razmerju, ne- kateri pa so morali delo opustiti, ker ne bi zmogli študija in službe. Nekaj je celo takih, katerim delovne organizacije niso dovolile šo- lanja in so zato zapustili delovno mesto. Kar 256 je med večerniki takih, ki so predhodno že končali po- klicno šolo podobne ali ena- ke stroke. Večina jih je sta- rih do 35 let, torej so v tisti dobi, ko imajo največ ener- gije, ki bi jo na delovnih mestih in doma še kako ko- ristno izrabili, če je ne bi štiri leta oddajali drugam. Pri šestih ustanovah, ki izobražujejo odrasle v štiri- letnih srednjih šolah, je tu- di šolnina kaj različna. Naj- nižja je na srednji šoli za zdravstvene delavce v Celju, in sicer 1.200 dinarjev letno, na drugih šolah pa se giblje od 2.055 do 2.900 dinarjev letno. S tem denarjem ima večina slušateljev plačana predavanja, izpite in knjige. Zanimivo je, kdo ta sred- stva prispeva. Delovne orga- nizacije imajo namreč skla- de za izobraževanje, v kate- re morajo obvezno izdvajati del sredstev od osebnih do- hodkov. Vendar pa večina večemikov plačuje šolnino sama, saj mora seči v last- ni žep ponjo 256 ljudi, ne- katerim delovne organizacije delno pomagajo, samo 144 pa v celoti plačajo šolnino. Da bi se tako nemogoče stanje v srednjem šolstvu odpravilo, so vse večji pri- tiski na poenotenje srednje- šolskih učnih načrtov. Stro- kovnjaki menijo, da bi se dalo vsaj v prvih dveh letih poenotiti učne načrte za splošno izobraževalne pred- mete v vseh srednjih šolah, za nekatere strokovne pred- mete pa v vseh srednjih šolah podobnih strok. Za- vod za šolstvo SRS je že storil prvi korak v raziskavo možnosti za pre- notenje učnih načrtov. Upa- jo, da bi lahko že v enem letu izdelali take na- črte in jih tudi kmalu pre- izkusili v praksi. Vsekakor bo to v prid delovnih ljudi in tudi dijakov srednjih šol, ki bodo lahko prehajali iz razreda v razred podobnih šol, ne da bi pri tem izgub- ljali dragoceni čas enega, dveh ali celo treh let. Ugo- tovljeno je namreč, da se da doseči enako kvaliteto znanja ob dobro organizira- nem šolanju v krajšem času kot zdaj. Za tehnike je na- mreč potrebno štiriletno šo- lanje v srednji šoli in tri- letne izkušnje poklicne šole so prav gotovo nekaj vredne. Dalo bi se trditi, da je se- demletno šolanje v srednji šoli, kakršnega imanj spremembi kvalifikacij^^ daj, proč vržen čas J nar. Pa še to: če bi se čeni delavci lahko jjjj*? izšolali za višjo kvalifjir^j bi se jih prav gotovo t odločalo za dodatno zevanje in tudi delovne 1 ganizacije bi v tako šojjj raje napotile svoje delava^ JOŽE LIP},^ KMET- Ivan četina je doma iz Spodnjih Grušovelj in je med večjimi hmeljarji v dolini. Obiskali smo ga in ga poprosili, naj nam kaj pove o svojem delu: »Prav sedaj je čas, ko imamo savinjski kmetje — hmeljarji največ dela. Pospravljamo namreč le- tošnji pridelek hmelja. Hmelj obiramo strojno že drugo leto. Prav zato mislim, da bo pridelek nekoliko slabši kot lani. Če bomo hoteli, da zmanjšamo škodo, ki jo povzročamo hmelju s strojnim obiranjem, bo- mo morali v prihodnje količino umetnih gnojil hmelju skoraj podvojiti. Imam 2 ha hmeljskega na- sada z 9000 sadikami. V naši strojni skupnosti obiramo trije kooperanti in delo teče nemot«io. Ker stroj ni tako po- vsem izkoriščen, obiramo hmelj še za enega hme- ljarja. Poleg hmeljarjenja se ukvarjam še z živino- rejo. T. TAVČAE Mmo kramljanj Učenčev položaj v novi luči Rekli smo, da naj ne bi prepisovali posameznih določil ali členov ustave. Potem je pač bolje, da si osnutek vsak sam prebe- re in si ga razlaga, kot hoče. Naloga časopisnih povzetkov in razmišljanj o slovenskem osnutku usta- ve pa mora dati nekaj več. Vsaj spodbuditi k ra- zmišljanju. K pritrjevanju ustavnim določilom ali pa k iskanju novih formula- cij. Vendar pa so nekate- re ustavne novosti, deni- mo, toliko privlačno in sveže nove, da kar silijo k dobesednemu prepisu. Ustavil se bom pri usta- vni opredelitvi učenčevega in študentovega položaja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Ustavno besedilo pravi takole: Da bi razmjali osebnost učencev in študentov ter odgovornost za njihov ra- zvoj, kakor tudi da bi dosegli čimvečje uspehe v vzgoji in izobraževanju, se v šolah in drugih vzgoj- no-izobraževalni zahodih in organizacijah organizirajo razne oblike samouprave učencev in študentov. O skupnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja od- ločajo v osnovni šoli uči- telji skupaj z učenci ter njihovimi starši, na način, določen z zakonom. Način in pogoje za ure- sničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti učite- ljev, študentov in učencev srednjih šol določa statut šole oziroma druge vzgoj- no-izobraževalne organiza- cije v skladu s samoupra- vnim sporazumom in z za- konom glede na njihovo aktivno vlogo in uspehe v vzgojno-izobraževalnem procesu. Ta zadnji del 94. člena v ustavnem osnutku v je- dru pove mnogo več, kot pa morda navidezno kaže. Z njim so kronana večlet- na prizadevanja slovenske mladinske organizacije, ki je zelo nadrobno oprede- lila položaj pedagoga in učenca, torej dveh sub- jektov, v delovnem proce- su v šoli. Pri doseganju delcnmih rezultatov v sa- moupravni delovni orga- nizaciji, v šoli. Danes ni skoraj nobenih nesporazumov več o tem, kako moramo razumeti družbeno zahtevo o ena- kopravnejšem sodelovanju dveh osnovnih nosilcev de- la in življenja v šoli — učitelja in učenca. Učen- čevo vlogo nosilca smo že pred tremi leti razu- meli predvsem tako. da učenec zavestno in ustvar- jalno sodeluje z vsemi šol- skimi dejavniki pri uve- ljavljanju in uresničeva- nju programa in nalog šole. A prav tako tudi pri odločanju o vseh bistve- nih vprašanjih življenja, dela in odnosov v šoli. Zapisali smo misli o sa- moupravljanju kot peda- goškem načelu in v celovi- tosti samoupravljanja v šoli, o samoupravljanju kot družbeno-ekonomskem odnosu, šola resda u£i in vzgaja za samoupravlja- nje. A naša šola mora spodbujati in sproščati učenčevo samoupravno vlogo in dejavnost že v tem trenutku. V šoli. V skladu z učenčevim delom in pravicami ter dolžnost- mi, ki iz tega izivrajo. Kritizirali smo dvojnost samouprave v šolah — to, da imamo samoupravo učencev in samoupravo zaposlenih. Kot da v šoli ni enotnega delovnega procesa in kot da ni naj- celovitejši delovni in dru- žbeni odnos na šoli odnos med učencem in pedago- gom. Bilo pa je nedvoum- no poudarjeno, da mora- mo v strukturi samoupra- vnih pravic in dolžnosti upoštevati nujnost neka- terih razlik med pravica- mi pedagoga in učenca, ki izhajajo iz pedagogovega delovnega razmerja in nje- gove družbene odgovorno- sti. Iz teh predpostavk je tudi rastel model samo- upravne organiziranosti na srednjih šolah. Res se zakoni niso dosti spreme- nili. Vendar sedaj ustav- no besedilo, vsaj s pred- lagano formulacijo, nekaj sprememb obljublja. Lahko bi se odločili za tako samoupravno zgrad- bo, ki bi ji temelje pred- stavljale razredne skupno- sti, oddelčne skupnosti in iz njih zrastla šolska sku- pnost, šolska skupnost bi bila torej samoupravna skupnost šole in bi pove- zovala vse učence, zapo- slene in delegate staršev. Razumljivo je, da bi mo- rali v taki varianti izred- no uveljaviti razredno skupnost kot temeljno or- ganizacijsko, pedagoško in delovno celico skupnega sodelovanja osnovnih sub- jektov (učitelja in učen- ca) delovnega procesa v šoli. Zaposleni bj imeli v ok- viru šolske skupnosti svet zaposlenih delavcev in bi obravnavali na teh sejah njihove izvirne pravice in dolžnosti. Sicer pa bi bil osrednji centralni organ šolske skupnosti svet — sestavljen ■ tz delegatov učencev, učiteljev, staršev in zainteresiranih. Na- drobnejša obdelava te za- misli bi pokazala na mno- ge prednosti, spodbudila pa bi tudi mnoge ugovo- re. Ustavno besedilo res prepušča statutu, kako bo opredeljen učenčev polo- žaj. Toda — govori o skupnem odločanju. Tudi delegacija šole bo skupna. Zakaj ne bi več dijakov- delegatov sodelovalo v samoupravni interesni skupnosti? Ali morda tu- di vsaj eden v enotnem zboru združenega dela? Ali v kulturno-prosvetnem, če se bomo odločili za več zborov? Pomembno je tisto na- vodilo ustavnega teksta, ki nakazuje »skupno od- ločanje«, čeprav formula- cija, ki govori o »raznih oblikah samouprave učen- cev in študentov«, vendar ne zadovoljuje. Saj bo morda kdo mislil, da se spet zavzemamo za dve vrsti samouprave v šolah- Samoupravna organizira- nost vzgoje in izobraževa- nja na ravni občine ali v skupščinskem sistemu mo- ra rasti iz enotne samo- upravne zgradbe v šoli- Na osnovi izhodišča- o spremenjenem samouprav- nem položaju učenca učitelja, dveh združenih nosilcev vzgojno-izobraže- valnega dela v šoli. J. Volfand VARNO ČEZ CESTO Šolski zvonec že zvoni Ne odmora in ne konca po- uka. Toda le še nekaj dni in v ponedeljek se bodo naši ot- roci prvič v novem šolskem letu odzvali šolskemu zvoncu. Zares. Skrb za najboljše oce- ne bo marsikomu zameglila pravo vrednost šolanja, uče- nja, sprehoda ,v neznane sve- tove učenosti, znanosti, nara- ve in tehnike. In prav to — ocene ali zna- nje, to je vprašanje. Naša šo- la, predvsem sistem preverja nja je še vedno srednjeveško tog. V osnovni šoli v nižjih razredih učiteljem ne more- mo odrekati objektivnosti. Na- činov in možnosti za kontro- lo učenčevega znanja je na pretek. 2,e v nižjih razredih osnovne šole pa je učitelj že vesel, da pride do štirih ali petih ocen. In nič hudega, ta- ko mnogi pravijo, če sta samo dve med njimi ustni Mnogo slabše je v srednji šo- li. Spraševanje postaja pomemben dogodek, saj di- jak mnogokrat dobro ve, kdaj pride na vrsto. Tako mu kam- panjski pristop k snovi obli- kuje ne le njegov odnos do učenja, ampak mu vsadi še kako nečedno karakterno po- tezo. Ne gre za to, da bi sedaj razčlenjali hibe ocenjevanja in preverjanja znanja v naših šolah. To nalogo naj opravi zavod za šolstvo. Toda — kako doseči več znanja? Ta osnovni poziv so- dobne znanstveno-tehnolo-^ke revolucije je v neposredni, tanki soodvisnosti z organiza- cijo in pripravo pouka, s po- dajanjem učne snovi in s kontrolo znanja. Novih metod v kontroliranju znanja ne bo- do prinesli samo drugače, bo- lje napisani učbeniki. Tudi ne le testne naloge, ki jih premo- re naša šola sedaj mnogo več kot pred leti. Tudi med učen- ci in učitelji mora bolj pre- vladati zavesten odnos do ra- zumevanja snovi, do znanja, do njegovih globin in poti, ki odpirajo nova spoznanja. Skupno pretresanje najučin- kovitejšega »pridobivanja ocen« bo obojestransko ko- ristno. Poleg katedrskega spraševanja se morajo vse bolj uveljavljati testne in kontrolne vaje, predvsem pa »ocenjevalne« debate, samo- stojni nastopi učencev, Um- sko delo učencev in poglobit- vene ure pouka, četudi kdaj na račun utesnjenega učnega načrta. Nikoli ni modro go- voriti, da »preobilni« učni na- črt ne omogoča skokov iz predpisane snovi. Ali živahen pogovor o najaktualnejši te- mi dneva. Ali hiter preizkus znanja učencev s tem — kaj se bo čez nekaj dni dogajalo v Alžiru. In nagel nalet vpra- šanj o zadnji snovi. Naša šola mora dajati več znanja. Ta cilj ne leži le na ramenih učiteljev. Ali samo učencev. Tudi starši moramo preprečevati otrokovo neuspe- šnost, kampanjščino in nesta- len odnos do šolskega dela. Samo v tem primeru bo pot do znanja lažja. In tudi s kontrolo ter preverjanjem učenčevih prizadevanj bo mnogo manj težav. J. V. j^^^30. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 '^arje predpražnikom ZAVIHANI ROKAVI ^0 je, da je bil v lan- ^letu v občini Šmarje ^ jglšah izveden referen- r' Bilo je namreč potreb- ^brati sredstva za popra- ^"'jji izgradnjo cest ter za ^ najnujnejše objekte. ^ go del zastavljenih na- 1^ že uresničili. O tem se pogovarjala s tajni- ^ Krajevne skupnosti ^,je, Ivanom Pečnakom. ,S«s je. veliko je že bilo ^'mega.- Tako smo popra- številno ceste in se do- tjfjali o nadaljnjem delu. TjfOgramu je, da bi se do leta čimprej usposobi- ostale ceste, kajti pro- . je tudi na našem področ- ju itdno gostejši. Ker gre ve- ^3 sredstev za popravilo, bo J Izgradnjo novih cest~osta- (jiajhna vsota denarja. Kra- f}Si skupnost je odločila na jijii, da se za vsak kilome- vaških cest, ki so potreb- le popravila, odredi 200 sta- f. tisočakov Ta povprečni {ssek se je določil glede na pdstva, ki jih ima krajevna 1'jpnost.« iKrajevna skupnost,« je na- iijeval Ivan Pečnak, »ima Hiisvoj vodovodni odbor in ija v načrtu izgradnjo nove- jivodovoda iz Rudice pre- bTinskega, Sedovca in Je- Sia do Šmarja. Postavlje- Eje že nekaj rezervoarjev. ): glavnega vodovoda bi po- s polagali vodovod še na »tpčju Zibike in na drugo nn proti Vinskem vrhu 5t. Štefan) « Ivan Pečnak je fMvedal, da je bila za od- B od glavnega vodovoda do ■jicega vrha izvedena de- .■aa akcija, v kateri je šo- lala JNA iz Maribora in tko domačih prostovolj- sf. »Take akcije so vedno K.'«ne in zaželjene«. Zredela sem, da je že zgra- .B vodovod Belo—Preloge. so v veliki večini zgra- ^ vaščani sami, ali bolje f^^o, koristniki tega vo- *^oda. Za ta vodovod je občina Šmarje prispevala sta- ri milijon dinarjev. Zelo malo je bilo storjene- ga na področju kulture. Bilo je predvideno, da se del pri- spevka iz referenduma pora- bi za izgradnjo kulturnega do- ma v Šmarju, kar bi bilo vse- kakor velikega pomena za ce- lotno področje šmarske obči- ne. V domu bi organizirali razne kulturne prireditve. Istočasno bi bila v tej stavbi kinodvorana in tudi sejna so- ba. Končno bi prišli na svoj račun tudi mladi, ki bi dobi- li prostore za svoj klub, tako pa je zdaj mladina prepušče- na cesti — skratka nima svo- jih prostorov Mladina odha- ja v mesta Izgradnja kultur- nega doma v Šmarju je torej zelo potreona, vendar je za- enkrat ostelo vse le še pri besedah. Trenutno so šmarčani pri- krajšani tudi za kino. Skrom- no dvorano zdaj obnavljajo. Dela bodo predvidoma kon- čana v jesenskih mesecih. Znano je, da v Šmarju gra- dijo tudi novo osnovno šolo. Večji del sredstev zanjo je dala RIS. Šola je sicer šele v začetnem stadiju — zgra- jena bo do 1975. leta. Dograjen in tehnično pre- delan pa je dom upokojen- cev. V naslednjih štirinajstih dneh bo vselitev. Ta dom so gradili iz sredstev pokojnin- skega sklada. Pomagala sta še občina in stanovanjski sklad. Vsekakor je to razve- seljiva novica za vse, ki so ta dom dolgo čakali. V jeseni bodo prišli na svoj račun tu- di šolarji. Temeljna izobražee- valna skupnost je namreč prevzela v adaptacijo bazen, ki je potreben učencem za pouk plavanja. Do jeseni bo- do vsa dela izvršena. Postav- ljena bo tudi slačihiica. V poletnih dneh naj bi plavali učenci dve uri dnevno in bi se tako usposobilo čimveč mladih plavalcev. »Doslej je bilo porabljenih preko 10' starih milijonov sa- moprispevka — ta sredstva so še neizkoriščena,« je dejal marljivi tajnik Krajevne skupnosti. Veliko je bilo storjenega, veliko del še čaka na odloči- tev in začetek — problem pa je vselej s sredstvi- Ta ved- no usahnejo. Pa vendar v Šmarju še traja vroče polet- je z zavihanimi rokavi. Kra- jevna skupnost in seveda tu- di ostali se trudijo^ da bi bi- lo čimveč del izvedenih še v letošnjem letu, zato pričaku- jejo vročino še v jeseni. In sevedii zavihane rokave! MARINA KOCEN Planinska koča na Menini Žalec v 2alcu so že pripravili osnutek občinskega statuta. Uskladitev z ustavnimi spre- membami ni bila lahka, saj so morali iskati izvirne re- šitve. Njihov osnutek statu- ta je med prvimi na celj- skem območju. V javno raz- pravo ga bodo dali v teh dneh. O njem pa bodo obšir- no spregovorili tudi na 42 razpravah o obeh osnutkih ustave v kraje-vnih skupno- stih in delovnih organizaci- jah. Poglejmo nekaj bistvenih značilnosti osnutka, o čemer smo se menili z Jožetom Janom. Skladno z delegatskim na- čelom in predvideno sestavo občinske skupščine v žalski občini predlagajo dva zbora — enotni zbor združenega de- la in zbor delegatov krajev- nih skupnosti. Prvi bo štel 53, drugi pa 43 članov. Pri izbiri delegatov za zbor kra- jevnih skupnosti so za izho- diščno merilo upoštevali šte- vilo občanov v posamezni krajevni skupnosti. Tam, kjer živi več kot 3000 prebival- cev, bodo izvolili 4 delegate. KS z 2000 do 3000 občani bo volila tri delegate, s 1000 do 2000 pa po dva delegata v skupščinski zbor krajevnih skupnosti. V - delovnih organizacijah bodo Lzvolih delegate za enotni zbor združenega dela po enakem ključu. Le da bodo poleg števila zapo- slenih upoštevah tudi druž- beni proizvod. V ta skupščin- ski zbor bo dalo gospodarst- vo 35, zasebni sektor 3, ko- operacija 6 in družbene de- javnosti z upravnimi oziro- ma državnimi organi 9 dele- gatov. V delovnih organizaci- jah in krajevnih skupnostih bode izvolili j>etčlanske de- legacije. Mandat članov bo štiri leta. če pa se bodo v statutu odločili za - odgovor- nejšo vlogo delegacije, ki ne bi delegirala samo v skupšči- no, temveč tudi v interesne skupnosti in druge zunanje >>samoupravne ravni«, potem bodo najbrž delegacije šte- vilnejše. Pomembno mesto v osnut- ku statuta so odmerili polo- žaju krajevnih skupnosti. Družbenemu načrtovanju, družbenemu dogovarjanju in samoupravnemu sporazume- vanju, svetu predstojnikov upravnih organov in drugim ustavnim določilom. Osnutek pa predvideva, da bi profe- sionalno deio opravljala dva izvoljena skupščinska delav- ca — predsednik občinskega svtta in predsednik občinske skupščine. Navedene rešitve predstav- ljajo le droben del povzetka iz žalskega osnutka občinske- ga statuta. Na to, kaj bo po- kazala javna razprava, bomo morali še počakati. V krajev- nih skupnostih žalske obči- ne bodo začeli z ustavno raz- pra.vo 7. septembra, in sicer najprej v Letušu, Libojah in šeščah. Nato 9 septembra v Vinski gori in Galiciji, 14. pa v krajevnih skupnostih Žalec in Tmava. N?jveč razprav bo 16. septembra — v Andražu, Braslovčah, na Gomilskem, v Gotovljah, Giižah, FelTOvčah, na Polzeli, v Preboldu, Po- nikvi, Taboni, v Šempetru in na Vranskem. Za razprave v krajevnih skupnostih so v Žaicu zadol- ženi: Ivan Robič, Vlado Pla- sk&n_ Franc Lednik, Stane Jurjevec, Mojca Nahtigal, Ci- ril Prezelj, Janez Kroflič, Vlado Gorišek, Jože Zaje, Jo- že Cerjak, Janez Meglic, Franci Ježovnik, Milan Za- bavnik, Ivan Glušič, Zorka Godler, Jožko Rozman, Jože Jan, Jana Naglic, Franc Vid- mar, Peter Fajič, Alojz Se- lan. Veno Satler, Dolfe Na- raks, Ivan Žabkar, Metoda Uranjek, Stane Lesjak, Karel Kač in Jože Cerovšelt. OBVESTILO nekdanjim aktivistom OF KOZJANSKEGA OKROŽJA v nedeljo, 2. septembra 1973, bo ob 10. uri v Kozjem zborovanje aktivistov OF Skupščine občin: Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Saatjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah bodo pode- lile DOMICIL 'lekdanjim aktivistom, ki so v času NOB delovali '^a teritorialnih območjih takratnega Okrožnega od- bora oziroma Okrajnih odborov OF: Radeče—Zid. ■^ost. Laško—Rimske Toplice, Jurklošter, Planina ~~Sevnica, Rogatec, Senovo—Blanca, Videm—Breži- ce, Šmarje in Pilštajn. Gabimo vse aktiviste NOB iz Kozjanskega okrožja, '^orce Kozjanskega odreda, XIV. udarne divizije ter drugih enot NOV in POS, mladino in občane k •udeležbi na zborovanju. ^ktiviste, ki jim zaradi pomanjkanja naslovov ne °^ mogoče poslati pismenih vabil, vabimo s tem Obvestilom. Istočasno jih naprošamo, da pošljejo ^^danje naslove bivanja, rojstne podatke, partizan- ^l^a imena, čas delovanja za NOB, kje, itd. podatke o aktivistih kozjanskega okrožja zbirajo SZDL: Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur ^'"i Celju in Šmarje pri Jelšah. Na dan zborovanja ?P podatke sprejemala informacijska pisarna v *^ozjem. Rabljeni! Na svidenje v Kozjem! Odbor aktivistov OF kozjanskega okrožja vpraMnje JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ IGNAC KOROŠEC, Štore! Izvedeh smo, da ste na zadnji — razširjeni seji komisije za lepši izgled štor po skoraj dveh letih uspešnega delovanja od- stopili zaradi preskromne odzivnosti Železarne Štore za ureditev lepega in zdra- vega okolja. V času, ko je v družbi vse bolj po- Mdarjena zahteva po var- stvu okolja, se nam zdi vaš odstop preuranjen, zlasti še, ker vemo, da ste pred mnogimi leti iz- redno uspešno vodili akci- je za urejajne štor, po- sebej pa Lipe. Menimo, da bi morali pri tako ko- ristnem delu, ki je v što- rah nujno potrebno, zdru- žiti vse za enotno akcijo, ne pa, da omahujemo pred posamezniki, ki ve- likokrat ne vidijo druge- ga kot sebični kratkotraj- ni interes. Zato vas spra- šujemo o vzrokih odstopa in zakaj niste mogli zdru- žiti vseh sil, da bi bile- Store lepe, urejene in zdrave? TOVARIŠ STANE SOTLER, DIREKTOR SPLOŠNEGA SEKTORJA ŽELEZARNE ŠTORE štore se ne morejo po- našati s preveč lepim iz- gledom, niti ne zdravim (voda in ozračje)) oko- ljem, ki bi ga delavec, ki že itak težko dela, mo- ral v svojem prostem ča- su uživati. Ker so zdrav- je, veselje, dobro počutje osnova večjega delovnega učinka, vas kot najbolj odgovornega za to pod- ročje v Železarni štore, sprašujemo: Železarna po ustnih dogovorih v Celju za svojo stanovanjsko eno- to, ki ni majhna, ne pla- čuje zemljiškega prispev- ka, niti ne komunalnega, zato pa bi morala pre- vzeti celotno komunalno ureditev kraja. Zamina me, koliko znašajo te >K>proščene davščine« letno in koliko je železarna te »oproščene davščine« ople- menitila s svojimi sred- stvi in jih investirala na Lipi — v Štorah. Zanima nas tudi, kdaj je vaš cen- tralni ali pa obratni de- lavski svet obranaval pro- gram družbenega standar- da, ki zadeva stanovanj- sko politiko in zdravo okolje, in kaj je bilo sklenjeno? Prepričani smo namreč, in to potrjuje zadnji od- govor Marjana Ašiča, da -SO nekateri gluhi za var- stvo okolja in da moramo obogatiti prizadevanja za boljšo urejenost okolja. To je sedaj tudi človekova ustavna pravica in naša skupna dolžnost. Uredništvo NT Velenje - modni salon] V NOVEM »Modni salon« v Velenju, ki je TOZD v oliviru Komunalno obrt- nega centra Velenje, je te dni dočalial pomemben dogodek. Nad 100 krojačic in šivilj se je pred dnevi preselilo iz premajhnih pro- storov v novo delovno halo, ki je že kar cela tovarna. Modni salon je bil ustanovljen iz obrtne delavnice v družbenem sektorju, kjer je bilo zaposlenih 18 delavcev. Pred desetimi leti se je delavnica pripojila h KOC Ve- lenje. Od takrat se je podjetje okrepilo in postavilo na lastne noge. Zdaj je zaposlenih že 130 delavcev, do konca leta pa jih bodo sprejeli v delovno razmerje še nadaljnjih .50. To bodo pred- vsem dekleta, ki so končala ob- vezno šolanje in bodo opravila poseben tečaj, k,jer bodo prido- bile polkvalifikacijo. Ta, pretežno ženski delovni kolektiv, ima za- poslenih tudi pet krojačev, sicer pa je prek 100 delavk kvalificira- nih (krojačice ali šivilje). Glavni proizvodni artikel so ženske in dekliške bluze, v do- datni proizvodni program pa vključujejo izdelavo kopalk, spal- nili srajc, pižam in modnih hlač. 80 "b konfekcije prodajo na tuje trži.šče, v glavnem v Zahodno Nemčijo, ostalo proizv-odnjo pa v modne trgovine ter botiqe v večje trgovske hiše pri nas. kolektivu omogoča prodajo in izvoz »TOPER« iz Celja, s kate- rim imajo že vrsto let pogodbeno poslovno-tehnično razmerje. To sodelovanje je izredno plodno in tovariško, kot je povedal direk- tor »Modnega salona«. Lahko je za zgled marsikateremu podjetju, ki ima podobna medsebojna raz- merja. Pred dobrim tednom so se de- lavke iz utesnjenih prostorov pre- selile v novo, moderno opremlje- no proizvodno halo, kjer bodo imele neprimerno boljše pogoje za delo ter za doseganje še bolj- ših rezultatov. Polovico celotne 4 milijonske investicije so delavci pokrili s svojimi sredstvi, polovi- co pa je kredita Ljubljanske ban- ke. Tako veliko naložbo je zmogel kolektiv le zaradi samoodrekanja pri OD in velike delovne vneme ter discipline. Nova hala je začela poskusno obratovati prejšnji teden. Urad- na otvoritev pa naj bi bila v me- secu septembru, in sicer poveza- na s prikazom dosedanjega dela ter ž modno revijo. Omembe vredno je tudi dej- stvo, da pri selitvi niso izgubili niti ure časa, ker je priskočila na pomoč mladinska organizacija KOC s svojimi mladinci. Delavkam »Modnega salona« iz Velenja želimo v novih prostorih še več uspeha. PEPI MIKLAVC Pred dobrim tednom so se preselili v novo ia sodobno opremljeno halo 4. stran — NOVI TEDNIK 30. avgust 1973 IZ DELOVNIH KOLEkTI\K>yi — Savinjski magazin v Žalcu je dosegel v prvem polletju .'54.881 tisoč din celotnega dohodka. Torej skoraj 5,5 stare milijarde, kar je za 31 % več kot v istem obdobju lani. Doho- dek pa so si povečali za 15 U in je bil čez šeststo starih milijonov. Tudi os- tanek dohodka je ugoden in znaša 166 starih mili- jonov. Vse te rezultate so v Savinjskem magazinu dosegli ob malenkostnem povečanju števila zaposle- nih. Lani je štel kolektiv 242 članov, letos pa 260. Zanimivo pa je, da v prvem polletju delavci Sa- vinjskega magazina zaslu- žijo manj kot ob lanski polovici leta. Poprečni iz- plačani osebni dohodek je letos 1.843 din, lani pa je bil 2.000 din. — Ali že veste, da so gostinske delovne organi- zacije v družbenem sek- torju v celjski občini v letošnjem prvem polletju prodale 726.627 litrov piva, 214.877 litrov vina, 23.537 litrov žganja, 66.660 litrov drugih žganih pijač, 5.332 litrov sadnih sokov, 66.396 litrov vita sokov in 242.592 litrov drugih brezalkohol- nih pijač. Tudi poraba mi- neralne vode se je- pove- čala. Letos smo jo popili že 233.282 litrov. In sedaj poglejmo primerjave s prodajo teh pijač v letu 1972. Manj popijemo vina, žganih pijač in sadnih sokov. Poraba ostalih pi- jač pa je v porastu. — Obrtni center ZARJ.^ v žalski občini dosega le- tos dobre ekonomske re- zultate. Lani je izkazoval celotni dohodek 9.595 tisoč din, letos po šestih mese- cih pa 13.713 din ali 43 "o več. Dohodek je znašal 5147 tisoč din, ostanek do- hodka pa je nekaj manjši kot lani. število zaposle- nih se je v Zarji zvišalo od lanskih 198 na 231 za- poslenih, to je za 17 "b več. V žalskem gospodarstvu pa so na novo letos za- poslili za 5''b več delav- cev. XXX — v celjskih trgovskih delovnih organizacijah so dosegli v obdobju janu- ar—junij 2.159 din popreč- nega osebnega dohodka. Največ zaslužijo v Zavo- du za napredek gospodar- stva — 3.350 din na zapo- slenega. Nato pa sledijo Reklama Celje (2.865 din), Tkanina (2.467 din), Slo- venija Merkur (2.379 din), Kovinotehna (2.340 din), Avto-servisi in remont (2.293 din), Avtomotor (2.266 din) in ostali. .UARNO ČEZ CESTO Toper PREVEČ OBREMENITEV Celjska tovarna TOPER postaja iz leta v leto večja. Po združitvi z Elegantom se je Topru pred dnevi priklju- čila tudi siovenjegraška to- varna PREVENT. Tako bo združeno podjetje zaposlova- lo močno čez tisoč delavcev, letni bruto produkt pa bo dosegel okrog 20 starih mili- jard. O tem, kakšen je se- danji položaj te tekstilne de- lovne organizacije, in kakšne načrte snujejo, smo se po- govarjali z Markom Jezemi- kom, direktorjem Topra. Kakšna je vaša ocena pol- letnih jsrospodarskih gibanj? Lahko navedete tudi konkret- ne številke? Marko Jezernik: V sko- raj vseh važnejših kazalcih se gibljemo v okviru družbenega plana podjetja. Na tržišču so nastale motnje, ki nega- tivno vplivajo na naše po- slovne rezultate. Predvsem se nam pozna zaostrena politika glede obratnih sredstev v trgovini. Trgovina nam je stor- nirala vsa naročila, kjer smo dobavo kasnili. Za nespošto- vanje rokov pa nismo bili sami krivi. Imeli smo teža- ve z reprodukcijskim ma- terialom — z blagom za damsko in športno konfek- cijo. Spremenjen devizni re- žim in slabo delo naše admi- nistracije je povzročilo, da je blago ležalo v carinskih skla- diščih. Prišlo je do zastojev v proizvodnji in do hitrih pre- usmeritev. Zaradi tega pa so nam sedaj narasle zaloge v materialu in v izdelkih. Reprodukcijski material, ki bi ga morali dobiti marca, smo dobili nekaj mesecev kasneje. Podatki pa so tile: dohodek povečujemo za 7 "/o, realizacija je okrog 7 mili- jard in smo nad planom. Do- hodek na delavca znaša 46.729 din. Imamo nekaj dobička in pospešeno amortiziramo, če govorim o storilnosti, pa mo- ram reči, da bomo morali izboljšati organizacijo dela m urediti delovne razmere. Katere naloj^e ali cilje na- meravate izpeljati do konca leta? Marko Jezemik: Najvažnej- še je, da redno izpolnjujemo obveznosti do kupcev. Pri- pravljamo se že za leto 1974. Na trg bomo poslali nov proizvod — smučarske čevlje. Prihodnje leto bo stekla pro- izvodnja čevljev. Tega pro- izvoda manjka. Naši čevlji bodo stali od 400 do 1.400 din. Raziskujemo možnosti proizvodnje smuči. Zavedamo se vse večjega razvoja re- kreativngea športa in v tem vidimo možnosti. Snujemo službo za raziskavo trga. Ustanovili bomo svetovalni organ iz sodelavcev maribor- ske visoke ekonomske ko- mercialne šole. Pomagal nam bo pri ocenitvi različnih pro- jektov. Menimo, da bo to odlična povezava teorije s prakso in obratno. Ali načrtujete kakšne večje naložbe? Marko Jezernik: Da. Poleg sedanje tovarne smo začeli pred dnevi graditi nove pro- izvodne prostore v velikosti 4.600 m-. Celotno proizvodnjo bomo preselili, upajmo, da žfe v decembru letos, v novo halo. Staro pa bomo usposo- bili za skladišče. Poleg mo- žnosti za racionalno tehnolo- gijo bo nov objekt omogočil tudi boljše delovne razmere. Razsvetljavo, air condition. Naložba bo znašala 1,3 sta- re milijarde. Prihodnje leto bomo pa namenili za strojno opremo okrog 650 starih mi- lijonov.. Kako ocenjujete uspešnost integracijskih procesov z Ele- gantom in Preventom? Marko Jezemik: Kljub drobnim nesporazumom smo z Elegantom vendar že kon- kretno začeli uresničevati iz- popolnjevanje asortimenta za tržišče. LetOs to dal Elegant na trg že prvo kolekcijo iz- delkov iz Mc Gregorjeve kon- fekcije. Za Prevent lahko re- čem vse najboljše. Za sa- nacijo podjetja smo s kre- diti in sami zagotovili čez staro milijardo. Prevent se bo izrazito preusmeril v pro- izvodnjo zimske in letne smo, da bodo te povezave us- usnjene konfekcije in obdržal 'kar je sedaj dobro delal — to, usnjeno konfekcijo. Pre- pričani smo, da bodo te pove- zave uspešne. Kako pri vas občutite ob- ljubljeno politiko razbreme- njevanja gospodarstva? Marko Jezernik: žal r^! povedati, da obremenit^! rašča, namesto da bi U la. Med letom so nam^ pisali celo nove zakon^^ veznosti (sredstva za co, povišana stopnja ^ razvite, davek na ioJ itd.). Letos plačujemo^ milijonov več obveznos)j lani. Samo v prvem poj za 80 "/o več kot lani. ^ bo, ne vemo. če govoi razbremenitvi, ne obrem mo. Če pa že moramo,, mo to pravočasno. Zlaj ne za nazaj. Tudi pri vas ste že m vili predlog samoupraJ sporazuma. Kakšno sai^ ravno organiziranost p^i devate? Marko Jezernik: Ustam, bomo devet temeljnih org zacij združenega dela - [ ško perilo, damsko pe- težko konfekcijo, izdelon oblačil po meri, kemična st-ilnica, obrat Šentjur, i vent, športna konfekcija skupne službe. Kot nepos: ne oblike samoupravlja; predvidevamo samouprai skupine, zbor delovnih ij v organizacijskih enotah, niso TOZD in zbore delovi ljudi v TOZD. O samoupr, nem sporazumu bomo šej pravljaU. m Celjsko gospodarstvo RED IN INTEGRACIJA v eni izmed zadnjih šte- vilk NT smo predstavili ne- kaj potez polletnih bilančnih rezultatov celjskega gospodar- stva. Nekateri znaki kronič- ne bolezni relativnega zastoja v poslovanju delovnih organi- zacij še niso ozdravljeni. To še posebej velja za kovinsko industrijo. Da smo želeli na- drobneje spregovoriti o letoš- njih gibanji.h v gospodar- stvu, pa je še en razlog. Od- delek za gospodarstvo in dmž- bene službe pri celjski občin- ski skupščini že nekaj mese- cev dela pod vodstvom no- vega načelnika. Risto Gajšek, ki je bil prej direktor poslov- nega združenja »Koneks«, se- daj bdi nad številkami, giba- nji, načrti in problemi gospo- darstva v celjski občini. Povprašali smo ga za ne- kaj bistvenih značilnosti tre- nutne gospodarske dejavno- sti, o vlogi oddelka, o aku- mulativnosti gospodarstva, o možnostih razvoja celjskega gospodarstva in o drugem. XXX Kaj kažejo polletni rezul- tati gospociar.jenja v celjski občini in kakšne so persjjek- tive? Ali kaže kovinska indu- strija znake življenja? Risto Gajšek: Polletni fi- nančni podatki kažejo, da se je celotni dohodek celjskega gospodarstva povečal za 27,5 odstotka, medtem ko je do- hodek zaradi rasti material- nih stroškov večji le za 22,5 odstotka. Sredstva za osebne bruto dohodke so večja za 19,4 odstotka. Seveda pa so dosežki po posameznih dejav- nostih različni, če primer- jamo rast celotnega dohodka in dohodka po dejavnostih, iz- kazujejo industrija, gradbe- ništvo in stanovanjska ter ko- munalna dejavnost ugodnejši porast dohodka, vse ostale dejavnosti pa so v večjem ali manjšem zaostajanju. Fizični obseg proizvodnje je večji za 9,5 odstotka, vendar je še vedno pod ambicijami družbenega plana. Del kovinske industrije se še ni izkopal iz težav, zato je njen fizični obseg proiz- vodnje še vedno okoli 5 od- stotkov izpod dosežkov pre- teklega leta. Najboljše rezul- tate sta dosegli kemična in- dustrija in industrija gradbe- nega materiala. Napačno bi bilo presojati položaj gospodarstva le na osnovi kazalcev, ki merijo po- rast ali padec proizvodnje in celotnega dohodka v razmer- ju do preteklega obdobja. Po- membnejše je primerjanje re- zultatov v razmerju do slo- venskega gospodarstva, zlasti pa v razmerju do planskih obveznosti. Tovrstne analize bodo izdelane, ko bo skup- ščina razpravljala o izvrše- vanju kratkoročnega in sred- njeročnega družbenega načrta. Na področju izvoza ugotav- ljamo hiter vzpon, saj je iz- voz za 33,9 odstotka večji in se približuje dokaj zahtev- nim planskim obveznostim. Perspektiva razvoja celjske- ga gospodarstva je dobra, zlasti če bodo delovne orga- nizacije hitro in pravilno akti- virale znatna kreditna sred- stva, ki so bila odobrena v zadnjem času. Zavedati se moramo velike odgovornosti, ki jo uporabniki teh sred- stev sprejemajo do delavske- ga razreda. Kateri so glavni problemi sedanjega trenutka v celjskih gospodarskih organizacijah? Ali opažate kake bistvene pre- mike na področju razvojnega dela in poslovne politike? Ali se akumulativna sposobnost gospodarstva veča? Risto GajSek: Problemi v posameznih delovnih organi- zacijah in dejavnostih so ra- zlični, zato je težko izreči globalno oceno. Večji del pro- blemov izhaja iz neurejenih odnosov na tržišču^ kot so: pomanjkanje surovin, nesora- zmerja v cenah, zapiranje tr- žišč in primanjkljaj delovne sile. Visoka stopnja inflacije podira predvidevanja in usnie- ritve ter odpira socialne pro- bleme, ki so tesno povezani s produktivnostjo. Mnoge delovne organizacije v zadnjem času intenzivno sestavljajo razvojne koncepte za učinkovitejšo in gibčnej- šo poslovno politiko. Temu ustrezno tudi ugotavljamo premike v organiziranosti, zlasti vodilnih in strokovnih skupin, kar že daje pozitivne rezultate. Akumulativnost celjskega gospodarstva je v slovenskem prostoru še vedno v zaostan- ku. To zaostajanje se je za- čelo in traja že od leta 1969. Skladi in neobvezni del amortizacije skupaj znašajo v Celju na zaposlenega 11.720 din, v Sloveniji pa 14.473 din. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se zakonske in pogodbene obveznosti letos nepričakova- no povečujejo. Posledice ne- katerih novih obremenitev bo- do natančneje znane konec leta, nekatere analize pa bo SDK izdelala tudi na osnovi tekočih podatkov. Kakšna mora biti funkci.ia oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri celjski občinski skupščini, da bo ak- tivneje sodeloval v kreaciji in izvedbi gospodarske poli- tike? Risto Gajšek: Dejavnost od- delka za gospodarstvo in dru- žbene službe dobiva oziroma mora doseči v samoupravno organiziranem gospodarstvu in družbi vse bolj kreativne funkcije. Te funkcije se, na kratko povedano, izražajo zlasti v sprejemanju, obliko- vanju ter posredovanju idej in pobud kot tudi v reagira- nju na slabosti v gospodar- stvu in v gospodarskem si- stemu. Z ustrezno metodo dela bo potrebno čimbolj e razviti medsebojno informira- nost o gospodarskih pojavih in povezanosti gospodarske ter druge subjekte za dogo- vorjene gospodarske akcije. Delovanje klasičrlih upravnih služb, zlasti inšpekcijskih, se mora vse bolj preusmerja- ti v predhodno reagiranje na ugotovljene gospodarske in si- stemske probleme. V informacijah vašega od- delka je prišlo do nekate- rih no\osti vendar še vedno ne kažejo kvalitativne slike gospodarjenja (rentabilnost, ekonomičnost, akumulacija ild.). Ali boste tudi to spre- menili? Risto Gajšek: Kvalitativna podoba gospodarjenja je lah- ko le rezultat vseh dejavni- kov, ki analizirajo gibanje gospodarstva. Pri tem mislim, na statično in dokumentar- no službo občine, na SDK in na druge strokovne zavode ter združenja. Mesečne informa- cije dajo le skromnejši vpo- gled v omenjena gibanja, širše informacije pa bodo na voljo ob periodičnih obraču- nih, zlasti pa ob zaključnem računu. V naše informacije bomo v bodoče vključevali tudi nekatere predhodne po- datke, ki jih zbira in ana- lizira SDK, kar smo v pu- blikaciji za avgust tui rili. Polega tega pa bo Z za napredek gospodars:- čel izdelovati vsakoletne lize o poslovno-strokovni; dikih učinkovitosti posk" nja delovnih organizacij. O delek za gospodarstvo | vsako leto v sodelovanj drugimi strokovnimi ust« vami analiziral prcbler^ ko neustreznega gosp': nja v treh delovnih o;, zacijah. Kaj bi morali storiti boljšo organizacijo dfla dvig storilnosti v celj* gospodarstvu? Risto Gaj.šek: Boljša C nizacija dela in storili sta posledica aktivnosti s* upravne in vodstvene sS ture, ki ve, kaj hoče, vse mora storiti, kakšni dane zmogljivosti in je njena odgovornost. Kot nujnost in pogo] daljnjega gospodarskega^ cveta izpostavljam na P mesto red, delovno disci? in vnemo za akcijo. V f;^ meri je pomembna nost za integracijo sreo-" tehnologije in znanja.^ skupne naložbe v poso*'; nju proizvodnih proceso^, odpiranje potrebnih in !^ gospodarskih ter druž objektov. , I Kakšne spremembe rali zasledovati v P" osebnih dohodkov? * Risto Gajšek: V I^!! osebnih dohodkov je P^^, no z novim zakonom o benem in sdmoupra^^^^|^ merjanju osebnih doh doseči zlasti dvoje. ^' poenotiti startne osno^^^^ vsa najpomembnejša , tipična delovna mesta ^ ^ de na dejavnost^ in uspešnost na tržišču ^ ; duktiraost dela mora'' spodbudno nagrajevana Sistem nagrajevanja ! postati enostaven, da ^ . do delavci razumeli. g{ 33 — 30. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 pO konjiški občini POČEZ IN POVPREK pa tvornost v nekaterih krajih konjiške občine je dokaz, da se ljudje ne vdajo v enoličnost uhajajo- ^gga časa, ker raje sami krojijo svoj bodoči dan. Kamorkoli smo prišli, smo začutili ta utrip, čeprav je [jil v Žicah konkretno pogojen s slabo voljo zaradi asfalta. Zakaj, bomo še povedali. Začudeni smo je ustavili ob gasilskem domu v Slovenskih Konjicah, ki je aprila meseca še vedno sameval v svoji prvotni podobi. Samo tri mesece je trajalo, da se je preoblekel. Nizali so se vtisi našega križkraža pO konjiški občini, ljudje so pripovedovali, kaj jih teži, mi pa smo si s filmsko naglico zabeležili vtise ip zapisali izjave ljudi. Y Slovediskih Konjicah se (J dni pripravljajo na svoj ^ praznik — 100. letnico ^tva. To je jubilej ki je fjeden pozornosti, za-to se mu ^0 Konjičani tudi dostojno jjjdolžili. Teden dni bodo tra- jale proslave jubileju na čast. ^jbolj pa so konjiški gasil- ^ in ostali Konjičani ponosni jja obnovljeni gasilski dom. :o 100.000 di- narjev. Lahko pa je plačal tisti, ki ima deset otrok! ASFALT SKOZI VAS JE NUJEN! Nobeno sadje ni bi- lo uporabno in travo za svi- nje smo morali prati. Tudi solata ni bila užitna. Zdaj nam manjka denarja. Dnevno pelje skozi vas p>o 140 kamio- nov tn to tatre, ki vozijo po 4000 kubikov materiala. Vse to bo trajalo do avgusta- Po- tem bo malo bolje.« Kmet JAKOB FINK pa se je ob asfaltu kar raznežU. »Veste, kaj pomeni to za nas? Že dva meseca so vozi- li kamenje, zdaj pa je prišel zaželjeni trenutek. Jaz sem za cesto prispeval 25.000 starih dinarjev, ker sem malo odda- ljen. Cestar je včasih stal tn štel kamione, štel je dolgo, potem je pa nehal. Tudi po 100 na dan jih je naštel- Uni- čene imamo vse vrtove in sadje je neužitno.« Vaščani Žič so se zbirali ob asfaltni bazi, ki so jo po- lagali delavci prvi dan in v veliko zadoščenje jim je bi- lo, da so del prisp>evali tudi sami. V zraku pa je obviselo vprašanje, kje bodo dobili ostali denar, ki jim še pri- manjkuje. Kje je solidarnost? * V Zrečah so ponosni na umetniško skulpturo iz želez- nih okovkov, ki je delo celj- skega umetnika ^/■aska Četko- viča. Želijo si še več takih del, ki bi plemenitila okolje. * V Vitanju so se v zadnjem tednu močno izkazali v krvo- dajalski akciji, ki se ji je od- zvalo preko 120 ljudi. Ude- ležba je bUa zlasti presenet- ljiva iz vrst kmetov in go- spodinj. Sicer pa se v Vita- nju že pripravljajo na prosla- vo občinskega praznika, ki bo letos v njihovem kraju. •* Ob povratku domov, ko smo se vračali iz konjiške občine, se je pogled ustavil še na mogočnih razvalinah konjiškega gradu- K njim bodo prav te dni pristopih strokovnjaki iz Ljubljane, ki ga bodo izmerih povprek in počez ZDENKA STOPAR Dogodek dneva — polaganje asfalta v 2ičah turizeiti Turistično društvo Šempeter si je na križišču cest, kot nam kažejo napisi, omislilo zelo domiselni kažipot. Tako obiskovalcem podzemne jame Pekel ni težko priti do nje, saj je kažipot res nekaj nenavadnega in vsak se ob njem ustavi ter si ga ogleda. T. Tavčar RUDNO Zelo nazoren Stajnerjev kroki Celja m n,iegovega za- ledja, priložen mah Orožnovi monografiji Celja z zaled- jem, 1948 (označuje Rudnico kot pogorje s kotama 687 m in 619 m, v smeri jugozaliod — severovzhod nad Pod- četrtkom. Z Bočem, Macljem in Sotlo omejuje Rudnica svet, imenovan Zgornje Sotlesko (Sore, Geografija neka- terih delov celjske makroregije, 1969). Temu razgibanemu, s prostranimi, nekdaj graščinskimi gozdovi pokritemu hribovju, se posveča v planinsko-turističnem pogledu pre- majhna pozornost. Tudi geografa bi lahko zamikala, kot so npr. Dobrovlje. (Natek, Zemlja in človek po Dobrovljah, Celjski zbornik 1962). — l'oda, pot pod noge! Iz Podčetrtka jo malmemo po cesti v kulturnozgodo- vinsko Olimje, uradno pa kraj Sopote (3 km). Po ogledu si lahko za silo privežerno dušo v bivši gostilni Osojnik (Sopote 8). Nato zavijemo za markacijo pri h. š. 12 levo navzgor do presedljaja z veliko kmetijo, s presedljaja pa proti njeni zidanici in dalje po stezi za zidanico tn vino- gradom do cerkvice sv. Andreja, k: jo Curkovo Topograf- sko gradivo (1967) opisuje kot poznogotski sakralni spo- menik iz konca 15. stoletja. Planinska markacija na njeni severni steni nas prepriča, da smo na pravi F>oti. To je namreč zadnja etapa planinske krožne poti rogaških pla- nincev, imenovane »mala bratska transverzala«, odtod tudi sem in tja rdeča črka B. Sicer pa nas prijazna že- nička v hišici piri cerkvici natančno pouči o nadaljnji poti: mimo kapelice in manjše kmetije v listnat gozd, po njem malo navzdol do druge večje kmetije z znamenjem ob ogradu, naJcar sledi dobre pol ure dolga lepa gozdna pot, ki se konča p>od manjšo strmino na levi roki. še par minut navkreber in že smo — v celem po pol drugi uri hoje — v vasi Rudnica. Na koncu tega partizanskega, med vojno požganega naselja, pri posestniku Stanku Ko- šaku, se lahko vpišemo v spominsko knjigo, v legitimacijo pa odtisnemo štampUjko in seveda — osušeno grlo po- plaknemo z domačim vinom, F>opito kapljico pa zatak- nemo z vogalom domačega belega hleba ... Kaj pa povratek? Pri Košaikovlh vedo sicer prepričljivo opisati p>ot dol skozi gorice v Virštajn ali pa na Vr«iski zob, nato čez Zaborovec in 6ez Malo Rudnico nazaj v Olimje ali v Podčetrtek. Vodič rogaških planincev" po »mah bratski transverzali« priF>oroča pot skozi gozdove Rudndce dol do ceste za Zgornje Tinsko, po cesta p>a v Sodno vas na železniško postajo. Toda, ka^j ko so o mar- kaciji le še sledovi! Pot se npr. na Vranskem zobu zgubi v neprehodnem robidovju in pekočih koixrivah. Treba jo je pač pogurrmo ubrati čez dm in stm v smen, ki smo si jo izbrali, t. j. Podčetrtek, kjer bi našo današnjo pot kot klobaso zašpilili. Z Vrenskega zoba, dejansko najvišjega vrha Rudnioe (687 m), ki ga označuje 1«>1 s tablo, ki ve- trovom ne bo več dolgo kljubovala, se torej spustimo v Zaborovec. Z majhnega sedla tik pod Vrenskim zobom je pot v levo navzdol v Loko pri žusmu, kamor hodijo tukajšnji domačina po špecerijo, toda mi se bomo ustavili pri prijazni Zolgarjevi domačiji (Sopote 47), tej je med NOB bila partizanska postojanka. Sedanji gospodar Jože žlender nam prip>oroči pot po »zidani cesti« do domačij Vinceka Žolgarja in Dravinca (pol ure) od tod pa po shojeni gozdni stezi navzdol še druge p>ol ure, prav pod vznožje strmine podčetrtkovega gradu. Kaj torej, da bo naša gozdnata Rudnica bolj dostopna in bolj prehodna? Prav In dobro markirajti že obstoječa pota, markirati še druga, na odcepišča in križišča pa na- mestiti orientacijske tablice in smerokaze! Kdo se bo lotil te osnovne organizacije planinskega turizma? Sodeč po organizaciji drugih gospodarskih In družbenih dejav- nosti pod streho imenitne podčetrtkove šole, bi njeni učen- ci sodelovanja gotovo ne odpovedali. Košakov petošolec bi gotovo prednjačil, petdesetletnik Jože Žlender na Za- borovcu pa se že sam ukvarja z mislijo, da bi na svojem postavil »hohštand, ker se tako lepo vidi na Tinsko« ... ca ROMANA v v BRZIC Vroči dnem avgusta. Vsi z zlatorjavo barvo vra- ^^jo z dopustov. Skoraj ^sj. Med tistimi, ki dopust ^^eživijo doma, je tudi Ro- mana, tajnica na osnovni šoli Žalec. Ko mi odpre vrata, za- slišim prijetno glasbo. Ta- koj uganem: to je Gersh- win. Romana ga najraje posluša. Sicer pa pravi, da so ji všeč vse zvrsti glas- be, samo, če je glasba do- bra. Nekoč je tudi sama prepevala, zdaj jo na tisti čas vežejo najlepši spomi- ni. Približno eno leto je prepevala z znanim celj- skim orkestrom ŽABE. Bi- la sem amater, saj je bilo Za šolanje poklicnega pev- ca takrat malo možnosti. Tu ji glas skoraj utihne. Njen obraz se zresni. Spo- mini na tiste dni so nepo- zabni. »S člani orkestra se srečujemo na ŽABJEM VEČERU. Življenje nas je razkropilo po svetu. Ka- dar pa se srečamo obuja- mo spomine. Za hip se vrne v vsakda- njost. Oči se ji še vedno živahno iskrijo, ko prinese kavo. Med tem ko je bila v kuhinji, s pogledom ob- jamem knMžno omaro. Ve- liko dobrih knjig je tam. Ko opazi, kam gledam, pove: »Rada berem knji- ge, ki prikažejo življenje, kot je v resnici. Sem rea- list.« To je njen dopust: Glas- ba in knjige. Medtem, ko melodija nežno sega v sr- ce, pove, da je srečna, ker ima tako dobrega brata, da vzame na dopust tudi njeno hčerko. Ona si kot mati samohranilka tega ne more prirx)ščiti. Ob četrtkih zvečer sem jo srečevala, ko je mla- dostna in športno obleče- na hitela v telovadnico TVD Partizan. (Takoj v povojnih letih se je veliko ukvarjala z orodno telo- vadbo; sodelovala je v ekipi mlajših članic II. razreda na republiškem in državnem prvenstvu). V Žalcu vadi članice. Žal ji je, da se mnoge premalo zanimajo za telesno vzgo- jo. »Tempo življenja je prehiter, ljudje zvečer ra- je sede ob televizorju, če- prav bi jim bila telovadba nadvse potrebna, saj bi se sprostili po vsakdanjih naporih.« Romana ima rada tudi mladino. S hčerko Nives sta dobri prijateljici. Mor- da prav zaradi nje tako razume današnjo mladino. Vesela je, da imajo mladi zdaj lepše pogoje za živ- ljenje, spoštuje njihovo kritičnost in občuduje mladostno neugnanost. »Žal se starši premalo po- svečajo otrokom, nudijo jim materialno udobje, premalo pa ljubezni in za- vetja.« Romana ve, da je treba dajati in se razda- jati. V tem je prava sreča. Glasba je že zdavnaj utihnila, knjige so urejeno stale v omari, le Nives, ki dopolnjuje ves ta svet, ni bilo doma. V tem svetu živi Romana. Včasih ji je težko, včasih lepo. V svoji skromnosti ne pričakuje več. dbfazk 6. stran — NOVI TEDNIK 30. avgust 1973 — §t Gornjesavinjska dolina KAKA BERA? Hmeljarji v SavinjsKi ima- jo te dni korajžno zavihane rokave. Hmelj je dozorel in kar hitro ga je treba pospra- viti, da ne bo izgubil na kva- liteti zaradi staranja in rje. Od hmeljskOi sušilnic se dvi- ga dim, kar priča, da imajo sušilničarji polne roke dela. S hmeljišč in strojnih obiral- nic prihaja na stotine košar s svežim hmeljem, ki ga je treba posušiti in vskladi šči- ti, da bo lahko počakal na pakiranje in prodajo. Na področju Gornjesavinj- ske kmetijske zadiiige Mozir- je je v družbenem sektorju posajenih s hmeljem kar 60 hektarjev zemljišč. To je ve- lik kompleks, bi lahko nudi sezonsko delo nekaj stotim obiralcem, pridelovalcem pa velik dohodek, če je dobra letina. Oglasil sem se pri za- družnikih in se zanimal za letošnji pridelek. Letošnji pridelek je bolj slab, predvsem po količini- Strokovnjaki so mnenja, da je bilo v mesecu maju vre- me neprimerno — vroče in sušno obdobje — za hmelj ske nasade. Sadike so dobile red- ke nastavke, to pa je povzro- čilo, da je količinsko precej slabši pridelek, kot običajno. Od 60 ha bodo letos v mo- zirski občini obrali s stroji kar 90 odstotkov hmelja. Pi"ejšnja leta je morala zar druga najeti nad 1500 obiral- cev, letos pa bo šlo z dobri- mi stopetdesetimi ljudmi in to samo domačini. Zmoglji- vost obiralnega stroja je pri normalnem - obratovanju od 4000 do 5000 škafov v 24 urah, to pa praktično nadomesti okrog petsto obiralcev. Tudi cera obiranja na stroju je nižja, kot pa je treba pilačati obiralcem za škaf (letos je 4 dmarje). Pridelovalci v Gomjesavinj- ski upajo_ da bodo popravili pridelek v bodoče z drugo, novo sorto hmelja, ki ga je vzgojil s križanjem inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Nova sorta se imenuje »atlas« in se razlikuje od savinjskega »gol- dinga« po nekaterih ugodnih lastnostih. Boljši je za mani- pulacijo, bolje prenaša novo tehnologijo obiranja in ga je mogoče obirati dalj časa, ker se ne stara tako hitro- S to sorto imajo v mozirski obči- ni posajenih že sedem hek- tarjev zemljišč in trdijo, da se bo veliko bolje odrezal kot »golding«. V Radmirju, kjer imajo »atlas« jKDsajen že dru- go leto, kaže, da bo pi-idelek okrog 2000 škafov na hektar- ju, kar je od 50 do 100 odstot- kov boljše od prejšnje klasič- ne sorte. Ko' sem se zanimal za na^ daljnji razvoj hmeljarstva v Gomjesavinjski dolini, so mi povedali, da zaenkrat nimajo v načrtu pK>večati površin zar sajenih s hmeljem, temveč bodo poizkusili nadomestiti na celotnem kompleksu no- vo sorto, ki naj bi dala bolj- ši pridelek. PEPI MIKLAVC TRNAVA O ŠOLI Na nedavni konferenci kra- jevne organizacije SZDL Tr- nava v Žalcu so govorili tudi o problemih šole, o čemer smo v NT obširno poročali. V šoli bodo uredili prostor za otroško varstvo, prav ta- ko pa bo v njej mala šola ter pouk za prvi in drugi razred. Zločin v Andražu nad Polzelo UBOJ Z NOŽEM Pri kmetu Ivanu Dušiču v Andražu nad Polzelo so med drugimi pomagali obirati hmelj tudi Vikica Tumšek, 33, in njeni trije otroci, stari od 10 do 13 let. Ko se je dan prevesil v noč, je Vikica sto- pila do otrok: »Jaz grem domov za očeta skuhat večerjo, vi pa poča- kajte pri kmetu Dušiču, da vam zmeri obrani hmelj.« Po mokroti je stopila proti svojemu domu. Kmalu zatem se je pojavil na obisku Franc Strojanšek, 36, iz Dobrovelj 10. Motor (ali moped) je ved- no pustil nekoliko sto me- trov nižje, potem pa je hodil okoli hiše tako dolgo, da ga je Vikica poklicala k sebi. Tako je bilo tudi tokrat. Po- tem sta baje pila pivo in ... Vikica Tumšek in Franc Strojanšek st-a se spoznala maja lani v tovarni Garant, kjer sta oba zaposlena. Viki- čin mož Franc Tumšek, 33, pa je zaposlen' v Gorenju kot voznik viličarja, zdaj pa si je vzel dopust, da je lah- ko vozil za kmstijski kombi- nat v Braslovčah traktor poln hmelja. Med Vikico in Francem Strojanškom se je vnela ljubezen, ki sta jo po- trdila že na lanskem hmelj- skem prazniku v Braslovčah, nato pa izginila na izlet na Golte. Vsi trije so se srečali tudi na pikniku, ki ga je pripravil Garant v PodvLnu. Prišlo je do medsebojnega prepiranja in bojna sekira je bila izkopana. Po pripovedo- vanju vaščanov je bil Franc Turnšek zelo dober in pozo- ren mož, ki je posvečal vso pozornost tako ženi kot ot- rokom. Ker pa se je priženil na domačijo Vikice in ker je ta našla novo ljubezen v Strojanšku — je bil na po- molu brodolom. ... Franc Tumšek je slu- til, da nekaj ni v redu. Več- krat je ženo prosil in celo jokal pred njo, naj konča s takšnim početjem, konča za- radi otrok, če že ne zaradi njega. In ker je Vikica slabo preiračunala, do kdaj bo v ponedeljek njen mož delal, je prišlo do tragedije, kjer so najbolj prizadeti trije otroci. Franc Tumšek se je predčasno vrnil domov, po- stal pred hišo in opazoval. Potem je z dolgim kolom zaropotal po vratih in lju- bimca je Vikica skrila v shrambo. Nato je odprla mo- žu, ki Se je zakadil proti shrambi in s kolom udarjal po njih, da so se odpjL Medtem je Strojanšek jJ grabil s police nož in ko se vrata odprla, je prišlo medsebojnega prepiranja, u se je končalo na prostem nekaj deset metrov od hij^ pod drevjem na travnikti,, nizki globeli. ' , »Zabodel sem ga, ven(Ja je še tekel naprej,« pripo,^ duje osumljeni Franc Stit janšek. »Vmil sem se v h šo in ker nož ni bil krvai ssm se "poslovil in odšel n delo v Garant v nočno iztm no. Obžalujem, da je unul, Franc Tumšek je obležal travi pred svojo hišo. Pri Ivanu Dušiču je bi] dmgače. »Pojdite domo ot,roci,« je rekel Tumškovii otrokom. »Pojdite z naii stric,« so prosili otroci, k« da bi čutili, da se je nekj strašnega zgodilo. Ivan Dušic: »Šel sem i videl, kaj je. Z Vikico sv šla pogledat, potem s« stopal avto in prepeljali sm Franca v bolnico. Bilo J preipozno, kajti ranjeno je b lo srce.« Zaradi ljubezni so osta trije otroci brez ljubezni, 1 bodo dobrega očeta pospr mili na pokopališče. Srečanje s pastirjem SlOHOJ... LISKA! Malo je še prostora na naši obli, ki bi mu mo- derna tehnika toliko pri- zanesla, kot je Menini planini. Na njej je le pla- ninski dom in cesta, ki pelje do doma po vzhodni strani Menine. Vsa ostala Menina je malo naselje- na, posejana z jagodovi- mi grmi, temnimi gozdiči in kravami. Srečal sem ga na poti v svojo leseno kočo. Pa- stirsko kočo namreč, kaj- ti iskal sem pastirja Bine- ta Zavolovskega, ki čuva krave na Menini. Tu je bil že štiriinštiridesetega leta, ko so ga med vojno kot otroka pripeljali sem starša. Takrat se je pričel navajati na življenje v pla- nini, ki je lahko tako le- pa ali pa zastrašujoča in nevarna. Ko je bdi maj- hen, se je Menine bal. Se- daj ga ni strah ničesar. Menino pozna kot svoj la- sten žep. Brezskrbno po- ka z bičem, da s tem za- bava turiste in ustrahuje nagajive otroke, ki naga- jajo živini. Ko je prišel v kočo, je sedel na staro leseno klop, ki so jo pri- nesli še iz stare koče in pričel popravljati bič, za katerega je rekel, da ga bo nocoj še potreboval za pokanje, ker bo tu vese- lica. Takšno razvedrilo se mu nudi redkokdaj, dru- gače pa so mu za družbo le krave, ki jih mora pa- ziti, da se mu ne razgubi- jo. Tako poteka življenje vseh pastirjev v p>oletnih časih. »To je hudičevo življe- nje,« je dejal takoj, ko sem mu povedal od kod sem in kaj želim od nje- ga. »Tisti v dolini misli- jo, da nam je lepo. Saj je, dokler sije sonce, ko pa zagrmi... So bili že stari, pa ni vedel ne kod ne kam. Izgubili so živi- no, sami zašli, pa nika- mor prišli. Mnogo je bi- lo takih pastirjev, Binetu pa se kaj takega še ni zgo- dilo. Preveč dobro se ra- zume z Menino, da bi ga prevarila. Preden je kot otrok pri- šel na Menino, je živel v dolini z materjo. Ima še dve sestri. Ena je v Avstraliji, ena v Velenju, on pa v planini. Sestri sta očeta imeli, on pa je bil nezakonski matere Marije. Nekaj časa je ži- vel pri dedu v planini, ko pa je nekoliko odrasel, se je vrnil v dolino, v Vele- nje, h knapom, kot je sam dejal. Tam je delal do leta 1957, potem pa se je zaradi bolezni napotil v gore na svež zrak. še se namerava za vedno od- seliti s planine, vendar pa bo tu še nekaj let, da se popolnoma pozdravi. Krave, ki jih pase, so od gomjegrajske zadruge. Na skrbi jih ima dvain- petdeset. Eno kravo mo- ra vsak večer poiskati, jo pomolsti, da ima kaj jesti in skrbeti zanjo. To kravo mora najti, pa če jo išče celo noč. Ko vse to opra- vi, je ura deset in takrat leže na svoje slamnato le- žišče. Električnega toka nima, zato si vsak dan za- kuri v zidanem štedilniku, da si skuha najnujnejše, sveti pa si kar s petrolej- ko. Zjutraj mora biti že ob pol štirih v planini, da še najde vse krave, ki spe kar po travi na prostem. Ko krave vstanejo, jih od- žene na pašo, kasneje pa se vrne v kočo, da si sku- ha in počedi. O svojem poklicu misli vse najboljše, le to ga moti, da planšarstvo vse bolj zamira. Nikogar ni, ki bi prav skrbel za vso stvar. Včasih so bili tu v planini štirje, toliko je bi- lo živine, sedaj pa sam čuva teh dvainpetdeset repcev, kot imenuje svoje krave. Pastirski poklic spoštuje, še bolj zato, ker se mu smilijo živali. Že davno bi pustil planinar- jenje, pa vendar nekdo mora to delo opravljati. Boji se, da bi bilo tako kot lansko leto, ko so kra- ve tekale po pašnikih brez nadzorstva. Planinarjenje traja od SDomladi pa tja do jese- ni. Vse je pač odvisno od vremena, ki je eno leto bolj. drugo pa manj na- klonjeno. B. MLINAR Ski-umna Binetova kočarija Revija STOP bo v dveh nadaljevanjih, v št. 35 in 36, objavila vse, kar se je v me- stecu Peyton pripetilo po tistem, ko Peyto; na naših TV zaslonih ni bilo več. V besedi in sliki, čisto vse do dokončnega konca. 30. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 Oorenje Kultura v tovarni fovarna gospodinjske opre- ^^)>Gorenje« zaposluje samo 'Velenju preko 6000 delav- Zanimalo nas je, kako ■■-Ibijo, poleg ostalega, tudi '^možnosti kulturnega udej- Lvanja zaposlenih. Za po- '^o: smo se dogovorili z Kremljem (progra- *gr), vodjem Kino kluba, .ijgovini ožjim sodelavcem j3.netom Hafnerjem (kreator jjkumentaci je), MaksimUja- Korošcem (obrat po- j^va), vodjem dramske sku- pje_ ter ing. Janezom Kra- jcem (servis), ki je bil Ustanovitelj in je še vodja jaleške folklorne skupine- forali smo se v stranskem ppostoru Delavskega kluba. Kot uvod smo pregledali japisnik odbora za kulturo pn IGO Gorenje. Tako skrb le redko srečujemo, zato me- ano, da je prav, če pove- jo nekatere sklepe: - Rast tovarne, kot tudi cesta Velenja, zahtevata dvig iaovosti in množičnosti kul- mega življenja v tovarni in rjči v občini; - Naloga tovarniškega od- sra za kulturo je, da pripra- :. material za obveščanje in »potrebi skliče sestanek z :iBbeno-političnimi orgti- aacijami, upravo podjetja : samoupravnimi organi v vem. - Z anketo med delavci v ^ami moramo ugotoviti, v kateri dejavnosti bi radi so- delovali. Istočasno pa bomo ugotovili ovire zavoljo kate- rih niso ali pa ne želijo v prostem času delati na kul- turnem ah športnem po- dročju. Redke so delovne organiza- cije, ki imajo toliko naklo- njenosti in volje za reševanje podobnih problemov. Gene- ralni direktor Ivan Atelšek je med drugim dejal: Naša delovna organizacija ima namen podpirati tako šport, kot tudi kulturo Vse- ga v celoti ne bomo zmogli, zato bi bilo nujno, da bi kar najtesneje sodelovali z vsemi drugimi delovnimi organizaci- jami in občino. Pri izmenskem delu vsem amaterjem ne bomo mogli pomagati_ kajti prva naloga vseh mora biti proizvodnja in pridobivanje sredstev. Se- veda pa bomo morali omogo- čiti članom društev prosto, da bodo lahko sodelovali na raznih gostovanjih in prire- ditvah. Eksistenca vsakega društva je odvisna od finančnih sred- stev. Ta sredstva niso majh- na in bodo morali vsi, ki to podporo dobivajo, tudi poro- čat^, ' v kakšne namene so bi- la potrošena. Trenutno je že razporejeno koliko tn katera društva bomo podpirali. Naša tovarna je del obči- ne. Naši delavci so prav ta- ko del občine, zato moramo tako na kulturnem kot tudi športnem področju podpirati občinske programe. Podpira- li bomo tiste dejavnosti, v katerih naši delavci delujejo. Na osnovi teh misli je ste- kel pogovor. ING. JANEZ KRAŠOVEC, KAKO DELA IN KAKŠEN PROGRAM IMA VAŠA ŠALE- ŠKA FOLKLORNA SKU- PINA? Naša folklorna skupina je v teh dveh letih, odkar obsta- ja, naštudirala celovečerni program. Konec avgusta in v septembru bomo obiskali na Poljskem in v Franciji dva folklorna festivala. V prihod- nji sezoni bomo delo razširi- li z novimi, mladimi močmi tn seveda z nabavo novih na- rodnih noš, ki nam bodo pri tem potrebne- ALI IMATE PRI SVOJEM DELU KAKŠNE POSEBNE TEŽAVE? Naša posebna težava je prostor, v katerem spravlja- mo vso potrebno garderobo, ki ne ustreza. Folklorni fun- dus ima na zalogi 160 narod- nih noš v vrednosti 400.000 dinarjev. Ta prostor je do- besedno skladišče v vlažnem prostoru, izgledov, da bo bolje, pa ni. Krmelj Miro je vodja kino kluba »Gorenje«. Njegova desna roka pa je Stane Haf- ner. Miro Krmelj: Kino klub je bil ustanovljen leta 1970- Do danes je zbral v voje vrste 40 članov — delavcev Gore- nja. Namen kluba je, da dejav- nost širi na območju občine Velenje. S svojo strokovnost- jo vzgaja kinoamaterje, se usmerja v dokumentarni film in v občini Velenje organizi- ra predstave klubskega fil- ma. V svojem kratkem času obstoja se je klub povzpel s kvaliteto filmov v republiški vrh in spada danes med tri najmočnejše klube. Trenutno snemamo doku- mentarni film o naši tovar- ni od začetka pa do danes. Snemamo tudi film o delu Ljudske tehnike v občini Ve- lenje in film o mestu Vele- nju. ALI USTVARJATE KAK- ŠEN NOV FILM, SAJ STE SE V PRETEKLOSTI IZKA- ZALI KOT ODLIČEN REŽI- SER IN SNEMALEC? Stane Hafner: V načrtu sem imel dva filma, toda za- radi težav še ne vem, če mi bo to uspelo- Prvi pa je v končni obdelavi. Intenzivno se pripravljamo na zimski II. festival amaterskega fil- ma v Velenju. KAKO PA JE Z GLEDA- LIŠKO DEJAVNOSTJO? Maksimiljan Korošec: V podjetju delam šele šest me- secev, zato o delu pred tem ne bi mogel veliko poveda- ti, lahko pa rečem, da ima 40 članov. Vsi so sodelovali pri proslavljanju 20. letnice podjetja kot recitatorji ah kako drugače. To so sami mladi člani- V načrtu imamo uprizoritev enega gledališke- ga dela. ALI OBSTAJAJO V POD- JETJU ŠE KAKŠNE DRUGE DEJAVNOSTI? Ing. Krašovec Janez: V podjetju deluje tudi mlad pevski zbor, ki prepeva šele eno leto. Začel je z dvajseti- mi pevci in mislimo, da bi lahko imela naša tovarna mo- čan pevski Zibor, zato ga bo- mo v zimskem času razširili. Finančni in moralni vpliv tovarne gospodinjske opreme sega v skoraj vsa kulturna društva. Aktivno posegajo tu- di v občinsko kulturno poli- tiko, zato smo .sogovornike opozorili na nekatere trdit- ve, da njihov kulturni dom ne opravlja svojega poslanst- va tako, kot bi moral. ALI VAŠ KULTURNI DOM OPRAVLJA SVOJO FUNK- CIJO? Vsi sogovorniki hkrati: Ne! KAJ BI MORALI STORITI, DA BI SE TO STANJE IZ- BOLJŠALO? Ing- Krašovec Janez: Kul- turni dom je povezan s ti- skamo, ki kot delovna or- ganizacija skrbi za ureditev doma. To je tudi prav. Kljub temu pa mora biti namenjen in dostopen dejavnostim, za- voljo katerih je bil zgrajen. Ce tega ne bomo kako dru- gače rešili, ga lahko preime- nujemo v tiskamo. še in še smo klepetali o kulturnih dejavnostih, ki so tako ali dmgače povezane s tovarno. Ob 20. letnici obsto- ja želijo tudi na področju kulture napraviti korak na- prej v množičnosti in tudi v kakovosti. Izjave sogovorni- kov _ stališče vodstva in zagna- nost veUkega števila aktivnih sodelavcev dajejo optimistič- ne poglede v prihodnost. Možnosti za resnično kultur- no aitcijo, o kateri govormio že dalj časa, ima tudi replna in konkretna tla. To je vzgled, ki bi moral prisiliti tudi druge organizacije, da bi začele razmišljati o nujnosti duhovne bogatitve in rekrea- cije delavcev. Res je, da ima- jo tudi tu težave. Pedvsem s prostori. Res je, da je tudi tu prisoten kanček neenotne kultume politike in zaprtosti v občinske meje. Res je tu- di, da se razhajajo predvsem takrat, kadar želijo uskladiti želje in realne možnosti- Res pa je tudi, da imajo smisel za organizirano delo, s kate- rim bodo prav gotovo rešili marsikateri problem. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Šaleška folklorna skupina Obnovljena lekarna in zgodovina Zgornji sliki prikazujeta nagrobni plošči iz sred- IJiega veka. Obe sta vzidani na Novo lekarno na '^OfTišičevem trgu v Celju. Blizu lekarne je cerkev, [[^ kateri je še več podobnih nagrobnih spomeni- ^^v. Ko so pred leti napeljevali v lekarni centralno ^'^'•■javo, 80 jo hoteli napeljati pod zemljo, pa so pri °dkopavanju odkrili mnogo človeških kosti. V krat- bodo to lekarno prenovili in bo gotovo zani- ^'ya, saj bo zgradba v starem slogu. Vodstvo celj- r^ih lekarn upa, da bodo kmalu zbrali dovolj denar- ja za dela, ki bi jih pričeli že letos, zaključili pa v "^slednjem letu. Foto: Boris Mlinar V Polzeli gradijo Kulturni dom Pred mesecem dni so na Polzeli pristopili k obnovitvi In dozidavi kulturnega do- ma. Za to obnovo so se pri- pravljali že več let. Zanimi- vo je, da sta idejo o obno- vitvi kulturnega doma spro- žila direktorja tovarne noga- vic Polzela in Garanta. Na- črte za obnovo je izdelal dipl. ing. arhitekt Adi Miklavc s Polzele. Celotna investicija bo znašala okrog 1,6 milijona dinarjev. Večji del sredstev je že zbranih, največ pa sta prispevali tovarna nogavic in Garant, pa tudi Kulturna skupnost Polzela in delo za- upala Gradbenemu podjetju Ingrad iz Celja. S to dozidavo in obnovitvi- jo bo pridobilo DPD svoboda Polzela večje in boljše pro- store za delo številnih sekcij, kot so knjižnica, glasbena šo- la, dramska sekcija in moški pevski zbor. Seveda bo tudi center Polzele s tem marsi- kaj pridobil pri svojem izgle- du. Posebno se veselijo otvo- ritve člani prosvetnega dru- štva, ki so že doslej vztrajno. pa čeprav pod težkimi pogo- ji delali v raznih sekcijah, še z večjim veseljem pa bodo delali v novih in lepših pro- storih. Poleg polzelskih kulturnih prostorov je domov, ki so prepotrebni obnove, v žalski občini še precej. Začeli so to- rej na Polzeli in pripravljali so se na to obnovitev pet let. Prav bi bilo, da bi v prihod- nje vsaj vsakih pet let obno- vili en dom kulture v občini. Tekst in foto: T. TAVCAB 8. stran — NOVI TEDNIK 30. avgust 1973 —- St j. Doboj OBISK CELJANOV Ob občinskem prazniku Doboja so se predstavniki celjskih druž- benopolitičnih organizacij in občinske skupščine udeležili praznovanj in slovesnosti v tem pobratenem mestu. V delegaciji so bili Stane Seničar, Risto Gajšek in Igor Lotrič. Celje ZA REGIONALNO ZBORNICO Prejšnji teden sta se na skupni seji sestali komisiji za družbeno- ekonomske odnose pri celjskem občinskem sindikalnem svetu in ko- miteju občinske konference ZK. Spregovorili so o dosedanjem delu, učinkovitosti in organiziranosti republiške gospodarske zbornice. Delo gospodarske zbornice niso ugodno ocenili. Zavzeli so se za ustanovi- tev regionalne gospodarske zbornice m za prostovoljni pristop de- lovnih organizacij v članstvo zbornice. Zbornica bi morala o svoji organiziranosti in delovni usmeritvi upoštevati ustavne spremembe. Slovenske Konjice 100 LET GASILCEV Proslave 100-letnice gasilskega društva Slovenske Konjice se bo- do začele 2. septembra pod pokroviteljstvom Skupičine občine Slo- venske Konjice. Ob 8. uri bo otvoritev RAZSTAVE GASILSTVA SKOZI STO LET v Domu kulture. Ob 9. uri bo začetek gasilskega tekmovanja na šta- dionu NK Dravinja. Tekmovale bodo desetine gasilskih društev in industrijskih gasilskih društev v moških in ženski7i postavah iz pod- ročja Slovenije. Prijavljenih je prek 50 enot. Proslava se bo nadaljevala v soboto 8. in nedeljo 9. septembra, o čemer bomo poročali v prihodnji številki. ŽE NA TERENU v Slovenskih Konjicah bo jutri sestanek koordinacijskega od- bora za javno razpravo o novi ustavi. Sestanek sklicuje SZDL in bo imel Izključno organizacijski značaj. Dogovorili se bodo o kon- kretnem delu, ki se bo začel že ta teden, nadaljeval pa v nasled- njem mesecu. ZRAK V KO-KO v obratu usnjene konfekcije Ko-Ko v Konusu so namestili mo- derne klimatske naprave, ki bodo dovajale hladen zrak. Stavba, ki je bila zgrajena pred leti, naprav za zračenje ni imela, zato je bilo delo zlasti poleti otežkočeno. Naprave z montažo so veljale dva mi- lijona dinarjev, a računajo, da se bodo kmalu izplačale z večjo sto- rilnostjo pri delu. Prebold TUDI STOLETNICA Industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold slavi 1. septembra 1973 100-letnico obstoja. Društvo želi slovesno proslaviti svoj jubilej, zato prireja ob 7. uri republiško tekmovanje gasilskih enot podjetij tekstilne industrije SRS. Ob 1.5. uri bo zbor gasilcev pri gasilskem domu v Preboldu, kjer se bo formirala parada. Gasilski ešaloni s prapori na čelu bodo korakali skozi Prebold, mimohod bo pri osnovni šoli do slavnostne- ga prostora pri bazenu, kjer bo zborovanje. Tam bo podelitev po- kalov zmagovalnim enotam in spomln.skih diplom. Organizacijski odbor želi, da bi čimveč gasilcev sodelovalo na proslavi lOO-letnice. prebivalce pa vabi k udeležbi dopoldanske in popoldanske prireditve. P« proslavi bo vrtna veselica na baaenu t Preboldu. PROMET JE MATEMATIKA »Ne da se ga naučiti na pamet, ne da se g a napifiati. Poštevanke ne pozabimo, zaplete- ne enačbe ter integrale pa pozabimo, če zna nja ne obnavljamo. Takšen je tudi današnji, sodobni promet. Osnovne prometne znake in zakonitosti vozniki obvladajo, pride pa trenu- tek, ko ne vedo več nekaterih pravil, ki so jih znali pred leti na šoferskem izpitu. Krvni da- vek naših cest raste.« To 80 besede mladega prometnega miličn ika NIKA KERESTEŠA, ki je v najinem pogo- voru nadrobil še nekaj resnic iz dela, ki ga opravlja. Teh resnic pa je toliko, da bi z nji- mi lahko napolnili polovico našega časnika in še ne bi bilo dovolj. Zato sva morala pogo- vor prilagoditi obsegu. NIKO KERESTEŠ se je rodil v Sombom pred dvaintridesetimi leti. Nje- gov oče je madžarskega rodu, zato tudi Niko ob- vlada madžarski jezdk. V domačem kraju se je izu- čil za pečarja, 1962. leta pa je prišel v Celje, kjer je oblekel vojaško suknjo. Kmalu seje prilagodil sre- dini, kjer je živel. Prebi- ral je naše časopise in se počasi učil slovenščine. Ko se je bližal dan, da se za njim zapro vrata vo- jašnice, je uzrl v »Delu« razpis za sprejem v mi- li čniško službo. Prijavil se je in opravil potrebne izpite. Najbolj se je bal neznanja slovenščine, kjer mu še danes dela pregla- vice dvojina, ki je prej v madžarskem in srbohr- vaškem jeziku ni poznal. Fizično je imel dobro kondicijo, saj se je aktiv- no ukvarjal z boksom in je bil član somborskega »Radničkega«, novosadske »Vojvodine« in tuzlanske »SIobode«. Toda s časom je obvladal tudi jezik, če- prav tega ni mogel stori- ti s pestmi, temveč z vo- ljo in odnosom do svoje- ga dela. Zdaj je v Celju že deset let, je poročen in ima dve hčerkici. — Dobro govorite slo- vensko! — Služba, veste. Veliko kontaktiram z ljudmi, i>o- ročila moram pisati v knjižni slovenščini, pa se človek marsikaj nauči. Rad tudi berem in tako pilim svojo slovenščino. — Kaj pa najraje berete? — Časopise, ker za knji- ge nimam časa. — Katerega najraje be- rete? — Kom^unist se mi zdi najbolj »čist« časopis pri nas. — Kakšni so bUi vaši občutki, ko ste oblekli mi- llčniško uniformo? — Nič posebnega. Naj- prej sem moral spoznati kot mald pripravnik vse službe, postajno območje in tako naprej. Takoj sem spoznal, da je to zelo za- htevna služba in sem si mislil, da tega ne bom nikoli zmogel. Najprej sem bil čuvaj nočnega re- da in miru. Moram pa reči, da je tovrstna služ- ba zelo odgovorna in ne- varna. — Zakaj? — Poglejte, se je že zgo- dilo, da sem moral pri kom uporabiti silo, us- trezni ukrep. To sem sto- ril službeno, po pravilih. Toda, ko se je prizadeti ohladil in doma vse do- bro razmislil, me je tožU in sem se na sodišču zna- šel na zatožni klopi. Če- prav tožitelj ni dosegel tožbe v svoj prid, je le ostal nekakšen moralni zmagovalec, ker me je spravil pred sodnika. To je zame nesmiselno. — Po belem pasa In kapi sodim, da ste prometnik. — To sem zdaj že šesto leto. Sem specializiran za kontrolo prometa, ureja- nje prometa ter opravljam oglede pri prometnih ne- srečah. — V svojem doseda- njem delu ste videfi že veliko število prometnih nesreč. Kdaj vam je bilo najtežje kot uradni osebi? — Najtežje mi je ved- no bilo in mi je še da- nes, kadar moram vzeti s seboj na kraj prometne nesreče, ki se je zgodila na zelo prometni cesti, mladega praktikanta. Bo- jim se, da se mu ne bi kaj zgodilo. Drugače pa rad delani z mladimi. Mlad je še, radoveden. Jaz pa moram najprej za- varovati kraj prometne nesreče, zagotoviti prisot- nost udeležencev in prič, urejati promet in pouče- vati pripravnika. To je močna koncentraeija pri delu in takrat sem ves naipet. Moram pa omeni- ti, da zelo rad p>oučujem mlajše, rad bi jim dal čimveč iz svojih izkušenj. — Na kaj na.tprej pomi- slite, ko dobite obvestilo o nesreči? — Kako priti čimprej na kraj nesreče. — Kaj vas pa najbolj prizadene, ko vidite nesre- čo? — Če so v njej udele- ženi in prizadeti otroci. Ta- krat mi je najhuje in ta- koj pomislim na svoja ot- roka — kje sta v tem trenutku. Morda sta na drugem koncu mesta, mor- da sta pod kolesi ... ve- ste, danes je tako... z ženo sva oba zaposlena, popoldne ni vrtca, otroci so večkrat brez ustrezne- ga varstva in človek pomi- sli na vse. Toda ko sem na kraju nesreče, ko zač-. nem delati, se moram skoncentrirati na vrsto elementov, čustva se ohla- dijo, človek se vrne v svet sistema, p>o katerem mora delati, v svet zako- nitosti. To pa so dejstva, primerjave, dialogi ... — Kaj se takrat dogaja v vas, kot uradni ose*bi, ne kot v očetu dveh ot- rok? — Nič in vse. Človek gleda, dela, razmišlja. Najbolj me vedno boli to, ko ljudje v prometnih nesrečah vedno tarnajo nad razbito pločevino, nad materialno škodo. Nič jih ne zanima kako je z ljud- mi, kako je s tistim, ki leži zbit na cesti . .. — Kako pa ljudje gle- dajo takrat na vas? — Vem, kako moram ravnati, ko pridem na kraj nesreče. Pogledam, kako je s ponesrečencem. Najprej ga spravim v naj- ugodnejšo lego , odvisno od poškodbe. Potem ča- kam, da dobi ponesreče- nec strokovno pripravljen in organiziran prevoz v bolnišnico. Nemalokrat pa ljudje mislijo, da sem ga pustil kar tja vnemar le- žati in skušajo s svojimi »strokovnimi« komentarji in ukrepi položaj zbolj- šati, vmes pa letijo opaz- ke, kako nič ne znamo, kako pustima trpeti ljudi na cesti itd. Se mi je že zgodilo, da sem moral in- tervenirati in obvarovati ponesreečnca pred takimi »strokovnimi« posegi prve pomoči radovednežev. — Kaj pa tisti, ki je nesrečo zakrivil? — Ta je še pod šokom, navadno pove resnico, ker nima časa lagati m si izmišljati svojo verzijo. Zato tudi hitim na kraj nesreče. Ljudje so zelo pvozomi do naše izjave. Ko po dejanskem stanju ugo- tovim, kako je bilo in ko so skice in fotografije končane, opozorim udele- ženca v nesreči, da bom predal postopek sodniku. Drugi udeleženec takoj to razume, kot da on ni ni- česar kriv, češ »saj je miličnik rekel, da bodo tebe tožili«. Jaz nastopam na sodišču kot priča, pro- ti meni pa nastopajo ad vokati. Kdor je bil v ne- sreči, se doma vsega do misli, vzame si čas, nare- di kombinacijo, najame advokata, izpodbija mojo skico na mestu nesreče, zanika prejšnje izjave itd. — Ljudje kaj pomagajo pri reševanju in ugotav- ljanju resnice? — Zelo. Tudi če kdo po- begne. Osebno bi bil zelo vesel, če bi nam ljudje pomagali tudi pri naših drugih primerih, ne samo pri prometnih nesrečah. Je pa zanimivo, da bi na kraju nesreče marsikaj povedali, ko pa vidijo, da bom njihovo izjavo zapi- sal, utihnejo in nočejo več govoriti, izgovarjajo se na vse načine. Veste, to je zelo težko. Mi pri- demo vedno po nesreči. Mi ugotavljamo in pred- videvamo. Rečemo: utru- jenost, zaspanost itd. To- da to so domneve. Niko- gar ni, ki nam bi film dogodkov zavrtel nazaj. Ljudje pa res pomagajo rn imamo zelo malo nere- šenih primerov okoli pro- metnih nesreč. — Kdaj ste bili pa v življenjski nevarnosti? — Stal sem na križišču, pripeljal je tovornjak, spregeldal je moj hrbet in sta me stisnila tovor- njak in avtobus. Le ne- kaj centimetrov je manj- kalo, pa bi mi zdrobila prsni koš. Sem pa že tu- di moral bežati s svoje- ga podstavka v križišču. Voznik te enostavno ne vidi in pelje naravnost va- te ... Najslabše je pono- či. Takrat je več vinjenih voznikov na cesti kot po- dnevi, od vinjenega pa la- liko človek pričakuje vse — Kakšne so vaše izkuš- nje? Bili ste pred sodni- kom, bežali sto s križi- šča, ozmerjali so vas .. •? — Ugotovil sem, da lju- dje veliko premalo pozna- jo elemente tehnike vož- nje. Bilo bi mnogo manj nesreč. Delati bi morali eden za drugega. Danes jaz za.viram zaradi tebe, jutri boš ti zaradi mene. Tak odnos bi moral biti, pa bi bilo veliko manj zmerjanja z osli in opi- cami na cesti. Vozniki se zmerjajo, vsak je najbolj pameten. Seveda to ni tre- ba posploševati. Pri majb- nih nesrečah ljudje pre; več komplicirajo. Zadnji trči v prednjega in potem čakata miličnika, namesto, da bi se umaknila s c^' ste, ker je vzrok nesreče očiten ... to tudi kaže nepoznavanje prometnih predpisov. Ljudje pozab- ljajo in preveč delajo pamet... mi pa bi mora- li biti bolj tehniško opre; mljeni, da bi bili manJ odvisni od izjav. DRAGO MEDVEP jj 33 — 3V9USt 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 njihovo življenje je materinstvo BRIDKE URE Zahotelo se nam je na deželo. Mesto s svojimi oljjemi je vsak dan hujše jU olovek v njem postaja utrujen. Na poti v 2iče pjlilja mil veter in trava je pravkar pokošena. Me- [jjo se ziblje in se nam Ijanja. Na poti smo, da obiščemo dve materi, ki jta porodili menda več loi deset otrok. Na začetku Žič, kjer se y navalu mehanizacije, ki ua vas krepko občuti, bu- di nekaj novega (delajo odsek za hitro cesto, 2i- {an nii je kasneje dejal, (ia se imenuje Slovenika), smo zavili navkreber in pri prijazni in mogočni domačiji povprašali za mater URŠKO RAZBOR- ŠKOVO. Na dvorišču nas je sprejel svetlolas mla- denič, ki mu je že po- gnal puh na obrazu — verjetno je bil tudi last- nik mogočne žabe s tujo registracijo, ki je stala na dvorišču — in odklo- nil vsak razgovor z ma- terejo. Bil je namreč njen sin. Ko smo vztrajali, da se z njo pogovorimo, je dejal, da je pri sosedu, a ni povedal, pri katerem. Naj se vrnemo kasneje, je še rekel, morda bo po- tem razgovor dovolil. Ob odhodu je celo dejal, da tega ne smemo napisati. Ob slovesu so prijazni inižki veselo mahali v po- zdrav. Niso bili domiš- ljavi. S poparjenimi občutki smo poiskali drugo ma- ter. Krhko mater MARI- JO STRMŠKOVO, ki je po- rodila dvanajst otrok. Mi- mo kop sena smo šli in pokošena trava je prijala utrujenim nogam, dokler jo nismo zagledali. Zra- sla z njivo in zemljo, ki ]o obdeluje, je bila jasna slika, model naših mater, ki jim je življenjen natro- silo le odpoved in bridke ure. Tudi veselja je bilo nekaj vmes, ta je priha- jal še danes iz smejočih Faktorjevih dekelt, ki so pomagale materi na nji- vi. Polni zdravja in živ- ljenja, ki ju še čaka, sta bili nasprotna podoba zgarane matere. Na srednjeveliki kmetiji ^8-letna Faktorjeva mama še danes vsak dan skuha za devet ljudi. Deset otrok je živih, štirje fantje in šest deklet. Tri še vedno hodijo v šolo, ostali pa že pomagajo doma. Njihov oče je bil v gorci, zato se je mati še bolj razgo- vorila. V Žiče je prišla iz Suhodola in doma je iz velike kmetije, kjer je tudi bilo 11 otrok. Po voj- ni sta se vzela in najtežje je bilo, ko so prihajali otroci in jih ni bilo v kaj zaviti. »Trgala sem srajce, mila ni bilo, »šti- bra« je bila velika. Bila sem lačna, velikokrat, a otroci niso bili.« Mati je rodila tudi fan- ta dvojčka in ta sta ji prizadejala veliko brid- kih ur. Spala ni ob njiju, čez dan pa so klicali dru- gi otroci in živina. Ko smo šteli vnuke, smo jih našteh le šest. Res, da je mati še mlada in le nekaj otrok je poročenih, pa ven- dar misli, da njeni otroci ne bodo imeli veliko ot- rok. »Jaz pa se jih nisem branila, prihajali so in ra- zen zadnje sem vse rodila doma. To je bilo bolj pre- prosto kot zdaj.« Pomislili smo na to, da ti časi venidar še niso tako odmaknjeni, pa zeva med današnjim življenjem in tistim pred dvajsetimi leti pravi prepad. Mati je ponosno še po- vedala, da je na naš ča- snik naročena 12 let in jim tednik veliko pomeni. Vzame ga v roko le za hipec, ko pa je še vedno tako obremenjena z de- lom. Zadela si je koš na rame, kot bi to bilo naj- lažje na svetu. Drobno in izsušeno telo na vztrepe- talo ob tem. Podali smo si roke v pozdrav, še prej pa smo poizkusili njeno .ognjiščno potico. Ko smo jo pohvalili, je navlaka bridkih ur v njenih očeh izginila. ZDENKA STOOPAR •^ORS rogaška slatina: takole se blešči med starimi strehami novo upravno Poslopje. Z izgradnjo novega upravnega poslopja so dobili svoje večje prostore tudi ^ oddelku razvoja. Uredili bodo tudi celotno okolico tovarne (nova kolesarnica, P^^kirni prostor in igrišče za rekreacijo). v daljšem obdobju načrtujejo tudi bazen, '^'■ej temeljito delo ob občinskem prazniku. Foto: d. medved •v SOSED iSOSEDU Največkrat vlada v so.seski odtujenost, ki je toliko večja, kolikor bolj polna je ljudi. Ta odtujenost in brezbrižnost se čuti tudi t velikih blokih, kjer stranke skoraj nimajo medsebojnega kontakta. Sosed je včasih pomenil varnost, po- moč ali pa tarčo za sodnijsko preganjanje. Ce pa živiš v bloku, pa zjutraj komaj slišiš kakšen pozdrav. Da so v takih hišah otroci kamen spotike, ni potrelhio posebej poudarjati. Ko prive- ka dojenček, porabijo zanj preveč vode, ko je malo večji ropota in moti soseda, ko je »goden« za dvorišče pa je spet rompompom. Kar se zgodi, vsega je kriv. Tlači in kvari zelenice, ker malo pobrska \>o robovih (peskovnikov namreč ni) in že je ogenj v strehi. Starejši otroci bi radi igrali nogomet ali košarko, zato na- letijo na še večji odpor. So- sed je vendar posadil dreve- -sa in lahko bi zlomili kakšen vrh! Karkoli se zgodi, vsega so krivi otroci, če so ukradene diname ali pa sama kolesa, kdo je kriv — otroci. Če je kolo prazno, kdo se igra z njim — otroci. Ob vsem tem nI čudno, da prihaja večkrat do prepirov, zlasti tam, kjer je nestrpnost manjša, če v hišah živijo lju- dje, ki so sami imeli otroke, to še nekako razumejo. A gor- je, če so med njimi zakonski pari brez otrok. Razumevanja je konec in prepir je tu. Jaz že vam, kdo mi je strgal di- namo s kolesa, jaz vem, ka- teri je takšen lump, govore pomenljivo in tako, da nobe- nega direktno ne obtožijo. Otroci pa so užaljeni in ob- dolžitve kraje, ki se je zgodi- la v hiši, težko prenesejo. So lumpje, so nagajivi, mučijo živali, razgra.jajo. divja,io_ s kolesi — a krivične obdolžit- ve ne prenesejo. V njihova sr- ca se zasadi dvom nad odras- limi in njihova avtoriteta se zamaje. Upravičeno morda? Z. S. NAŠI DOPISNIKI Prijatelja Viktorja sem našel, kot po navadi, pri delu. Z ženo sta izdelova- la hčne spominke iz us- nja za Tovarno usnja v Šoštanju. Brez vseh uvod- nih formalnosti sem si og- ledal prostore, nati-pane s slikami, plastikami, kipci, starinami in naravno ob- likovanimi koreninami — nanje je najbolj ponosen. Na prvi pogled sem imel vtis, da je to vsestranski hkovnik, ki ve, kaj je le- pK). Kramljanje z njim je prijetno, hkrati pa ti na- trese toliko misli, ugotovi- tev in življenjskih izku- šenj, da sem moral dolgo urejati »svoj miselni po- tencial«, preden sem se- del za pisalni stroj. V ta- kem kratkem zapisu je nemogoče predstaviti vse njegovo delo, zato naj to ostane za drugo priložnost. Čudno se mi ie zdelo, da njegovih zbirk Še ni od- kril naš tehnični urednik. Obljubil sem, da ga bom na to opozoril. Kdaj ste začeli s pisa- njem? To je že zelo dolgo. Ne spominjam se več prvega članka. Res je, da je pri hiši, kjer živiva z ženo z zelo majhno pokojnino, dobrodošel vsak dinar. To- da zaradi honorarjev (ti so zelo skopi) ne pišem. Pišem zato, da bi izvedeli tudi za naše mesto, da bi bila javnost informirana o mojem Šoštanju. Nekateri mi očitajo preveliko kri- tičnost. Zakaj bi se morali venomer hvaliti, saj se do- bro samo hvali?! Kot ste kritični do oko- lice, tako tudi kritično ob- ravnavate naš list. Kaj vam je v njem všeč in kaj ne? Vsak list mora imeti svoj koncept. To sem že velikokrat razlagal in zdi se mi, da je NT dobil svo- jo simpatično obliko. Tudi vsebinska stran je boljša, prav je, da ima svoje me- sto — tudi kultura. Moti me le zadnja stran, ki pri- naša tu in tam kakšne »ne- umestnosti«. Mogoče bi bilo prav, da bi se iskalci člankov o konjičkarjih, umetnikih in drugih inte- resantnih ljudeh bolj po- trudili in bi posvečali vsem enako pozornost. Kaj menite o klubu do- pisnikov NT? Bil sem med pobudniki zato bi bilo prav, da se ideja spelje do konca. Med seboj bi se morali spoznati. Predlagam, da organiziramo podobno sre- čanje, kot ga je organizi- ral »Večer«. En dan smo bili njegovi gostje. Tu ne gre za gostijo, gre za ak- tiv, ki bi se v primeru, da se bolje pozna med se- boj, bolje povezal in dobil novo energijo ter voljo za pomoč pri oblikovanju vse- bine lista. Ali lahko še računtamo na vaše sodelovanje? Prav gotovo! Večje zau- panje p>a nam ne bi škodi- lo. Vodstvo tednika naj bo pozorno tudi takrat, ka- dar gre za spreminjanje naslovov. Rad bom še pi- sal, pisal bom pošteno (kritično) kot doslej, pisal bom enostavno in razum- ljivo, saj je Ust namenjen širokemu krogu bralcev. Viktor Kojc je bil dolga leta učitelj likovnega in tehničnega pouka na Os- novni šoli »BIBA ROCIK«. Bil je pojem vsega kultur- nega dogajanja v Šošta- nju, zlasti likovnega. Delal je v Napotnikovi galeriji in povsod tam, kjer so se zbirali umetniki. Veliko zaslug ima pri postavlja- nju šoštanjskih spomeni- kov in turističnih objek- tov. Ni mu žal nobene žr- tvovane ure, žal mu je le, da družba tega ne zna do- volj ceniti. Poslovil sem se in mu obljubil, da se bom še vrnil. ŠTEFAN ŽVIŽEJ VEC DOMAČEGA KRUHA Zakaj v kmetijski državi ne moremo pridelati dovolj krušnih žit? To vprašanje se ponavlja že leta in leta. Go- spodarstveniki načrtujejo, kako bi pridelali dovolj pšenice, da je ne bi bilo treba uvažati, a njihovi predlogi se ne ures- ničujejo. Kje so vzroki? Najpogosteje dobimo odgovor, da je p>šenica prepoceni. Kmetje je ne marajo sejati veliko, del pridelka pa še po- krmijo živini, če ga sami ne porabijo za kruh. če bi bila le nekaj dražja, bi je baje pridelali in prodali mlinskim podjetjem tohko, da je ne bi bilo treba več uvažati. Take odgovore pa je treba bolj pretehtati. Nekateri so se že lotili tega in ugotavljajo ali vsaj menijo, da le z viš- jo ceno ne bo moči zagotoviti dovolj krušniUi žit. Menijo, da manjši kmetje ne bodo pridelovali pšenice za prodajo, četudi bi jim jo plačali po 1,60 ali 1,80 din za kilogram. Ra- je bodo pridelovali krmo za pitanje živine. Družbena pO" sestva pa je na sedanjih zemljiščih ne morejo pridelovati veliko več, ker morajo gojiti tudi koruzo, sladkorno peso, sončnice in drugo, v Sloveniji pa predvsem kmme rast- hne. Družbena posestva pridelajo več kot dve tretjini vse odkupljene pšenice v naši državi. Za mnoge je tudi sedanja odkupna cena dovolj spodbudna. Seveda bi jim prišel ^rav vsak dinar več, ki bi ga dobiU za pšenico, zato se zavzema jo za višjo odkupno ceno. Za manjše kmete pa tudi 2 din za kg pšenice še ne bi bilo dovolj spodbudno. Ne zato, ker njihovo delo ne bi bilo dovolj plačano, če si pomagajo s stroji, ampak ker pšenica ne zahteva veliko dela. V pri- merjavi s pridelovahiimi stroški daje visok čisti dohodek, toda malo po hektarju, če kmet prideluje krmo tn redi ži- vino, je veliko bolj zaposlen, ustvari pa tudi vehko večji ■ dohodek po hektarju svojega posestva. Le izračunajte, koli- '■ ko bi dobil kmet za pšenico, če bi jo pridelal na 3 ah 5 Im, ^ in koliko za živino, ki bi jo redil s krmo, pridelano na ti- 1 stdh zemljiščih! j Kmetje to že vedo, zato raje redijo živino, kot proda- ' jajo pšenico, če je pri hiši le dovolj delovnih rok. Nekateri očitajo kmetom, da i>šenico, ki je ne porabijo za kruh, raje pokrmijo živini, kot bi jo prodali. Gotovo je niso posejali za prodajo, ampak zaradi kolobarjenja. Pri nas je namreč koruza navadno dražja od pšenice, ker je pridelamo dovolj, dovoz iz oddaljenih krajev, npr. Vojvo- dine, in marže posrednikov od tistega pridelovalca do na- šega živinorejca pa nanese jo veliko. Kako potem pridelati toliko krušoiih žit, da ne bd bilo treba uvažati pšenice? Pridelovala jih bodo lahko le druž- bena posestva na velikih poljih s stroji in taki kmetje, ki ne bodo utegnili na vsem posestvu pridelovati krmo za ži- vino, oziroma morda živine sploh ne bodo redili Taki pa bodo morah imeti še drugo zaposlitev, kajti samo z dohod- ki od pšenice bi slabo živeh, četudi bi imeli 10-hektarsko kmetijo. To se kaže tudi pri usmerjanju kmetij. Razdrob- ljeno kmetijstvo ne bo dajalo veliko krušnih žitt. Odkupna cena pšenice, ki bi ustiezala malim pridelovalcem, ne bi bUa sprejemljiva za porabnike. Jože Petek 10. stran — NOVI TEDNIK 30. avgust 1973 pisma LJUDJE MED SEBOJ Zdravo Tine! Tine se hi obrnil, za- strmel se je v Konjiško goro — zbrali so se črni oblaki; kot v njegovem srcu. Molče je obstal, me premeril od palcev doiz- padajočih las — brada se mu je tresla, kot da mu gre na jok. Kaj je s tabo? Ali si imel prometno nesrečo? Si ovdovel? Z mano je manj kot nič, je siknil skozi škrba- sto zobovje in dodal soč- no uvoženo kletvico. Z mano ravnajo kot z bara- bo, kot da sem pognal na boben kakšno TOZD, kot da sem zagrešil kulturni zločin, kot da sem zliko- vec, se je izkašljeval in dodajal folklorne motive z imeni razstavljene živi- ne na kakšnem kmečkem prazniku. O meni so raz- pravljali v domačem pro- svetnem društvu, pa tudi na uho nekaterim vodil- nim političnim ter kultur- nim funkcionarjem je že prišlo. Imam slabo vest kot zločinec na »belem kruhu«. Poglej moje čev- lje, taki so kot kopita vozne krave! Hodim po' vasi in ljudje me čudno pogledujejo, češ: ta je ti- sti!? Kaj mu je le bilo treba?! Oprosti, ne vem m kaj gre, sem se opravičeval. on pa se je ponovno za- zrl — tokrat v pohorske vrhove. Da bi jih zlodej! Ima- jo denarja kot pečka! Kdo pa je že kdaj slišal, da je bila kultura renta- bilna? Vedno smo jo mo- rali pokrivati z nekulturo v obliki davkov na alko- hol, če že drugače ne. Pri nas smo pa rentabil- ni — in še kako! Sem morda sam kriv, če me žene neka skrivnostna sila, da počenjam take neumnosti; sem morda zločinec, če sem hotel vnesti nekaj »višje kultu- re« na vas! Grlo se mu je ponovno zatreslo. Štefan žvižej MATIČNA DEJSTVA še ni dolgo, morda pred dvema letoma, ko so bila poročila iz matičnega ura- da ali gibanje prebival- stva na drugI strani NT redno vsak teden. Zdaj so pa na koncu NT in samo poroke in rojstva. Mene bi pa veliko bolj zanimalo, če bi bila po- ročila o smrtnih prime- rih, ker sem večkrat šele v NT bral ali zvedel, da je umrl ta ali ta, ki sem ga nekdaj poznal. Saj po- roke so osebna zadeva in zanimajo samo tistega, ki se je poročil. _ Jaz- sem bil naročen na NT, ko je izhajal še kot Savinjski vestnik in po- tem kot Celjski tednik do takrat, ko je tovarna EMO za svoje delavce eno leto plačala naročnino. Moj sin Alojz škoberne je pa zaposlen v EMO že več ko 20 let. Potem ko EMO ni več plačalo na- ročnine za svoje delavce, pa jaz naprej plačujem naročnino na ime mojega sina Alojza škoberneta. Ce ne boste ustregli tej moji skromni želji, ne bom več z zanimanjem pričakoval vsak teden NT. Franc škoberne, Celje, Mariborska 76 a Odgovor: Tovariš Franc, nikar ne zamerite. Se bo- mo občutno poboljšali. Ampak šele z jesenjo. Ma- tičnih sporočil ne dobiva- mo iz vseh občin in ima- mo zato težave. V sep- tembru pa bomo to ru- briko razširili in pripra- vili še nekaj drugega. Da boste NT spet pričakovali z zanimanjem! Do takrat pa potrpite. PREMALO ZA STAREJŠE v NT ni več prostora za cene na celjskem trgu, ne za poročila iz Griž in Žalca, ne programa radia Ljubljane. Manjkajo pa tudi nasveti za gospodinj- stvo in še marsikaj po- grešamo starejši naročni- ki. Kakšne zelo stare in zanimive pripovedke. Mno- go, mnogo bi še naštela, pa boste rekli, lej jo, kakšna je ta stara na- ročnica in kako je ne- zadovoljna. Naročnica sem že od prve številke, ko je začel izhajati Celjski ted- nik. A sedaj pravim — če se brž ne bo malo pre- drugačil, ne bom več na- ročnica. Tudi moji ta mla- di ne bodo. A za mlade je v NT več kot dovolj. A ne smete pozabiti, da je med naročniki tudi mnogo .nas, starejših. A. R., Migojnice, Griže Odgovor: Draga A. R., tudi vam na uho — še malo potrpite. Jeseni bo družinske kronike v NT več in bolje jo bomo pri- pravili. In še eno imenit- no misel imamo. Zato — še malo počakajte. Veste, nikar pa ne mislite, da smo na starejše naročni- ke pozabili. Ce niste za- dovoljni, nam to napišite. Povejte, kaj delamo na- pak. Kar se bo dalo, bo- mo spremenili. MOJA MAMA Noč se je že spuščala na utrujeno zemljo, ko sem se vračala proti do- mu. Iz žepa sem poteg- nila robec, ki je bil ves moker od solz. Takrat se mi kar naenkrat tam v daljavi ustavi pogled na hišo. Tisto hišo, v kateri sem nekoč preživljala otroštvo. To je bila hiša, v kateri živijo še vsi moji spomini na otroštvo. Sto- pam naprej, toda sedaj se mi korak zaustavi, ko zagledam hišo od blizu. Ne upam vstopili. Ne upam pogledati inami v oči, še manj pa očetu, čeprav nisem sama nič kriva. Brez službe sem in zdi se mi, da me nihče na svetu ne mara. Pa če- prav nisem sama kriva. Mislim si, da me tudi mama ne mara več. Ob mislih, da me nihče ne mara, potegnem iz žepa zadnje tablete. Ko jih po- jem., postanem, močnejša in približam se vratom Rahlo pritisnem na kljuko in kar naenkrat stojim pred mamo in očetom. O. .. da si le prišla domov, sedaj bo vse v redu, je dejala mama vsa v solzah. Oče je zrl v tla in ni rekel nobene be- sede, kot sem pričakovala. Vem le to, da so mi v oči spet prišle solze in da sem mami dejala, da sem se s tabletami za- strupila. Od takrat nevera več, kaj se je zgodilo, Medlo se spominjam, ka- ko sem videla svojo ma- mo v nezavesti. Videla sem njene ljubeče oči, polne solz. Nato so se zopet srečale najine cči, ko sem bila pri zavesti, O mama, oprosti mi, bi ji bila rekla, toda nisem mogla. Ne vem, zakaj ne. Malo pod Rifnikom v Šentjurju smo jih srečali — dve upehani kravi in prijazna fan. ta z Urlepove domačije. Povedala sta, kje rastejo gobe, pa ni bilo nič. Najbrž so se gobt poskrile ... FRAN ROS GREGA IN GELA (2) Ob Gregu je stala Vplaznikova Gela, drobna v život, vsa v ponošenih pisanih oblačilih, z razpletenimi red- kimi lasmi. V piskrčku je s treščico mešala neko smo- leno mažo in se plašno ozirala k okrni. Pri tem so se ji svetle oči kakor zmerom nesmiselno nasmihale. Grega si je bil ravnokar odcefral košček platna, da si ga položi na rano. Zaplata mladega drevesnega~lubja, menda lipovega, je ob pesruci ležala kraj slame, da si v vse to zavije nogo. »Nemara Grega lupi kdaj tudi moje drevje,« je mi- sel pograbila Lojza. Vendar je s silo pogoltnil ostrejšo besedo, ko se je iznova zagledal v siromakov obraz, po- pačen v bolečini. Se hlapec Tona je glavo stegnil skozi okno, pri tem je stopil na prste svojih kratkih, ukrivljenih nog v tež- kih čevljih. »Tukaj sta si našla novo stanovanje?« je vprašal po- rogljivo. »Kako sta zadovoljna? Ali bosta hišo vzela v najem ali pa jo bosta kupila? Saj je Gela gotovo kaj dote prinesla s seboj.« Nista mu odgovorila, le Gregove okrvavljene oči so velike zakrožile po koči in obstale pri oknu. Dečki so se hihitali. Hlapec je na smešne načine kremžil obraz in nadaljeval: »Ali sta že imela svatbo? Saj sta v tem toplem gnezdi: tu kakor mož in žena, hohoho! Gostijo sta ime- la gotovo v graščini na Črnem vrhu. Opolnoči vaju je poročil čuk z veje, lisjak pa vama je bil starešina. Zdaj pa si hočeta tukaj privoščiti medene tedne, kaj? Bog vama daj dosti otrok, saj Gela je še dovolj mlada in Grega tudi še ni pamet srečala, ali pa ga je šele zdaj na starost, ko pa se prej za ženske ni preveč brigal. S čim pa bosta otroke preredila? Z borovnicami, jago- dami, gobami? Včasih pa bo Grega še kakšno veverico ujel za rep, če bo toliko uren. Ne bo vama manjkalo pečenke« Dečki so se smejali, eden od njih pa je razlagal: »Saj mu Gela nosi jesti, po vasi kaj naberači, kruha dobi, tudi moke in zabele, pa mleka. Pri nas pa je tudi že kura izginila kmalu potem, ko je Gela hodila po vasi.« Gluha Gela obdolzitve ni slišala, zato se je oglasil Grega, pri tem je grenko razpotegoval lica. Počasi, za- molklo je povedal: »Pustite Gelo! Nobene kure ni vzela, nobene ni k hiši prinesla, vse drugo je izprosila. Kakor je bog v nebesih!« Medtem je Lojz obhodil kočo. Na koči je slonela nizka lesena uta, v tej so Jurčevi nekoč redili kozo in prašiča Iz spodnjega dela zaklenjenih vrat so bile iz- bile štiri kratke deske in je odprtino deloma zakrival kos stare pločevine. Tukaj se je torej dalo zlesti v ko- čo. Lojz se je zdaj lotil vrat s ključem, ki ga je prine- sel s seboj. Zarjavela ključavnica se mu je le nerada vdala. »Talca,« je dejal, ko je vstopil. »Poskrbel sem vama z'i lepši izhod in se vama ne bo treba tudi seliti po vseh štirih od tod. Kar s silo sta si pripravila pot v kočo. Nič se nista prej pri nas oglasila, pa sem moral j2> priti k vama. Ampak morala bosta ven od tukaj. Ni to ne bolnišnica ne letovišče. Pa tudi piha in vleče preveč skozi okno. še revmaiizem si bosta tukaj na- kopala, če ga še nimata.« Grega se je branil. Sedeč na slami je vsako besedo izgovoril posebej, kakor da mu je vsaka važna in se je vsake zase iztrgala iz njegove hude bolečine: »Tiste štiri deske so bile že prej kdaj odtrgane in ■ le za silo nazaj pritrjene. Kam pa naj bi bil šel? Samo pog-cj mojo nogo! Kost mi gnije, koščice si pulim iz nje, skoraj si ne upam več stopiti nanjo. To mi je dala fronta, po tolikih letih se mi je oglasila spet, saj veš! Usmiljen bodi, Lojz! Nisem mogel drugam kot v to tvojo kočo!« Lojz se je obrnil h Geli, težko je prenašal pogled na revnega Grega. Gela je le na pol razumela, za kaj jima gre. Smehljala se je, mešala v piskrčku in menila, da bo prav, če kaj pove: »Mažo mešam za Grega, za njegovo nogo. Pomagalo mu bo, jaz to vem. Sem tudi imela rano na nogi, ko me je pes ugriznil, to sem ga s palico usekata po glavi, tistega psa!« »Pa vseeno,« je neodločno dejal Lojz, »boš moral iz koče, podrl jo bom. 2e jutri bi rad pričel z razdira- njem. Saj imaš občino, pomagati ti mora. K županu pojdi!« »Nc morem, s to nogo sem že preveč na koncu.« »Avtomobil pride po tebe,« se je norčeval hlapec. »Občina te pošlje v zdravilišče. Geli pa bo preskrbela službo, za kuharico pojde, v hotelu bo pekla veverice. Tudi v apoteki bi lahko mešala maže . . .« »Nehaj že, Tona!« se je gospodar nevoljno okrenil v hlapca. »Lahko me ubijete, ne bom se branil,« je šepnil Gre- ga in se ves brez moči zleknil na slamo z zaprtimi očmi. Skozi okno sta pogledali dve starikavi ženski glavi, obe kakor ošiljeni. Bili sta Kozlovka in Markovka. Prva je zalircščala: »Lojz, prav imaš, le poženi ju ven! Ne smeš trpeti, da bi ta dva kar tako skupaj živela! Saj bi greh pod- piral! Kakor mož in žena sta se tukaj naselila! O. ti nesrečni greh!« Z roko je odmahnil Lojz, hlapec se je zarezal. Gela je fMčudeno pogledala, kakor da je nekaj tega razumela- Grega se je dvignil, podprt z rokami. Sede je temno poghdal k oknu in se stresel: »Noga se m.i drobi, hoditi ne morem, pa pride Geli in mi streže. Pač ona. ker je uboga nič manj kot ja^- Kaj naj ji rečem: pusti me samega poginiti od lakote in segniti, ker si ženska? Samo na pol sem še živ, P še bi mi kaj podtikali. Pustite v miru GeTo, siroto! Kaj š'? vedve tukaj hočeta, svetnici peklenski!« »Grega je bolan, da komaj še giblje. Ne delajta krivice!« se je Lojz zavzel zanj. »Brezhožnik je!« je zacvilila Kozlovka. »Ce je zarii bolan, vaj se spokori in očiH grehov! Medve že rei* kako se gode takšne stvari, kakor je ta z Gregom Gelo.« »Dekli hudičevi, poberita se!« je zakričal bolnil< pograbil za palico ob ležišču. Že mnogo let ga nihč^ ni videl tako srditega. Gela se je v strahu odmaknila vratom in ostrmela z odprtimi usti. Ženski sta prihitel' v kočo. »Odgovor boš dajal!« je vzkipela Markovka. »Od " koče naju ne boš odganjal, nisi tu gospodar. So te i"^* življenje tuja vrata po petah tolkla. Bolezen ti je v k'^' zen že na tem svetu. Tam na onem pa boš še huje pel Sramota je, kar se tukaj godi! Bog te kaznuj!« Gregu so trepetale roke, gola noga se mu je krčevU" tresla Lojz je posegel vmes: »Miren bodi. Grega.' Nehajta, ženski, preveč ' tega!(i »Prekleti ljudje!« je bolnik jeclja je vzrastel in oči mu zaplamtele. »Otroka so me tepli, z bičem so opletami, ko jim nisem mogel pobegniti. Po svetu se garal, v vojno so me gnali in pohabili. Zdaj pa, ko se star in si nič ne morem pomagati sam, me izpod sir^'^ gonijo, da poginem kot garjev pes, pognan'V gozd! šc. pes bi se jim bolj smilil in bi ga rajši ustrelili, da ^ bi predolgo trpel. Mene pa še crkavati ne P"*''^^^K miru, še tu hodijo nadme. Ali sem nemara jaz l^orn kaj dolžan? Kakšna je takšna pravica?« »Občina ti mora pomagati, zato jo imamo.« miril Lojz. »Sam bom stopil do župana. V bolnišn^ naj te pošljejo s to nogo. . .« (Nadaljevan.je prihodnj**^' gt. 33 — 30. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 bi nje ne bilo, ne bi upala več živeti. Nje, ki jjii je v zadnjih trenutkih j-ešila življenje. Zdi se jni, da zame življenja več ne bo, ko bo ona za- tisnila tiste zlate oči. Ta- l^rat vem, da se bom spomnila, kohko trpljenja je imela z menoj. Ven- dar, tedaj bo prepozno. Oh, sama sebi ne morem oprostiti, da sem jo tako vznemirila. O mama moja. oprosti mi, če boš brala te vr- stice. Samo oprosti mi, svoji nebogljeni hčerki, ki ti nikoli ne bo znala po- vrniti tiste ljubezni tn dobrote, katero si dala ti zame. Hudo mi je pri srcu, ko se izpovedujem na papir, k: me nič ne razume tn more vse pre- nesti. Jočem in jočem, ko vidim, kaj sem povzro- čila svoji mami. Ljubezen tn pomoč, katero sem po- trebovala tedaj, mi je dala samo mama in teta, ki mi je tudi kot mama. Prosim, oprostita mi. Ne morem se jima za- hvaliti. Sedaj imam spet upanje do življenja. Lažje nii je pri srcu, da sem vam to napisala. Malči G., K. G. ŠE O ČLANKU BREZ SAMOKRITIČ- NOSTI 2e uvodoma naj zapi- šem, da sem se lotil tega dela brez »zavisti«. Pisec pisma v NT št. 31 — No- vak (ime ni objavljeno) sicer samoiniciativno »za- ključuje« razpravo o uprizoritvi Kreftove »Ve- like puntarije«, vendar ga moram opozoriti, da je to le njegova želja. Vsebina in ton pa nika- kor n; dostojen. »Kritiko« v radiu je na- pisal Tone Vrabl, novinar NT. Ce je slučajno upo- rabljal moje besede, ne pa krilatice, je to zgolj slučaj. Drugače bi tako ni- hče ne mogel zapisati. Vsi smo ob reklami in »pom- pu« veliko pričakovah, za- to je bilo med zahtevnej- šimi gledalci čutiti pre- cejšnje razočaranje. Skli- cevanje na »krilatice« je popolnoma brez osnove, saj so bile kritike na re- publiški dramski reviji malce drugačne in so jih vodili strokovni sodelavci Republiškega združenja gledaliških skupin. Tudi očitki, da nisem o predstavi govoril po pre. mieri, so dokaj čudni. Le kdo bi si upal motiti sla- vja, s katerim so slavili »največji uspeh«, »edinst- veno predstavo daleč na- okrog«, »dosežen cilj«, »predstavo, kakršne ne zmore niti Zarja« — ne Amatersko gledališče »že- lezar« itd.? Prijatelj — re- žiser Jaka Jerčič je bil na ramenih igralcev, štirje govorniki so govorili v sa- mih superlativih in »celo tovariš iz gledališča« (kro- jač"* je dal svoje mnenje. Tako vzdušje se ne more kvariti s kritiko in raz- mišljanjem o dobrih in slabih straneh predstave. Vsaka beseda bi bila »olje na ogenj«. Takrat sem tu- di ug'tovil, da bi bila od- več vsaka beseda, zato tu- di nisem (proti svoji na- vadi) ničesar napisal. Pisec prispevka mi tudi očita, da so bile »izrečene« besede obarvane s kanč- kom zavist'. Le zakaj naj bi bil zavisten? Zrežiral sem že veliko predstav na prostem — slabših in bolj- ših. Vesel sem slehernega dela v amaterskih skupi- nah, zlasti še če se posku- ša v režiji tako mlad re- žiser, kot je Jaka Jeršič — ponudil sem mu celo pomoč. Ponavljam: to ni bila kritika! Ce bi se kriti- čno lotili te predstave, bi verjetno ostalo bore malo. Dvomim tudi v sprejem- ljivost skupine za kritične besede. Moje delo in stališče sem »dal v pretres« stro- kovnemu vodstvu na reži- serskem seminarju, ki je bil prav takrat v Kopru. Naletel sem na popolno podporo in oddobravanje, saj se sklada s hotenji na- šega amaterskega strokov- nega združenja. Združenje želi »osvestiti« skupine, da čas neusmiljeno teče in zahteva nekaj več (za vsa- ko ceno) aktivistično obar- vano predstavo. Združenje bo res šlo rakovo pot, to- da po zaslugi ljudi, ki ne razumejo ah pa nočejo razumeti, da so časi povr- šno uprizorjenih del že davno minili. Naj opozorimo na tiste šibke točke, ki so dale predstavi pečat. Milan Skr. binšek je že leta 1921 na- pisal v knjigi »Diletantski oder«- — Velike sugestivne sile ki jo ima živa beseda, po- sebno na odru, bi se mo- rala posluževati tudi naša dramatična društva v ta namen, da spoje plemeni- to zabavo z vzgojnim de- lom v estetični, moralni in še v dolgo časa potrebni narodno-zavedni smeri. — Resno umetniško stre- mljenje je mogoče tudi pri diletantih, med katerimi je vse polno nadarjenih ljudi, ki jih usoda ni po- stavila na tisto mesto, k^jer bi mogli razviti svoje pri- rojene zmožnosti. — 2e pri poklicnem gle- dališču lahko nepravilna zasedba vlog zakrivi neus- peh predstave. Koliko ve- čje važnosti je torej to vprašanje pri diletantskih predstavah. — Oder je tisti kraj, kjer se neguje tn ohranjuje je- zik v najčistejši svoji ob- liki. A ne samo to; kakor ga jezikovno skvarjeni del naroda pači in mu jemlje ono pristno obliko, ki mu jo je dal narod sam, ta- ko je oder ona prižnica, s katere jezik, ki se nepre- stano razvija do popolnej- še oblike, zazveni v no- vih zvokih. Režiser mora torej z veliko pažnjo nad- zirati govorico igralcev. — Za gladki potek pred- stave je potrebno pred- vsem znanje vlog. Nezna- nje teksta je nerazdružlji- vo siX)jeno z vrednostjo igralčevega ustvarjanja, a ne glede na to je skrajno nerodno, če igralec svoje vloge ne zna in se zatika. Naj prekinem s citati iz te knjige z ugotovitvijo, da vse to zadeva »Veliko puntarijo«. Dolgo je ta knjiga že napisana in že na pol pozabljena. Naše gledališko življenje pa ži- vi v letu 1973! Ne bi ško- dovalo, če bi jo tu in tam le prebral še kak amater- ski gledališki delavec. Vsa čast in slava oder- skim žrtvam! Ce je ta dopis, po Novakovih za- ključkih (vsaka nadaljnja beseda!) skrunitev spomi- na na krvave dogodke iz naših pretekUh dni, bi lahko v istem stilu napisa- h, da je slabo pripravlje- na predstava tudi slaba oddolžitev. Dogodki v pre- teklosti zaslužijo tudi več- jo pozornost, na katero želi moje pisanje tudi ofk>- zoriti. Dovolj o predstavi, ki je vzburkala duhove na Pol- zeli m med amaterskimi gledališčniki. Prav je, da o tem javno govorimo, kajti to je bila javna pred- stava in »spočeta« tudi z družbenir-i sredstvi. Ce ne drugače, lahko na ta način oživimo zanimanje za resno gledališko delo in se vsi skupaj nekaj na- čimo. O podobnih polemi- kah bomo razpravljali tudi na skupščini Področnega združenja gledaliških sku- pin. Polzelani, oprOvStite od- kriti in dobronamerni be- sedi! ŠTEFAN 2VIŽELJ IMAM NEKAJ , PREDLOGOV Vesel sem vašega pisma tn hkrati se zahvaljujem, da ste nas bralce spreje- li v svojo bližino kot so- urednika. Po tnojem mne- nju je bila ta odločitev pametna in koristna. S tako velikim številom so- urednikov se bo dalo marsikaj narediti. Menim zato, ker smo mi delovni ljudje tn smo zaposleni v različnih krajih. Dobro- došli bodo naši predlogi, saj bodo prihajali iz sre- dine bralcev. Imam predlog, če bi se drugič jetrno itd. Jaz dalo uvrstiti v kak pro- storček tn napisati nekaj besed o dietni prehrani. Morda enkrat, kako pri- pravimo želodčno dieto, sem po poklicu kuhar in to v dietni kuhinji že vr- sto let. Predlagam zato, ker me mnogokrat ljudje sprašujejo o tej ah oni dieti. Pa morda bi ne bilo na- pak, če bi prišel kateri od novinarjev v našo ku- hinjo tn kaj napisal. Zdaj pa še en predlog, če sploh pride v poštev. Za rubriko Njihovo živ- ljenje je materinstvo. Ne vem, do katerega števila otrok greste, da objavite tak spis. Jaz imam ma- mo, ki je stara 76 let in nas je bilo 8 otrok. Ce pride v poštev, ne vem. Piše se pa Bevc Helena, Loka pri 2usmu 78. Zdaj pa k oceni. Mo- ram reči, da list tak, kot je zdaj, še ni bil nikoli. Berem ga že preko 15 let, pa tudi moja žena ga vedno prebere. Z mnogim sem se pogovarjal o NT, pa vsi zatrjujejo, da je dober. Kar se pa tiče zadnje strani, je zelo v redu, saj me spominja na oddajo na televiziji pod naslovom »Zanimivo po- tovanje za konec tedna«. Morda bi bilo še bolj za- nimivo, če bi bile slike malo manjše. Preprosto zato, ker bi imel bralec več zanimivega branja. Odgovor: Predlogi spre- jeti, tovariš Polde. Vaš zapis bom objavil prihod- nji teden. V rubriko Nji- hovo življenje je mate- rinstvo uvrščamo samo matere z deset otroki. ŽELJA Najprej vas lepo po- zdravljam tn obenem iz- ražam neko željo. Vas kot urednika in novinar- je Novega tednika pozna- mo samo pismeno, ne pa osebno. Zato bi želela, če lahko predstavite novinar- je s slikami, da bi imeli boljšo predstavo, kdo je zabeležil ta in oni članek. Bralka iz Dobrne Odgovor: Ce se bo le dalo, bomo želji ustregli. ANTON NOVACAN:! ZENITEV GREGCA ZAVOŽENA (1) .itan Zavožen je hodil tri dni zamišljen okrog oglov, tretjega dne zvečer pa je poklical svojega sina Gregca, rekoč: »Gregec, sediva tjale pod kozolec!« Šla sta pod kozoiec in sedla, oče in sin, Gregec na kup aiame. siari Zavožen m voz. Tedaj pa je rekel stari mladeniču: — Fant. ali veš, da ti teče že trideseto leto? — V imenu božjem, šele devetindvajseto! je popra- vil Gregec. — Ce je devetindvajset, tedaj je že blizu trideset, vseeno — jant, Grgec, oženi se! Gregec je poskočil, da je zašumela slama, pokrižai se ie in vzdihnil: — Jezus Marija, oče, kaj takega? — Enkrat mora priti! je rekel stari. Jaz ne bom več dolgo, zato bi te rad videl preskrbljenega. Ali si že kaj premišljeval? Ali imaš Jcatero, ki bi ti bila všeč? Gregec je bil pobožen fant; zato je zardel. Dekleta 5e ni imel nobenega. Gledal jih je pa, gledal, ampak zanj ni nobena marala. Zakaj Gregec je preveč v cerkev hodil, pa nič v gostilne, preveč na božjo, pota, pa nič na plese. Poglavitna reč pa je menda to, da je bila hjegova glava bolj mesecu ko soncu podobna; polnemu niesecu nam^^eč, z raskavo kožo in vdanimi pobožnimi očmt. Dekleta pa imajo rade fante, ki glave pokoncu nosijo in ki imajo goreče, bodeče oči. Vendar pa mu Je na očetovo vprašanje stopila pred oči lepa Lenka, tista zapeljiva, zbadljiva, jezična Lenka, ki kraljuje V Dolu - Lenka mi je po volji! je odgovoril očetu in ves Zaljubljen je bil, ko je izrekel njeno ime. — Hm. ni slaba! In tudi nekaj beličev bo imela! Veš kaj? Jaz ne mislim odlagati. Zbral si, jutri jo Pojdeva snubit. In je vstal stari, dolgi Zavožen in je izginil v hišo. Gregec pa je obsedel na kupu in vroče mu je bilo. Moj Bog. tako naenkrat je pHšlo! Oženiti se, imeti žensko, to je bila že par let sem njegova vroča želja, ki so JO komaj krotili spovedniki, opominjajoč ga, da le devištvo nekaj tako lepega in Bogu dopadljivega... Vsakokrat, kadar je Gregec od spovednice vstal, so *e mu šibila kolena. Zakaj bil je v resnici pobožen in bogaboreč, ampak zato je veljal med fanti in dekleti tudi za nekoliko neumnega. Da so ga ločili, se m veliko ^fnenil, mislil je celo, da je nekaj več, ker je pobožen. ^ lepo Lenko je že večkrat govoril, pa bolj mimogre- de, nikoli na dolgo in široko kakor d^^ugi fantje. Pogum 'fn.u je v srcu pravil, da se ga ne bo branila, in da se uresničujejo besede pridigarja, ki je nekoč dejal, da Dodo ponižni povišani. .. Vendar pa je Gregec vedel, ia se mora taka pozemeljska reč, kot je ženitev, opra- •■/iti tudi po zemeljski strani. Zato je sklenil, da še nocoj, še nocoj da odide pod njeno okno in povasuje m se pomeni. . . Dolgo je sedel na slami in je premišljeval in delal načrte. Potem pa je vstal, zlezel v hišo, po stopnicah pod streho in le tam odprt svoj kovček čisto na dnu so bili skriti srebrni goldinarji, njegovi prihranki iz napitnin in mešetarskih skupičkov. Segel je notri in nrinael nekoliko teh belih angelčkov, kakor jih je tmenoval nekoč vaški pijanec, jih spravil previdno v žep, še previdnejše zaklenil kovček, stopil dol v vežo m ' temi poiskal kropilnik. Pomočil je prste, se po- kropil ter priporočil Devici Mariji. Potem pa je stopil iz hiše in >.zcnnil za kozolcem. Tam dol na travniku pa je naenkrat obstal. Obstal je in se začudil: »Gregec, ali je mogoče, da greš vasovat? Ali ni to greh? Ne, g^eh ne more biti. saj se ženim, iz poštenih namenov grem pod okno . . .« Toda v njegovem načrtu je bilo, da si poišče poma- gača. Sklenil je, da naprosi Poklezovega Janeza. Pokle- zov Janez bi za goldinar skočil v vodo. Da mu dva goldinarja: »Janez, poidi z menoj, povasujeva pri Lenki.« — Za dva goldinarja k coprnici! bo odgovoril m skočil veselo na noge In jezik ima in mamiti jih zna, dekleta nore za njim. Lenko pregovoriti, lahka reč! Posebno, če ji obljubi svate . . Šel je Gregec naravnost k Janezu. Našel ga je v hlevu, v komskih jaslih je smrčal. — Dober večer, Janez! ga je pozdravil Gregec. In ker se m zbudil, ga je stresel za rame. — Hudič! Kdo pa je! je zarenčal Janez in je po- skočil na noge. — Sveta mati božja, ne preklinjaj! je prosil Gregec. — A ti si, svetnik! Kaj pa bi rad? — Janez... — No? . . — Ženim se, Janez, ne zameH, da... — Sveta Marija, ti se ženiš, ti? je zavpit Janez in se naslonil na rjavo kobilo, ki se je plašno ozirala. Gregec je bil v silni zadregi. Pobesil je oči in na njegovem širokem licu so se spreminjale vse barve. Poskušal je, da bi nekaj povedal, toda jezik se nikakor ni hotel premakniti. — Pa s kom. s katero?.. _Pravzaprav .. veš Janez, ženim se... kar ta- ko, še ne čisto!... je jecljal Gregec, ves neroden in boječ kakor v spovednici. — še ne čisto, ta je pa druga! se je zasmejal Janez in je postavil leščerbo na polico. Pa moraš vendar imeti eno v mislih! Sedi, pa mi povej, sem res rado- veden. Sedla sta v jasli. Gregec se je pripravljal na dolgo besedo, Janez pa je prižigal pipo. — Veš, Janez, oče so rekli: G^^egec, oženj se! je začel Gregec in je težko sopel. Zapišem ti posestvo, oženi se . Jaz pa mislim na Lenko . Janez, dva goldinarja dobiš, če greš z menoj, če mi... Janezu so se oči napele, zdrava polna lica so se mu nabrala v gube čudenja, dokler jih ni poravnal smeh; silno se je grohotal Janez. — Za dva goldinarja, ha, ha! Mi misliš, da pojde! Za dva goldinarja, ha, ha, ha! Gregec je užaljen pojasnil: — Saj ti dam tn, če greš z menoj... pod okno, da se pomenimo ... Janez pa je nekoliko pomislil in se je zopet na- smejal. — Niti vinarja, niti vinarja... Kar pojdiva, zdaj še ne bo spala! Pogledal je po konjih, jim nametal sena, obul visoke škornje Potem je ugasnil leščerbo in udaril Gregca po rami. — Pojdiva! Gregec je stal kakor v sanjah. Z mesta se ni pre- maknil, besede ni zinil. — Pojdiva! je ponovU Janez. — Se ne upam!... Kaj bo ona rekla?... — Pojdiva! ga je potisnil skozi mata in jih priprl, šla sta čez travnike tja v drugo vas. Od tam se je culo petje in ukanje fantov, dolgo, zaleglo in nekam otožno kakor brezoblačna zvezdnata noč. — Ali pa znaš tudi kaj udariti, če bo potrebno? je dražil Janez Gregca. Dolčani so hudi fantje, za Lenko se bijejo s cepci. — Bova pa bežala, če bo potrebno! je odgovoril Gregec in strah ga je bilo. In še z drugimi rečmi ga je dražil poredni Janez, da je Gregcu vroče prihajalo. Toliko grehov in tako sladkin je spoznalo na tej poti njegovo srce, da je sklenil čimprej k izpovedi. Najbolj pa ga je zmotilo Janezovo vprašanje, kaj bi napravil, če bi mu Lenka odprla in ga povabila v izbo. če bi to bilo podnevi, bi Gregec kar zbežal, ampak noč ima svojo moč, priklenila ga je na Janeza. Nadaljevanje prihodnjič on RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ^ OD ^ ICEUEl NOVO DRUŠTVO Poteklo je leto dni, odkar smo budi v Celju ustanovili DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽI- VALI. Ker pa do nedavnega nismo imeli svojega prosto- ra, kjer bi imeli sestanke in sprejemali stranke, je bila dejavnost našega društva ze- lo otežkočena. Zdaj imamo tudi lokal, kjer bomo vsaj enkrat tedensko lahko ura- dovaU, da bo naše prepo- trebno društvo zaživelo. To mnogi iskreno žehjo. Uradne ure so zaenkrat vsak četrtek od 16. do 18. ure, in sicer v klubski dvorana tabornikov v Celju, Gledališka ulica št. 2 (nasproti gostilne »Turška mačka«). Prosimo vse člane, da pri- dejo in poravnajo članarino za 1972 in 1973, v kolikor to že niso storiU. Na domu čla- narine ne bomo več pobirali. Društvo za varstvo živali Celje PRED USTAVNO RAZPRAVO v celjski občini so že pri- pravljeni na javno razpravo o osnutkih slovenske in zve- zne ustave. Dogovoriti se mo- rajo še o nekaterih organiza- cijsko-tehničnih pristopih k izvedbi javne razprave. Zato se bodo v ponedeljek popol- dne sestali na posvetu pred- stavniki krajevnih organizacij SZDL in se dogovorili o za- četku javne razprave o usta- vi. Tudi v Celju se bodo naj- prej začele razprave v krajev- nih skupnostih. VELENJE CESTA KLIČE PO OBNOVI Ko je PTT sekcija Celje polagala v Šmartnem ob Pa- ki v samem središču kabel za avtomatsko telefonsko centralo, je seveda na več krajih prečkala tudi asfalti- rano cesto skozi Šmartno. Tako so nastale kotanje brez asfalta, šoferji, motori- sti in kolesarji se zelo jezi- jo, ker si na teh mestih, ki pa niso označena kot ne- varna, kvarijo svoja vozila. Tudi manjše okvare in ne- sreče so se zaradi tega že pripetile. Zatrdno upam, da bo sekcija PTT Celje storila vse, - da se cesta spravi v prejšnje stanje in red. Upa- mo pa tudi, da bodo kupi prsti pred spomenikom NOB odstranjeni. TAKO PA NE Na željo lastnikov hiš, ki stoje ob poti za župniščem in farovškim hlevom, bo komunalni obrtni center iz Velenja asfaltiral to pot. Prav je, da se to zgodi, prav pa ni, da je sedaj buldožer že pred meseci navožen gra- moz, ki je bil že posut po poti, odstranil in pot globo- ko preoral. čemu je podob- no vse to, ko se to še na glavnih cestah ni zgodilo. Ves denar za gramoz in vožnje je vržen stran. To je razmetavanje denarja, ki je pravzaprav last vseh tistih, ki plačujejo davek na mest- no zemljišče. Ali smo res tako bogati? Stroške naj po- vrne tisti, ki je to zakrivil. ŽALEC SKUPŠČINA IZBRANA Vsi delovni kolektivi v žal- ski občini so že izvolili dele- gate v skupščino samouprav- ne stanovanjske skupnosti. Formirali so tudi že skupšči- no stanovanjskega solidar- nostnega sklada, člani skup- ščine se bodo sestali v teh dneh. Sprejeli bodo statut, finančni plan in program sta- novanjske izgradnje iz sred- stev solidarnostnega sklada. Letos bo sklad razpolagal z okrog 700 milijoni starih di- narjev. Okrog 500 milijonov bodo namenili za gradnjo sta- novanj v družbeni lastnini. Letos bodo^ začeli graditi okrog 20 stanovanj in se bo- do stanovalci lahko vselili v nove stanovanjske prostore prihodnje . leto. RIBIŠKO TEKMOVANJE Ribiška družina Šempeter bo v nedeljo spet poskrbela za prijetno prireditev. Za vse svoje člane bodo naredili pri Grobeljskem mostu II. dru- žinsko tekmovanje za ulov najtežje ribe. Po tekmova- nju, se pravi v popoldanskih urah pa bo spet veselo pred jamo Pekel, kjer bodo prire- diU ribiški piknik. Tam bodo tudi razglasili rezultate tek- movanja in podeUli diplome m nagrade najboljšim. Tekmovanje se prične ob devetih, piknik pa ob dveh popoldne. ŠENTJUR »MALOMARNOST PA TAKA« »Malomarnost pa taka,« re- če marsikdo, ki se popelje z avtomobilom v Zgornji trg nad Šentjurjem. Zadnje ča- se je ta pot postala celo ne- varna. Na ovinku pred knjiž- njico je del ceste prekopane. Toda tisti, ki je to delo opravil, tega mesta ni ustrez- no zavaroval. V temi se vam kar hitro lahko pripeti, da se nenadoma zaletite v lesene deske sredi ceste- Mislim, da je dolžnost tistega, ki je ce- sto razkopal, da jo tudi ustrezno zavaruje in glede na uporabnost tudi v najkraj- šem času popravi. Zaradi takšne malomarnosti in odla- šanja s popravilom je na tem delu ceste že prišlo do nesre- če_ ki pa se je k sreči kon- čala brez človeških žrtev. JAVNA ZAHVALA Ob zaključku letošnje sohdarnostne akcije ljubljanske mladine se pokrovitelj m organizator najlepše zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, ki so prispevale potrebna materialna sredstva, prevoze in drugo, vsem, ki so nakazali finančna sredstva za izgradnjo vodovoda v Kozjem, vsem umetnikom in predavateljem za njihove brezplačne nastope v brigadi, skratka vsem, ki so ka- korkoli pomagali pri realizaciji akcije. Občinska konferenca ZMS Ljubljana-Center Mestna konferenca ZMS Ljubljana Obiranje hmelja je za marsikoga prijetno opravilo pa tudi kori- stno, posebno še, če gre delo od rok. Med temi je tudi Marija Majhen iz Novegaj Kloštra, ki že leta naj zaj obira hmelj pri hmeljarju Francu GIuh šič. Marija ima dva majhna otroka^ pn ka-^ terih se zamudi do dve uri na dan. Kljub temu nabere dnevno tudi do 30 škafov. V štirinajstih dneh ali celo več se škafov nabere kar veliko In skrbni gospodinji pri- de takšen priložnost- ni zaslužek vedno prav. T. Tavčar Ali bo treba čakati na po- pravilo tako dolgo, da bo pri- šlo do nesreče, ki bi zahte- vala celo življenja? Mislim, da je velika škoda, da takšne stvari kvarijo ugled že tako lepo urejenemu Šent- jurju. B.P. PROBLEM OBVEŠČANJA Kot vsa leta doslej imamo tudi letos v Šentjurju pravo sušo — manjka pitne vode: Zato se velikokrat pripeti, da so družine tudi po več ur brez nje. Nič ne bi imeh pro- ti, če bi uporabnike kdo ob- vestil o času zaprtja vodovo- da. Tako pa se lahko pripe- ti, da kar naenkrat ne prite- če iz cevi nobena kaplja vo- de- Ne preostane nič druge- ga, kot da gospodinja potr- pežljivo lovi vsako kapljico v kozarček in čaka, kdaj bo pritekel težko pričakovani curek. Mislim, da bi moralo ko- munalno podjetje v Šentjurju potrošnike vode v času za- prtja vodovoda obvestiti. Če lahko tudi v drugih občinah obveščajo občane o kakšni spremembi, bi to lahko stori- li tudi v Šentjurju, če to ne bi bilo možno s komunikacij- skimi sredstvi, pa na kak drug, bolj cenen način. Občani Šentjurja pričaku- jemo da bo tudi ta problem kmalu odstranjen. Podplatan Bogdan NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objav- l.jvno v Novem tedniku IG. av- gusta, je žreb razdeli nagrade takole: 1. nagrada: 100 din — ANI- ca JENOT, Tovorna 8, Celje 2. nagrada: 5« din — VER.% R02.\n"c, Lokovina 8, 63204 Dobrna 3. nagrada: 50 din — OLG.4 GLUSIO, Vojkova 5, Celje 4. nagrada: 50 dm — M- KOBINA PEJHA, 6.3250 Roga.š- ka .Slatina 143 5. nagrada: ,'50 din —MI- RAN HERCOC, Trubarjeva 44/ III, Celje 6. nagrada: .50 din — ANICA KORZE, Pot na Lavo 9, Ce- lje. Vsem izžrebancem bomo na- grade poslali po pošti. Cestita- RESITEV KRIŽ.^NKE VODORAVNO: 1. Krško, 5. kamp. — r —, 8. vislice, — č —. 11. E(dvaid) K(ardelj), 13. mlaka. 14. ki. 15. grč, 17. ais, 18. sla- 19. Atos. —k—, 21. klen, 22. napor, 24. Šrot, 25. jr, 2G. lantan, — o —, — e —, 29. živžav, 30. od, 31. TASS, .32. Babmi. 34. cent, — m —, 36. Lear, 37. mir, 38. pop, 40. tla, 41. on. 42. pršut, 44. A(Ifred) N(obel), — k —, 45. stotnik, — j—, 47. Gott, 4«. trsje. Za nagradno križanko, objav- javljeno v Novem tedniku 9. avgusta, je žreb razdelil na- grade takole: 1. nagrada: 100 din — RO- MAN MATEK, 61432 Zidani most 29/c 2. nagrada: 50 din — AN- DRE.I GRUM, v. p. 1098/E, frlOOOO Kranj 3. nagrada: 50 din — NOR- BERT DRU(K)V1C, Na otoku 13, Celje 4. nagrada: 50 din — AIX)J- ZIJ PUNCER, Mozirje 190 5. nagrada: 50 din — IVAN- KA MARKOVIC, 63305 Vran- sko 145 6. nagrada: 50 din — ANGE- LA ŽVEPLAN, Leskovec 15, 63211 Skof,ja vas Vsem izžrebancem bomo na- grade poslali po pošti. Česti- tamo! RE.«5ITEV SLIKOVNE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Vuk, Holbach, obi. Skopje, ego, Maurois, lug, Daniel, loža, skira, vidra, Nor- ge. anali, Aci, tovarna, ala, oralo, Isere, Alger, nit, IIB, bere. troza, ka.šča, či, air, gros, Ižanka, Peru, Itaka, sko- vanka, alkohol, temelj, Ida, Jernej, maža, Ivanaj, panter, fra, anas. 1 vm I Obiranje hmelja vi živahnejše. Sedaj še bo letošji pridelek, ' zelo neizenačena. Da pridelku hmeljarji, snio , JOZEFINA RANDL, D||| vas: j »Pri nas imamo 9000 dik goldinga in na 1 ha i sorto hmelja atlas. Q obiramo že drugo leto mojih ocenah ga bo pri nas manj. Mogo vzrok v tem, ker že strojno obiram tn kol vijo, mu ta način ne škoduje. Atlas bomo ( ročno, ker je to prvi nasad. Pričakujemo, ( v prihodnjih letih rodo ši kot golding. JOŽE NOVAK, OrlovJ »Hmeljskih nasadov » meravam razširiti, v li* jih ne bom povsem "p Vendar se še glede W sem dokončno odločil.» daje vedno manj čdsW hodka, saj je cena skof' izpremenjena, medie^ stroški za umetna & delovno silo, če i« ' najemati, zelo hitro D* jo. Glede letošnjega P menim, da bo letos ^ boljši od lanskega.« Iz zgornjih izJ^^J^^^i meznikov delijo. ^^rL' vajo številni pomem ^ bo letošnja bera, se , obrana nekje do 5. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLF — OD RiNKE nO SOTLE — OD *?IWKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE I' ■ ,,eh dneh naj- >ti, kolikšen 50 hmeljišča o letošnjem i Založe prij pjem se samo-i pj sorazmerne^ ^ijar sem z* Ijišču dobro se-j 5B1 doma iz sta-j J družine. Pa ^ letos pridelali' Kolikor bo te-i jnicrat še ne^ i_ ker nismo s] jdelka končali.: prvič strojno, Sno nabranega: !alo. ] lIŠNIK, Trn?'! fc nekateri na-' i letos obilnej-l feke, moram jaz pridelal za *fotkov manj' *la pa moramj Km lani imel] saj mi jej i.Dovprečno 18,5: ^gi hmeljarji^ zglede letošnj'e-: Mobnega mne-; ^ I>olenja vas: čeprav to j^'0, da bom j;' To pomeni, 7i"jai s hme- j.."^ušnje so jf^e, kolikor (j^je oče. Po ^Pa letošnji hi kaže in f?-ičan, da -bo- ^!^^^ lani. Ima- goldinga in Slednji je ^^.Ija, od ka- ^^akujemo.« L^^enja posa- i^"- ^elja vpli- o^deli kakšna '^i bo dolina ■^one Tavčar Poslovalnica Mladinske knjige v Celju je tudi letos postavila na Stanetovo ulico stojnico, ki je dobro založena z različnimi šolskimi potrebščinami. Velika gneča pred stojnico priča, da Alenka in Branko dobro opravljata svoj posel. Zadovoljstvo je torej vsestransko: zadovoljni so kupci, ker je postrežba mnogo hitrejša od tiste v trgo- vini, zadovoljno je podjetje zaradi povečane prodaje knjig in zadovoljna sta mlada študenta. Vse je tako, kot pravi star slovenski pregovor: »Volk je sit in koza cela.« damjana stamejčič SLABI TRGOVCI! Pomanjkanje obiralcev je v preteklih letih tudi taborskim hmeljarjem povzročalo mno- go skrtd in težav. Zato so se nekateri Kmietje odločili za nakup manjšega obiralnega stroja. Eden izmed njih je tudi 50-letni Janko Kobale, od.bornik SO 2alec in pred- sisdnik prosvetnega društva Ivan Cankar iz Tabora. Z njim sem se pogovarjal, ko je čakal, kdaj bo njegov hmelj prišel na vrsto za obi- ranje. Koliko stane takšen stroj? »Stroj, ki ga vidiš, je za- hodnonemške proizvodnje, stane pa 38 starih milijonov. Seveda pa to še ni vse! Ku- piti smo morali tudi zemlji- šče kjer naprava stoji, zgra- diti halo in napeljati elektri- ko. To nam je »vzelo« še dodatnih 10 milijonov SD.« »Kar 14 vas je, ki ste so- financirali ta stroj. Kako pa se vsi zvrstite pri obiranju?« »Več ko ima nekdo hmelja, večkrat pride na vrsto. I>va kmeta prideta na vrsto po šti- rikrat, jaz po trikrat, neka- teri pa celo samo po enkrat.« »Komplicirano! Se kdaj skregate?« »Tudi skregali smo se že, enkrat pa je le malo manj- kalo, da si nismo skočili v lase. Nekateri hočejo prehi- tevati, spet drugi želijo pri- ti večkrat na vrsto itd. Pa tudi več hmeljevih vodil pri- peljejo kot je dovoljeno. Zmenili smo se namreč, da jih vozimo po 150!« »Zakaj ste se odločili soin- vestirati v ta stroj?« »Zaradi tega, ker bi imel premalo obiralcev za 1 ha hmelja. No, domače obiralce bi še dobil. Toda ti ga zjutraj obirajo le po nekaj ur, popol- dne pa tako, da imam ponoči preveč za sušiti. Tujih pa ne vzamem, odkar sem imel ci- gane. Pred tem sem 14 let dobival obiralce iz Sevnice, same »fejst« pimce, potem pa so tam zgradili Lisco ...« »Kakšno letino pričakujete?« »Letos zelo dobro! Hmelj je poln in pričakovati je nadpovprečni pridelek. Ce bi ga obirali na roke, bi ga bilo okrog 22 stoto v. Sedaj pa ga bo verjetno manj, ker ga stroj nekaj zdrobi, nekaj pu- sti na vodilu itd. Drugo leto pa ga bo precej manj, ker vodila pač režemo in tako sok predčasno steče iz sadi- ke.« »S kakšnimi težavami se danes srečujete hmeljarji?« »Odkupna cena hmelja je absolutno prenizka! Že sam repromaterial se je podražil za 50 "b, življenjski stroški so se dvignili, denar je manj vreden, hmelj pa ima še ved- no isto ceno kot pred leti. Verjetno bo ta cena ostala nespremenjena še dve leti, kajti Hmezad je podpisal po- godbo o prodaji po sedanji ceni do 1975. leta. Moram re- či, da imamo zielo slabe tr- govce, ki niso kos medna- rodni trgovini!« »Nameravate, glede na tak- šno stanje, še ostati hme- ljar?« »Hmelj imam že iz tradi- cije, navadil sem se nanj, saj je tako rekoč del mene in bd ga zato še sadil, sadil, žal pa sem bolj šibkega zdravja. To delo zahteva celega člove'ka.« Tako je govoril Janko Ko- bale. Ko sem se poslavljal od njega, sem imel občutek, da bo njiegov hmelj še dolgo rasel in mu tako povrnil ves trud, ki ga je vložil vanj. Damjan Križnik PROBLEMI V SIGMI Čeprav v Sdgmi ob polletju niso dosegli izrazito slabih ekonomskih rezultatov, pa je v tem kolektivu že dalj časa tlelo nezadovoljstvo. Pred- vsem zaradi nejasne proizvo- dne usmeritve, slabe organi- zacije dela in tudi odnosov. Del članov kolektiva je med drugim zahteval odstop vo- dilnih delavcev in direktorja. Zato so na odprtem partij skem sestanku, na seji delav- skega sveta in na zborih de- lovnih ljudi temeljito razčle- nili razmere v podjetju. Di- rektorju niso izrekli nezaup- nice. Vendar pa so se v ko- lektivu na več sejah dogovo- rili o nujnih ukrepih za sa- nacijo razmer, ki sedaj ne morejo ugodno vplivati na na- daljnji razvoj podjetja. Na občinski skupščini v Žalcu, kjer so nam posredovali te podatke, menijo, da so v Sig- mi na dobri ix>ti za dokončno ureditev notranjih' nasprotij. Nova telovadnica pri zreški osnovni šoli je že skoraj zgrajena. Ali bodo otroci v njej telovadili že kar na začetku šolskega leta? VPRAŠUJE: Zdenka Stopar ODGOVARJA: Ivan Lojen Miličnika Lojena smo sre- čali privatno, pred domačo hišo v Žicah. Je uslužbenec Ljudske milice v Slovenskih Konjicah in odgovorno služ- bo opravlja že petnajst let. »Od kod ste doma?« »Iz Zgornje Savinjske do- line in službena pot me je pripeljala v Slovenske Ko- njice, kjer sem živel nekaj let.« »Kako to, da zdaj živite v Žicah in ste oddaljeni od me- stnega središča, ko pa neka- teri rinejo vanj?« »Meni je na deželi bolj všeč. Z ženo imava tu dom in družino, pa smo se odlo- čili za deželo. Jaz se v96k dan vozim v službo v Slovenske Konjice.« »Kaj vam je na deželi ta- ko všeč?« »Mir in daleč sem od me- stnega hrupa. Tega imam že v službi dovolj in po cestah, kjer tudi ni nobenega reda. Tu i>a — dom me vsaj malo sprosti^ vrt, zelenje, vinogra- di in vedno se najde kakšno delo.« »Imate še veliko let služ- be?« »Se deset. Moja služba je težavna.« »Zakaj?« »Premalo je cenjena. Ce se pojavim kje privatno, me imajo radi, če pa opravljam službeno dolžnost, pa že ču- tijo do mene nekakšen ne- prijeten strah.« »Bi se še enkrat odloČili za miličniški pokhc?« »Nič več.« »Zakaj?« »Omenil sem že glavni vzrok — kontakt z ljudmi ni najboljši. Slabe so tudi plače. Od mladih fantov se marsi- kdo odloči za miličniški po- klic, ko pa spozna tanko kuverto, je veselja kmalu ko- nec- Ima pa naš poklic tudi lepe strani. Je v svojem bi- stvu human, ker ščiti človeka. Zal se tega ljudje še pre- malo zavedajo. V nas vidi- jo le tistega, ki jih kaznuje.« Po napornem delu se milič- nik Lojen odpočije na svoji domačijici v žicah. Takrat po- zabi na vse težave, ki so zdru- žene z njegovim poklicem. V hribu mu igra klopotec in izbriše spomine na nepri- jetna doživetja v službi. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- ie. št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31.12.1973. 14. stran — NOVI TEDNIK 30. avgust 1973 NAS Povoa za tate zapis je dopustniški. Poslušal sem v avtokampu razgovor dveh delavcev. Oba sta bila ključavničarja oba približno istih let. Pa je bil eden Nemec, drugi pa naše gore list. iNJo, in če sedeta skupaj dva poklicna kolega, so marsikatere ovire podrte in začne se menjava izkušenj, križajo se informacije. In sta se pogovarjala o dohodku, o plačah. Naš je povedal svoje, Nemec svoje. Preračunavala sta valute in naš je prebledel, dasiravno zagorel v obraz, Nemec pa je nekam sočutno pogledal svojega sobesednika. Pa sem se vmešal Imei sem prav, da sem se. Nemec je povedal znesek svoje brutto-plače, naš le tisto, kar dobi na roko. Bil je toliko pošten, da je upošteval tudi obrok za avto. Zdaj je Nemcu zakuhalo. Začel je pripovedovati, kaj vse tanjša njegov žep, od soci- alnega do cerkvenega davka. In koliko plačuješ ti? Naš je mencal. Ni vedel povedati, niti približno ne. Na vsak način se je razlika med našim in nemškim delavcem precej zmanjšala. Res je še vedno bila izdatna, toda nikakor ne toliko, kolikor je ob prvih stavkih izgledalo. Ugotovitev iz tega primera: Onstran meja pomeni zaslužek družbeno veljavo, socialni status, zato vsak pove svoj brutto dohodek. Pri nas pa: Kar ne pade v moj žep, ni moje! Niti tega ne vemo, koliko je tistega. Je veliko? Je kar precej? Pa ni tako važno, kaj poreče tujec. Mnoge važnejše je to, da se ,otrošni- ško posojilo. Bruto osebni dohodek nekatera podjetja sicer vključujejo v obračun- ski list, ki ga vsak zaposle- ni dobi ,vendar je tista števil- ka nekaj abstraktnega, neka zelo visoka hišna številka, ne- kaj, kar lepo izgleda, pa je prelepo, da bi bilo res. rlesnici na ljubo — naši so- govorniki so vedeli, kam merimo takoj, ko je padla beseda bruto. Najbliže je za- dela ing. Magda Bertalaniče- va, predsednica sindikata v »Korsu« v Rogaški Slatini, ki ve, da je na neto osebne do- hodke okoli .*>« odstotkov raz- no raznih prispevkov, daja- tev, davščin itd. Marjana Je- zovškova, tajnica direktor- ja v šentjurskem »AIpo- su«, ni imela predstave o razliki njene bruto in neto plače. Predsednik sindikata v celjskem »Topru« Drago Mehle je po zaslugi formu- larja oziroma obračuna OD pripisal kar preobilen pri- spevek socialnemu zavarova- nju, kajti v »Topru« pod to rubriko enostavno vpišejo vse prispevke. Ing. Magda Bertalaničeva je mnenja, da bi ljudje mo- rali poznati vso strukturo dajatev in prispevkov, ki so v razliki med neto in bru- to osebnimi dohodki. »Ob tem, da je p>omemben samo tisti del osebnega do- hodka, ki ostane po odteg- ljajih, je pozornost delavcev vselej usmerjena na višino dejansko izplačanega dohod ka in s tem nep>osredno na celoten ali bruto osebni do- hodek. Redkokdaj in redki so delavci, ki bi kdaj pomi- shli, da bi bil neto doho- dek lahko višji, če bi bilo odbitkov manj.« Bertalaničeva se seveda v razgovoru ni spuščala v oce- no, ali so vsi prispevki v določeni višini ah ne. Drago Mehle je šel v svo- jem razmišljanju še naprej, ko je dejal, da bi bilo treba ljudi bolje informirati, pa tu- di več vprašati, zlasti ko gre za sprem-^mbe stopenj pri spevkov itd. Formalno, institucionalno ali kakorkoli že, so podani vsi objektivni pogoji, da lahko vsak samoupravno vpliva na uporabo denarja, ki se zbere iz bruto osebnih dohodkov. Na občinski davek iz delov- nega razmerja ima občan vpliv na zboru volivcev. Pre- ko zborov zavarovancev tn F>osredno prek delegata v skupščini komunalnega zavo- da za socialno zavarovanje tudi. Praktično so vsi denar- ni skladi, ki se nap>ajajo iz osebnih dohodkov zaposle- nih pod družbeno samoup- ravno kontrolo. Vendar ka- ko? Večina delavcev svojega delegata, na primer v skup- ščini socialnega zavarovanja, sploh ne p>ozna. Dogaja se, da ti organi vestno in z odgo- vornostjo poročajo o porabi sredstev, kar pa do delavcev sploh ne pride, ker je inte- res za tako odtujen del do- hodka enak ničli. Vendar ne vselej tako! Drago Mehle: »Kolikor vem, je v kolektivu že bila obravnavana informacija o dospelih in porabljenih sred- stvih samoprispevka za šol- stvo tn otroško varstvo v Celju. Presneto malo vemo o tistem delu prispevka za sta- novanjsko izgradnjo, ki ko- lektivu ne ostane. O porabi sredstev zbranih za potres- no področje v Bosni pa do- bivamo obrobne vesti v časo- pisih, vendar ničesar kom- pleksnega, pregledanega.« PARTICIPACIJA NA OSEBNI DOHODEK V ZATIŠJU Naj se najprej vrnem k ti- stemu razgovoru med našim in nemškim delavcem. V Nemčiji plačata davek na osebni dohodek v sorazmer- ju oba; delodajalec in delo- jemalec. Zato sta oba enako divja na financarje, delavec in podjetnik. Tako podobno je tudi pri drugih daiatvah. Pri nas je drugače ravno zaradi tega, ker denarja, ki so odtegnjeni kot prispevki, nihče ne jemlje za svojega. Ta denar je zavit v neko me- gleno skupno družbeno last, ki je zdaj nenasitno brezno, zdaj spet neizčrpen vir za vsemogoče potrebe. Kot že maloprej povedano, interes zaposlenih je, kar zadeva do- hodek, omejen na neto iz- plačila in s tem posredno na bruto osebne dohodke. Ker je predstava o osebnem do- hodku takšna, vlada za vse, ki participirajo na prispev- kih iz osebnih dohodkov, re- lativno zatišje. Ni zatišja, ker bi se kopali v denarju, saj smo nenehno v stiskah, mar- več zato, ker niso pod nepo- srednim pritiskom interesa delovnih ljudi po čisti ra- čunici, odgovornosti in eko- nomičnost vloženega denar- ja, ki se steka iz osebnih do- hodkov. Marjana Jezovšek je prav uganila, ko je rekla, da bi veliko ljudi prostovoljno ne plačalo niti tako nujnega, kot je prispevek za zdrav- stveno in pokojninsko zava- rovanje. Dokler človek resno ne zboh, se mu zdi denar, ki je odveden za te namene, vržen stran, podarjen komu drugemu. Ob hudi bolezni se zaveda, kakšen revež bi bil, če bi v nesreči bil sam. To je res! Res je pa tudi, kot pravi ing. Magda Bertala- ničeva: OD TOD TUDI KRATKOVIDNA TOLERANCA »Delavec, zaposien pn nas, mi je pokazal plačilni list in vprašal, če more v tem času živeti s 600 novimi dmarji, kolikor jih je bilo v kuverti. Preverila sem zadevo. Vzel je predujem, ima nekaj kredi- tov, več kot bi jih smel ime- ti na svojo dohodkovno os- novo. Ali to ni denar?« In zato, ker deiavci na splošno osebnih dohodkov ne jemljejo za plačo, marveč neto dohodek, se dogaja, da so popolnoma brezbrižni do pojavov izkoriščanja zdrav- stva, goljufanja pri pridobi- vanju invalidskih in pokoj- ninskih pravic. Brezbrižni so zato, ker še vedno mislijo, da je to zadeva, ki bremeni ne- izčrpno »državno blagajno«. ... IN KAJ NAJ BI BILO IZ TEGA? »Bo moj dohodek, s kate- rim grem v trgovino po hra- no, s katerim kupim otro- kom zvezke in knjige, pla- čam stanovanje, kurjavo, ko- ličkaj večji, če bom vedel, koliko je tistega denarja, ki ga ne dobim?« je vprašal de- lavec. Res, niti za dinar. Trenut- no vsaj ne. Morda pa ob splošnem mieresu v« večji obči družbeni nad porabo zbraniji stev, vendarle kak ciiiij, ne v kuverto in ne in, spevke? Organizirana družbj in zato bodo davki ^ spevki vedno potre^ trebni za zadovolji skupnih potreb, Id jjj vimo družbeni standaj Ni pa prav, da koti upravna družba tako skrbimo za večjo j) vseh teh prispevkov j s tem izpostaimo in kontroli. To bi bila g oblik širše delavske b le, ki bi morala biti « vanje delavske samo^ kontrole v delovnih g zacijah. In prav zdaj, ko tj Ijamo o predlogu nov? ve, o občinskih statuti tutih delovnih organia čas za to. Cas, da raa mo, ali je sedanji nad ločanja pravilen, zai« Izkušnje kažejo, da sc je pripravljeni žrtvoTj nek spoznan namen v« če predpisujemo. 14 kažejo, da so na aj ravneh sprejete i najmanj javne potem, i treba podajati obračun mimo prispevek za SI še do danes ni nihče žil obračuna delovnim Ij Jugoslavije, ki so po i ju zakona v zezni ski pet let odvajali 1 jarke. t-jji podatkov lahko ugo- tpj^' ^ je tudi Krajevna podobno kot druge, Večinoma komunalne Vprašanje, ali oprav- j-^^jevna skupnost svojo ik^^^go kot samoupravna prišlo spontano. % ft, s tem je odgovoril \^Stor: \ »eta ugotavljamo, da k, '5?. še vedno »podalj- \ finske roke za ureje- ' ij'*'"""*^n'h in social- manj pa smo sa- moupravna skupnost. Saj ve- likokrat ne moremo sami od- ločati o tem kje bomo vla- gali skromno odmerjena sredstva. Sredstva so dode- ljena administrativno in na- mensko. Kljub dobri volji velikokrat ne moremo poma- gati v večji meri našim pri- devnim društvom ter organi- zacijam. Radi bi jim omogo- čili normalno delo^ vendar so večinoma odvisne same od sebe. Franc Šolar pa je dodal: Pridružujem se temu mne- nju. Ce bomo želeli v pri- hodnje reševati vse naloge te skupnosti, bomo morali najprej urediti lastno poslo- vanje. Tako številnih nalog ne moremo opravljati le ama- tersko. Kar poglejte: tu je socialno delo (varstvo dru- žine, varstvo ostarelih, soci- alni podpirane!), tu so dolž- nosti iz splošnega ljudskega odpora, seveda tudi komu- nala, kultura in zabava obča- nov in še druge. Minka Vajsenbah: Še sre- ča, da nimamo izredno teži- kih socialnih problemov. De- narja nam vedno zmanjka. V isti sapa moram povedati, da so zneski za »moje« podpi- rance veliko premajhni. Franc Šolar: Zahvala za do- bro delo naše Krajevne skup- nosti gre, poleg občanov, predvsem Franciju Štoru, ki je več kot 20 let brezplačno delal za koristi naših obča- nov- Več takih ljudi bi po- trebovali. Sogovorniki so s ponosom začeli govoriti o organizaci- jah in društvih, ki delujejo v okviru te Krajevne skup- nosti. Postavljajo se lahko z uspešnim Gasilskim društvom, Osnovno organizacijo RK, Prosvetnim društvom »Zarja« in še nekaterimi. Uvrščajo se med najbolj delovna društva v celjski občini. KAKO UREJ.^iTI DRUŽBENO I»ROBLEMATIKO? Franc štor: Največ zaslug za urejen kulturni dom, ki ga uporab- ljamo tudi za seje, sestanke in zbore občanov ima vod- stvo Prosvetnega društva »Za- rja«. Poleg lastnih sredstev smo v teh letih prispevali ne- kaj manj kot 2 milijona. Več nismo zmogli. Urejen je ga- silski dom — tudi po zaslugi vrlih gasilcev. Skratka, skupaj težimo, da bi laže delali v normalnih pogojih. Člani prosvetnega društva so prav v zadnjem času, s pomočjo Kulturne skupnosti, vložili v ureditev preko 2000 prosto- voljnih ur. Minka Vajsenbah: Krajevna skupnost ni nikoli pozabila na obveznosti do prostorov, vendar so bili le-ti šele v drugem planu pred- vsem po zaslugi skopo od- merjenih sredstev. NikaKor pa ne mislim ljudi. Pomani kanje prostorov se kaže pred- vsem ob nekaterih priredit- vah: ob 8. marcu, tradicio- nalnih pustnih prireditvah. Večkrat pa so prostori tudi »preveliki«: ob zborih obča- nov, ob kvalitetnih predsta- vah ali predavanjih. IN V PRIHODNJE? Franc Štor: Najaktualnejši problem je vsekakor neure- jena kanalizacija. To bi bila velika investicija in jo bomo morah etapno reševati- Po- skrbeti bomo morali tudi za to, da bodo podjetja, ki pro- dirajo v osrčje naše vasi, poskrbela tudi za dobro po- čutje vaščanov tn da bodo ohranili čisto okolico. Naj- mlajši uporabljajo igrišče, ki ga je zgradilo prosvetno dru- štvo, dan za dnem. Tudi temu bomo morali posvetiti več pozornosti. Franc šolar: še naprej bo- mo pkdmagali vsem društvom. Pomagali bomo pripravljati predavanja (zlasti zdravstve- na), urejevati kulturni ter ga- silski dom in skušali upra- vičiti zaupanje občanov- Ljud- je so pripravljeni veliko na- rediti in prispevati, če nam bodo zaupali. Beseda je stekla tudi o gradnji hitre ceste, ki bo tudi to vas razpolovila. Te- žave bodo nastopile pri enot- nem delu. Odkupi zemljišč potekajo v redm, prizadeti va- ščani so v gla\tiem zadovolj- ni. To nam je tudi potrdil Konrad Fazarinc, ki smo ga srečali na cesti pred novo zgrajeno hišo. Cas tudi nje- mu ni prizanesel. Ob gradnji hmeljske žičnice ga je priza- dela arondacija, zdaj pa je nanesel slučaj, da se je mo- ral izseliti. Za zemljo ne ža- luje preveč, življenje si je uredil drgače. Srečo smo ime- h, da smo med potjo srečali tiidi Franca Cerarja, vnetega gasilca, ljudskega tribuna. Pripovedoval nam je o ga- silstvu, o funkciji krajevne skupnosti in o hitri cesti. Moti ga predvsem to, da mladi ne morejo razumeti pomembnost deila, ki so ga siarejši vložili v dobro vseh vaščanov- Z dejavnostjo kra- jevne skupnosti je v glavnem zadovoljen. Naš pogovor je bil kon- čan. Pogovarjali smo se z ljudmi, ki o svojih uspehih in delu premalo govorijo. So skromni, tako skromni, da njihovo delo ne more priti v javnost. S tem zapisom smo skušali to nekoliko po- praviti. Želijo si, da bi v tem kraju praznovali'občinski pra- zaiik- Pogoje vsekakor ima- jo. To si želijo predvsem za- voljo tega, da bi se postavili kot dobri organizatorji. Po tej lastnosti tudi slovijo. Besedilo: ŠTEFAN 2VI2ELJ Slike: DRAGO MEDVED Franc ŠOLAR, sedanji predsednik Minka VAJSENBAH skrbi za socialne podpirance Franc ŠTOR — dvajset let predsednik, sedanji tajnik r> cesta bo presekala Trnovlje na dvoje Slovenske Konjice 100-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA Konjiškim tržanom mora- mo priznati, da so bili med prvimi, ki so ustanovili pro- stovoljno gasilsko društvo. Morda jih je spodbudila misel na požar, ki je leta 1615 in 1616 uničil v Konjicah 16 hiš, kar oznanja Jurij Rebrovič na spominski plošči sredi Ko- njic. Morda spomenik, posve- čen Florijanu, patronu gasil- cev, ki stoji sredi trga. Ko- njice so večkrat popolnoma uničili požari, največji pa je bil konec leta 1787. Prostovoljno gasilsko dru- štvo Konjice je bilo ustanov- ljeno leta 1873. Domnevamo, da je bil pobudnik za usta- novitev društva dimnikarski mojster Friderik Dorfl. Dru- štvo je ustanovilo 32 članov, od tega 15 obrtnikov, 4 to- varnarji, 6 obrtnih pomočni- kov, 2 advokatska uradnika, trgovec, lekarnar, sodni urad- nik, davčni kontrolor in ob- činski tajnik. Prvo pisano poročilo hra- ni društvo iz leta 1887, v ka- terem kapetan društva vabi na sejo »spoštovane gospo- de sarže«. V tem letu je dru- štvo štelo 48 članov. Ob ustanovitvi društva je bila kupljena majhna enos- na brizgahia na ročni pogon, 24 let pozneje — leta 1897 — pa nova, podobna. Ena od teh je služila Konjičanom vse do leta 1971, ko je bila zara- di dotrajanosti izločena. Ne- koliko modernejšo brizgalno na ročra pogon so nabavilJ v letu 1903 in jo vgradili na poseben voz za konjsko vpre- go. Ta brizgalna je bila v uporabi do leta 1929, hrani pa se še danes kot spomin. Brizgalno in ostalo, gasil- no orodje so ohranili v nek- danji stavbi ob mostu preko Dravinje na desnem bregu v »žandarmerij i«. V letu 1905 so priceii z gradnjo novega gasilskega doma ob cesti proti Poljca- nam. Leta 1907 je bil dom gotov in gasilci so se z ve- likim slavjem preselili v no- ve, za tiste čase zelo velike prostore. Vedno večja potreba po sodobnejšem orodju za gaše- nje je narekovala društvu na- bavo novili gasilskih briz- gain. Prelomnico v zgodovini razvoja gasilstva v Konjicah pomeni leto 1929, ko so do- bili prvo brizgalno na mo- torni pogon, tri leta kasneje (1932) pa tudi prvi gasilski avtomobil, odprt, z desetimi sedeži, nabavljen s posojilom. Prvi gasilski avtomobil je bil šele pred nekaj leti izlo- čen iz uporabe. Gasilska organizacija je bi- la v tej dobi izredno močna rn disciplinirana. Vaj in se- stankov so se udeleževali i prav vsi člani. Na novo so ' bih sprejeti le tisti, ki so dobiU iiadpolovično večino glasov starih članov. Nadaljevanje prihodnjič Slika iz albuma: 1. 1936 18. stran — NOVI TEDNIK 30.avgust 1973 Balkanske atletske igre ^^^^^^ ^^^^^^ ^l^^^^^jl^ ^^^^^^^li !^^^^8 ^^^^^^ iSl^^^^^ ^^^^^^^ ^j^^i^^^^^^^ ^^^^ ^^^^H ^^^^ Da, na balkanskih atletskih igrah so celjski atleti in atle- tinje »prislužili« šest kolajn. Kaj takega se v zgodovini ceijske atletike že dolgo ni zgoidilo in moramo reči, da so tokrat atleti, ki nosijo si- cer Kladivarjev klubski dres, na tej prireditvi kar dobro zastavili. 2e prvi dan je presenetila Urankarjeva, ki je v teku na 800 m zasedla odlično 4. me- sto z repubUškim rekordom 2:06,8 in premagala tudi Niko- ličevo. V štafeti 4 x 400 me- trov je Urankarjeva dobila še bronasto kolajno. Drugega dne nas je razveselil Svet, ki je v teku na 3000 m ovire le za las zgrešil državni re- kord in zasedel 3. mesto s 8:34,6. Zadnji dan je bila bera najbogatejša. Kocuvan je zma- gal na 200 m z 21,04 sodelo- val v zmagoviti štafeti 4x400 in si tako priboril dve zlati kolajni. Kolajno enake bar- ve je dobila tudi Urbančiče- va za zmago v metu kopja pri ženskah z metom 60,25. Pečar je vrgel disk 57,74, kar je bilo dovolj za drugo mesto, medtem ko je bil Mi- jač v tej disciplini nekoliko slabši od svojih običajnih do- sežkov. Lešek je preskočil ob palici 460 cm, kar je pa Roman Lešek je ponovno natopil na BAI in kljub vsemu zadovoJjU. Njegova vztrajnost je lahko vzor mlajšim atle- tom. Foto: T. Tavčar sedaj že preskromno tudi za balkanske razmere. Sicer njemu ni kaj zameriti. Tako moramo le ugotoviti, da so celjski atleti v Ate- nah dostojno nastopili in prispevali k ugledu jugoslo- vanske atletike vsak po svo- jih možnostih. Z malo več sreče — pri tem mislimo na Kocuvanovo zdravje ter Pečar- jev in Mijačev prestop pri rekordnih metih — pa bi lahko bili še uspešnejši. Peter S\et se razvija v odlič- nega tekača na dolge proge, v zadnjem času še posebej v teku na 3000 m steeple. JUGOSLOVANSKI AERO RALLV V CELJU Največje tekmovanje motor- nih pilotov pri nas je aero rally. To v.sakolelno tekmova- nje za pokal maršala Tita je dejansko pregled dejavnosti naših športnih pilotov. V tem tekmovanju smo tudi Celjani imeli zmagovalce. Bila sta to MIlan Mulej in Franc Mimik leta 1959. Letošn,je XVI. tekmovanje ima etapo v Celju. V sredo, 29. avgusta, so vsi tekmovalci prispeli v Celje na letališče v Leveč. Danes bodo sodelo- vali na mitingu in bo ob tej priložnosti tudi razglasitev zmagovalca predzadnje etape, v petek pa bodo štartali v na.slednjl etapi. V Celju pri- čakujejo prek SO pilotov. Vsi udeleženci rallyja bodo svoje znanje prikazali tudi na letal- skem mitingu danes, v četr- tek, ob 15.30 v Levcu. ŠPORTNE VESTI NOCtOMET — Na področju celj- ske nogometne pedzveze bo letos / vključenih v tekmovanje kar 40 ekip. Start v I. skupini bo v ne- deljo, nastopile pa bodo nasled- nje ekipe: Celulozar, Straža, Ope- kar, Ljubno, Kovinar, Senovo,. Vojnik, Šoštanj, Ponikva, Boč,i Papirničar in Osankarica. Lanski prvak ekipa Brežic bo nastopila v VCSNL, iz nje pa se je vrnil; v CNP Kovinar iz Štor, ki je iz-, padel. Start v H. skupini bo 9. sep-, tembra, nastopile pa bodo nasled-' n.je ekipe: Gotovlje, Vransko,! Polzela, Oplotnica, 2alec, Pivovar ter B ekipi Straže in Senova. Mla- dinska enotna liga bo štela -10 ekip, prav tako pa tudi pionir- ska liga. T. T. VODI FRANC KRANJC V letošnjem turističnem tekmo- vanju za »rally Štajerska TA« so po dveh tekmovanjih celjski pred- stavniki uvrščeni nekoliko slabše kot lansko leto. Po vožnjah v Ce- lju in Izlakah je samo Franc Kranjc v kategoriji nad 1150 ccm najboljši. V obeh vožnjah je si- gurno zmagal in si prislužil 100 točk Med ekipami vodi AMD Slov. Bistrica pred Avto Celje, ZŠAM Celje, Stražo in ekipo Izlake. KOŠARKA — Košarkarji celj- skega drugoligaSa, ki se marljivo pripravljajo na tekmovanje, so tu- di v preteklem tednu odigrali dve tekmi z republiškimi ligaši. V Šoštanju so nastopili proti doma- či Elektri — članu slovenske re- publiške »B« lige in zmagali z 102:85 (44:39). Junak tekme .je bil Miloš Sagadin, ki ,je zabil doma- činom kar 43 košev. V drugi tekmi pa so Celjani gostili spomladanskega prvaka I. republiške lige ekipo ŽKK Mari- bora. Celjani so zmagali s 111:88 (51:;}6) in se tako krepko oddol- žili Mariborčanom za poraz pred 14 dnevi v Mariboru. Kljub te- mu, da so nastopili brez poško- dovanega Milo.ša Sagadina, so pri- kazali odlično igro. še posebno Zmago Sagadin in. Jug sta bila nezadržna. Nekaj akcij je bilo izvedeno tako bliskovito, da si- cer solidni gostje niso vedeli prav, kje je žoga. Koše za Celjane so dali: Z. Sagadin 42, Jug 23, Sa- bolčki 18, Leskovar 11, Erjavec 11 in Zorko 6. V prihodn,jeni tednu se bodo Celjani v prijateljskem srečanju pomerili v Kranju proti Triglavu, prvo uradno srečanje celjskih ko- šarkarjev pa bo v sredo, 5. sep- tembra, ko bodo v Celju igrali pokalno tekmo z ljubljansko Olimpijo. JANEZ CEPIN PLAVANJE — Na kopališču Nep- tuna je bilo v soboto vaterpolo tekmovanje štirih ekip. Na tur- nirju sta nastopila .slovenska li- gaSa Kamnik in Radovljica ter ekipi, ki sta letošn.je leto igrali zgolj prijateljska .srečanja — Ru- dar (Trbovlje) in domači Neptun. Slednji dve ekipi sta bili na tem turnirju bolje pripravljeni, kar kažejo tudi rezultati: Rudar : Kamnik 9:5, Neptun : Radovlji- ca 13:5. Za tretje mesto Kamnik : Radovljica 11:8, *za prvo mesto Neptun : Rudar 9:4. Najboljši strelec turnirja .le bil Alujevič (Neptun), najboljši igralec pa Zgoniba (Rudar). GRADIJO SKAKALNICO V Braslovčah so .se lani ponov- no začeli zanimati za smučarske skoke. Tako so prizadevni ljubi- telji tega športa na mestu, kjer je bila že pred leti, zgradili 25 m skakalnico ter lani pripravili več tekmovanj. Zelja skakalcev v Braslovčah pa je bila, da bi tu zgradili 85 m skakalnico. Tako so od 25 m ska- kalnice kak kilometer daleč izpod Dobrovelj našli primerno mesto, kjer na.j bi zgradili skakalnico. Poklicali so ing. Alojza JevSeneka iz Velenja, ki jim je napravil na- črt za 25 m skakalnico, da jim pomaga tudi sedaj. Jevšenak si je teren dobro ogledal, ga pre- meril in sediij imajo niičrte za izdelavo 85-metrske skakalnice go- tove. Da bodo z deli pričeli, jim je prt^cej pomagal tudi kmet Tone Jeromel, ki je že dovolil gradnjo skakalnice na svoji zemlji. Ustanovili so odbor, v katerem so ing. Rožič, Sedovšek, Debelak, Vodlak, Drča, Hančič in Podbre- gar, ki naj bi pripravil vse po- trebno, da bi v najkrajšem ča-su ustanovili v Braslovčah smučar- ski klub. (ilede gradnje skakalnice v Braslovčah so razpravljale na se- jah tudi družbenopolitične orga- nizacije, ki so ta predlog podprle in bodo pri gradnji pomagale. 1. TAVČAR ŠPORTNI UTRINKI Celjski rokometaši so priprav- ljeni za novo sezono in start v drugi zvezni ligi. V zadnjih dneh so odigrali dve prijateljski tekmi proti Šoštanju. V Celju .so Celja- ni prikazali odlično ig^ro in zma- gali visoko z 26:8 (12:4), v po- vratni tekmi v Šoštanju pa so kljub stalnemu vodstvu igrali ne- odločeno 16:16. Z igro celj.skega moštva smo lahko zaidovoljni, kaj- ti prikazali so dobro igro, ki da- je možnost Celjanom celo za bor- bo med najboljše v ligi. Hokejisti na ledu vadijo. Če- prav so gradbena dela na drsa- lišču v Mestnem parku v polnem zamahu, so igralci prvega in mla- dinskega moštva trikrat tedensko na razpolago trenerju Francu Vravniku, ki vodi kondicijske tre- ninge celotnega moštva. Celjani bodo letos tekmovali v enotni osem članski prvi ligi in tako bomo ponovno v Celju videli naj- boljše hokejiste Olimpije, Jesenic in Medveščaka. Nogometaši Kladivarja so osvo- jili prvi točki v novem prvenstvu. V srečanju proti Nafti so zaigra- li izredno lepo in zmagali 2:0. Zal celjski napadalci Reberšak, Dobrajc in Priganita v prvem polčasu niso uspeli izkoristiti šte; vilne priložnosti in so .šele v na- daljevanju dosegli dva gola prek Motolia in Hribernika. V nedeljo dopoldne bodo celjski nogometa- ši igrali v Ljubljani proti Slaviji iz Vevč. Rokometna ekipa Trim Celje, ki tekmuje kot prvak celjske med- občinske lige v Štajerski ligi, je pripravila največje presenečenje v prvem kolu. V Ormožu je zaigra- la odlično in premagala domače moštvo 26:14 (13:5). Največ za- detkov za celjsko vrsto so to- krat do.segll — Antolovič Hri- bernik 5, Mesaric 5 in GorSič 3. Nogometaši Olimpa starta jo za točke šele v nedeljo proti Dra- vinji v Slov. Konjicah. Tokrat so v prijateljski tekmi premagali ekipo celjskega garnizona z re- zultatom 7:0 (4:0). Igra ni bila najboljša, zadetke pa so dosegli — Majcen 3, Poklšek 2. Košto- maj in Andjelov. Srečanje je do- bro vodil Kvartič iz Celja. Nogometaši Šmartnega so na- stopili v prvem kolu republiške lige na vročih tleh v Trbovljah. Srečanje proti Rudarju so izgu- bili z 0:2. V nedeljo igrajo doma proti Ljubljani. Na letošnjem republiškem pr- venstvu v kotalkanju sta nasto- pili tudi celjski tekmovalki Ti- hole in Zuntar. Tiholetova je bila peta med starejšimi pionirkami, Žuntarjeva pa pri mlajših pionir- kah. Med ekipami so celjski pred- stavniki na tretjem mestu za Olimpijo in Rudarjem iz Velenja. Uvrstitev Zuntarjeve in Tihole- tove je uspeh za celjsko kotalka- nje, če upoštevamo, da v zad- njem času zaradi gradnje v Mest- nem parku celjski tekmovalci ni- so mogli redno in primerno va- diti. V Mariboru je bilo v soboto in nedeljo veliko teniško tekmova- nje najmlajših jugoslovanskih te- nisačev. Tekmovanja za Bergan- tov memorial se je letos udeleži- lo prek 150 tekmovalcev iz šestih republik in pokrajin. Zal pa med nastopajočimi ni bilo Blanke God- nik iz Celja. Letošnja državna prvakinja ni nastopila zaradi te- ga, ker v zadnjih tridesetih dneh ni imela možnosti za vadbo. Teni- ška igrišča so v Mestnem parku zaradi gradnje strehe nad drsali- ščem neuporabna, škoda, kajti ponovno je imela priložnost po- kazati svojo pravo vrednost. Brez treninga pač ni imelo pomena na- stopiti. Nastopil je pionir Pipan. V konkurenci pionirjev do 14. leta .je premagal v predtekmovanju Kelemeniča 6:1, 6:;i in Požara 2:6, 6:0 in 6:4 ter izgubil v čctrtfinalu proti Ceilhoferju 1:6, 5:6. Osvojil je peto do osmo mesto. Celjski pionir je sodeloval tudi v igri dvojic. Skupaj z Matlari- jem je osvojil drugo mesto. V finalu sta izgubila z zmagovalno dvojico Djuranovič—Petkovič 2:6, 3:6. Med ekipami je Celje sedmo s štirimi točkami. ŠPORT iz SAVINJSKE DOLINE ^ j v prvem kolu štajerske roko- metne lige so rokometaši Partiza- na Žalec na domačem igrišču pre- magali Rudarja iz Velenja z 19:14 (8:7). Najboljši strelec pri Žalcu Jančič 5, pri gostih Javornik 4. Sodila sta Ramskugler in Hlačar iz Celja. Začelo se je prvenstveno tek- mo van.je v II. republiški košar- karski ligi vzhod. Ekipa Partiza- na Žalec je premagala Slovensko Bistrico z 77:68 (42:32). Največ košev pri Žalcu je do.segel Ram- šak ;{5, pri gostih pa Smrkolj 17. .Sodila sta Koštomaj in Zalesnik Iz Celja pred 200 gledalci. NK Žalec vsako leto pripravi nogometni turnir v spomin pre- minulega nogometaša Jožeta Ula- ge. Turnirja, ki .je bil zadnjo ne- deljo, so se udeležile štiri ekipe. Rezultati: Žalec — Vransko 4:6, Polzela — Šmartno B 2:0, Žalec — Šmartno 4:6 in Vransko — Polzela 4:0. Vrstni red: 1. Vran- sko, 2. Polzela, 3. Šmartno B, 4. Žalec. Tekme so sodili Bezjak, Šeliga in Naraks iz Žalca pred okoli 350 gledalci. xxx Na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Žalcu so se v prija- teljskem dvoboju pomerili keglja- či KK Celje in KK Žalec v di- sciplini 12 x 200 lučajev. Zmagali so Celjani z 11.009:10.878. Najbolj- ši pri Celju je bil Vanovšek 1007, pri Žalcu pa Kačič 993. xxx Na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Žalcu so se v prija- teljskem kegljaškem dvoboju po- merili kegljači .\era iz Celja in SKC — Hatschek (Avstrija) v di- sciplini 8 x 200 lučajev. Zmagali so kegljači Aera z 7122:6337. Med domačimi je bil najboljši Marin- či'k z 951 keglji, sledijo Gobec 924, Božiček 895, Naraks 891 itd. T. TAVČAR ROKOMETAŠI SREČNO! v nedeljo štartajo tudi ro- kometaši in to v II. zvezni li- gi. Poleg Celjanov bodo letos z našega področja v ligi na- stopali tudi rokometaši Šošta- nja, lanskoletni zmagovalci v republiški ligi. Obe ekipi sta v pripravljalnem obdobju ve- liko trenirali in tako lahko pričakujemo uspešen start in yeliko bero točk. Celjska ekipa bo nastopila močno pomlajena. Mladi igral- ci so dobro pripravljeni in trener Tone Goršič pravi, da so kondicijsko celo preveč »nabiti«. Trenerja mučijo sa- mo številne poškodbe ključnih igralcev (Marguč, Koren In še nekateri), vendar upa, da bo- do do prve tekme v soboto vsi sposobni za igro. V soboto igrajo ob 17. uri na Skalni kleti z Industro- montažo iz Kutine. TRIM VESTI Peter Faktor, znani ski učitelj, je tudi letoj' osvojil zlati športni TRIM z maksimalnim f lom točk — 100. Prav 'u' lo, da bi mu sledili tu^j' gi, saj je dosegel res le^^ zultate za človeka, ki 'k ^•ečal Abrahama. V ponedeljek se prič^ jesenska tekmovanja v ob sindikalnih športnih jj Ekipe se bodo pomerile treh nogometnih in roko; nih ligah ter dveh Ugah^ ske odbojke. Prijave pa zbirajo tudi za tekmovs v balinanju za starejše i ne in odbojko za članice. Te dni bo dograjeno a; igrišče za male športe Skalni kleti, ki bo izkl- no namenjeno sindikal; športnim igram in rekre ji občanov. Po tekmovanju v spe; danskem delu SŠI je v:^ red v skupni uvrstitvi nasž nji: člani — Aero, železa: Kovinotehna, Cinkarna, li fta. Klima, Emo, Zlatarna.& znica, Ingrad, Prosveta, P itd. (nastopa 63 kolektivi) članice: Ingrad, Cinka: Savinja, železarna, .i? EMO, Prosveta, Kovinote:; Ljubljanska banka, I (skupaj 34 kolektivov). S rejši člani: Aero, Cinka: EMO, Železarna, Občim, š ma, Ingrad, železnica, & nja, UJV Obnova (nastop; kolektivov) itd. T. GOP^ SLOVO ZADNJIH „ŽABARJEV" V soboto sta na vaterpolo turnirju v Celju z3p' stila vrste celjskih vaterpolistov zadnja dva »žabarf — Drago Mravljak in Edi Goršič. Mesto ta prep"f|l mlajšim tekmovalcem po dvajsetih letih aktivnega iS^ nja. Tako sta zadnja dva igralca, ki sta pred dva^ tirni leti skupaj z ostalimi celjskimi vaterpolisti la to športno diciplino v takratnem mrtvem rok«^ Savinje v »žabjeku«. „ Torej, dva zadnja »žabarja« sta zaključila svojo gato kariero. V dvajsetih letih, ko sta pričela kot P ^ valca hrbtnega in prsnega sloga, sta poleg pla^anJ* mnogočem pripomogla, da smo imeli pred dobn|J desetimi leti najboljše mlade vaterpoliste v SloveO* Takratna prva ekipa naših vaterpolistov, ki je 1953 osvojila na Bledu odlično četrto mesto v reV ^ liki, v njej so igrali Pipan, Cetina, Mravljak, B*"'^. Mozer, Doplihar, ščuka, Kuzma, Goršič, je počasi "-^^ stila vaterpolo. Ostala sta le Drago in Edi. Kljub * vilnim težavam sta vedno našla dovolj moči in l,jevala z vaterpolom. Tako lahko tudi sedaj zab^'^^ mo da una Celje močno vrsto vaterpolistov, ka,tfa Jj, botni rezultati so pokazali, da lahko tudi v tej špo^ za^rsti dosežejo uspehe. Drago Mravljak in Edi bosta v bodoče skrbela za mladi naraščaj. 20. stran — NOVI TEDNIK 30. avgust 1973 ODSLEJ PO AVTOPLAŠČE IN DRUGE GUMIJASTE PROiZVflD FERDiO GODIIVA BELE TlIEffllKE Roman poklanja bralcem Slovenija 47 Drugič mi spet poroča Stef: »Reba. jih najde večkrat ob ognjišču. Gledajo v ogenj in nič ne vedo, kaj se godi okrog njih.€ S strahom sem čakal na sporočila. Vsaka misel na Rahelo me je navdala z neprijetnim občutkom. Kako sem mogel zaradi nje prizadejati materi tako trpljenje. Zgrozil sem se nad siX)jo preteklostjo. Valjal sem se v grehu in v svoji zablodi sem Raheli — da, njej — zrtr>oml svojo mater. Skleml sem. da prej ne bom obiskal matere, preden ji ne bom mogel odkrito pogledati v oči. Sel sem pred cerkev pod košate kostanje. Sapa se je dotaknila širokih listov. Ljudje, ki se vozijo v polje, me začudeno gledajo. Redko me vidijo. Visoko se odkrivajo in jaz jim odzdrav- ijam. Plug in brana na kolah se pozibavata. Konji trudno klumajo in stopajo po prahu, čudim se, da golobi pre- letavajo hiše, čudim se vsemu okrog sebe, kakor bi vstal od mrtvih. > Ud stopnice do stopnice stopam v cerkev. Duh po cerkveni opravi mi udarja v nos. V cerkvi je hladno. Moji koraki odmevajo med visokimi zidovi. Skozi poslikano okno sili sonce. Lestenci visijo negibno od visokega stro- pa. Počasi stopam pod kip Male Terezike. Ona je moja zaščitnioa. Nosil sem njeno podobico vedno pri sebi, ka- dar sem bil na potu. že toliko smrtnih nevarnosti me je rešila. Pogledam ji v svetniško lice, na katerem je mnogo miline in sonca. Gledam jo. Nikogar ni v cerkvi razen Boga v tabernaklju in mene. Cerkvena vrata se odpro. Mala deca s šopki pisanih rož prihajajo v cerkev. Obstanejo pri vratih, ko me za- gledajo. Deklica se je odtrgala iz gruče in korakala po cerkvi proti oltarju. Ostali so šli za njo drug za drugim kakor gosi. Z dvignjenimi rokami so hiteli k Marijinemu oltarju. Sum bosih nog se je slišal po cerkvi. Sel sem med njive. Po travnatih poljskih poteh sem zavil tja, kjer je delalo malo ljudi Z nogo sem potisnil grudo na njivo, kakor sem videl nekoč svojo mater. Skr- janci 30 krožili visoko v zraku. Zasledoval sem jih v viši- nah. Trepetali so s perutmi, delali velike loke proti nebu ali pa se spušačili k zemlji. Uro v zvoniku je bilo komaj slišati. Zrak je bil čist. Ko sem se vrnil, je stal sredi farofskega dvorišča velik črn škofov avto. S težavo sem začel premikati noge. Postale so mi tež- ke, škof me ne sme videti! Farof je bil pogreznjen v gro- zeč mir. Marice ni bilo videti in ne Grafiča. Kure so br- skale po dvorišču, psi so ležali na gumnu. Šofer je sedel v avtu tiho, da ga skoraj nisem opazil »Popolnoma, prevzvišem,« sem iskreno rekel. Očividno sta pogovor z Grafičem končala, kajti ^kof se je obrnil fc njemu, dal mu je roko in nato še meni. Tudi od Marice se je po domače poslovil. Po razgovoru s ško- fom sem bil dobre volje. Mnogo moči sem čutil v sebi. Skof je šel počasi po stopnicah. Vse okrog njega je v tem hipu dobilo drugo vrednost. Stene, ves farof in nebo nad nami. Kako velika je božja moč na zemlji! Sonce je pripekalo kljub temu, da so hitele sence ob' lakov čez hiše in polja. Skof se je ustavil. Nisem bil toliko blizu, da bi razumel kaj je rekel Grafiču. Pozneje sem pa zvedel, da se je ob tej priliki zgodila velika stvar. Intimne vezi sorodstva so pretrgali interesi cerkve. Nikoli t mogel razumeti, da je celo škof, dobričina, podlegi fici, oziroma denarju. Grafič je bil torej v boju p gan. Šofer je stal ob avtomobilu s kapo v roki in držflJi avtomobila odprta. Skof se ni več mudil. Pokimal se nasmehnil in stopil v avto. Komaj slišno so se a' zaprla vrata. Motor je zabrnel, avtomobil se je zg^ gumijasta kolesa so puščala za seboj v prahu križoi dove. Farof je ostal osamljen. Nisem si upal motiti^ ki je zavladala. Grafič je stal na svojem mestu i"' nekaj nedoločenega na gumnu. Marica je stala tam, J? bila. Roke je imela prekrižane v naročju. Ne ves^ žalosti ni bilo na njunih obrazih. V Turnišču se je življenje v nekaj dneh po^ spremenilo. Nobenega pravega veselja ni bilo vd,^ je bil škof v farofu. V kuhinji smo jedli brez bese* je Marica nosila na mizo kakor prej, toda domačfil^ bilo več, nobenega kramljanja ali načrtov za gospodih Se v štedilniku je brbral ogenj drugače in v loncUir gače šumelo kakor prejšnje čase. Po jedi smo razšli. Po kosilu je. Ležim v postelji in čakam na ^ Brezdelje me začenja us]xivati. Spodaj v prikleti se[ jo vrata. Nekdo cepeta z bosimi nogami po stopinj prvo nadstropje, ne da bi vrata za seboj zaprl. sobo postoji. Otrok je, poznam ga po korakih. N«" naprej. Neenakomerno potrka. Ratajev Stevek je napol odprl vrata, pomolil j" sobo, nato pa zapel: i »Gospod kaplan, neki gospod vas čaka pri na^^ sem, kako je tekel po stopnicah, spodaj v prikl^^^ močno zaloputnil z vrati. Stevek mi je pretrgal spanje. Radoveden sem me čaka pri Rataju. V Turnišču so bili taki obis^ zato so me tembolj vznemirili. Vstal sem. Osvežil sem se z mrzlo vodo. Stopil.r cesto in iskal pred gostilno voz ali avto. Pa ni sar. Najbrž bi rad kdo domačih govoril z menoj- , Naoknice pri Rataju so bile odprte in zgoraj ne s pajčevinami. Okna so bila brez rož. Gledal^ cesto in lepo sem se videl v šipah. Iz gostilne ni nobenega pogjovora. Kdo neki bi bil! j Vstopim. Vendel gre po sobi proti meni, kajti je že skozi okno. Na mizi ima steklenico s P^''^!!] ko kujnco. Z gosposkimi koraki gre po škripajoi^ I iVOlBM/Uto CESTI V CEU ,3 30. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 zenin vsakdan^ ZA ŠOLARJA Mimo vseh ostalih skr- bi, ki jih prinašajo s se- boj prvi jesenski dnevi, so tudi skrbi o obleki na- šega šolarja. Te skrbi pa lahko v veliki meri odpa- dejo, če sami poskusimo otroku narediti, popraviti ali predelati kakšno obla- čilo. Dolga topla jopica bo grela deklico ali dečka skoraj vso jesen in če bo ljubko narejena, jo bosta nosila z velikim veseljem. Če vam je kdaj ostalo dvoje vrst primernega bla- ga, poskusite iz njega na- rediti deklici plašček v prijetni kombinaciji. Prav tako lahko popestrite tudi star plašč, ki se je že ob- nosil ali pa se ga je otrok naveličal. Tudi dežja bo jeseni do- volj. In nič ni bolj pri- mernega kot plašček s ka- puco iz impregniranega platna aH debelega polivi- nila, zraven pa hlače, za- taknjene v visoke gumija- ste škornje. STAŠA GORENSEK NOVI TEDNIK — stran 23 med štirimi očmi OČE O HČERI ■ Oče sem štinnajstlet- nega dekleta. 2ena je že čisto obupala nad njo, za- to vam pišem jaz, kar je redkost v vaši rubri- ki. Očetje se običajno ne oglašajo, kajne? Nama pa hčer res de- la težave, šolo je do zdaj kar v redu izdelo- vala, zadnje leto pa je komaj izdelala. Hudo je to, ker se nama posme- huje, če ji jaz kaj re- čem, se obregne vame, če pa žena pa na njo kar kriči. To je hudo zlasti za ženo, ker ona, vsaj tako pravi, ni bila taka. Do- ma je bilo deset otrok in takšnega obnašanja ni- so poznaU. Najina hči pa je edinka. Presita je vse- ga in vse ima, kar si za- želi. Pa vendar me njene realccije zadnje čase mo- tijo, zlasti zato, ker ma- ter ne spoštuje. Rad bi vaš nasvet! Oče Spoštovani, spet imamo opraviti s primerom, ki ni tako re- dek, samo da se na na- šem področju še ni po- javil v tako veliki meri kot to občutijo v mestih. Dosegla ste visok družin- ski standard, v zahvalo zato pa vam ga punca lomi. Pa ste najbrž že slišali za podobne poja- ve in da je tega obnaša- nja v veliki meri kriva tudi puberteta. Njej se rada pridruži še presi- tost in pred sabo imamo dekleta, ki navidez star- še ne spoštuje. Ste se ji sami želeli kdaj približa- ti? Ste sami kdaj začutili potrebo, da se z njo po- govorite? Žena je v slu- žbi in prihaja domov utrujena. Komaj najde čas, da se posveti gospo- dinjstvu, zato ji za hčer ne ostaja časa. Njena ma- ti je bila drugačna, pra- vite. Res je, samo tako kot me ni nikoli živela. Kljub brigam in trplje- nju je našla čas za otro- ke. Če ne drugače pa v nedeljo. Mi pa, kako mi? Ste si že kdaj izprašali vest? Ko je nedelja, ha j d v železnega konjička in že smo med ljudmi. Na znotraj pa smo med se- boj odtujeni in razrvani. Zato ni čudno, če nam dekleta uhajajo v obdob- ju, ko bi nas najbolj po- trebovale. Današnja mla- dina je hitreje zrela kot smo bili mi, je pa tudi bolj zahtevna, tako mate- rialno kot tudi v čustve- nem življenju. Tega pa ji kratimo in iz revolta rea- gira tako kot imate pri- mer v vaši hčeri. Pa brez zamere, povedala sem ta- ko kot mislim! Nataša IZPUŠČAJI Na nogi se mi je na- pravil velik rdeč madež, že pred tednom dni me je nekaj pičilo, pa sem čakal, da bo oteklina izgi- nila. Pa ni, celo povečala se je. Je že tako velika kot dno ene skodelice. Me I>a mč ne boli, čeprav me je že začelo vse skupaj malo skrbeti, ker se te dni odpravljam na dopust. S čim naj se namažem, da mi ne bo treba k zdravniku, ker imam pre- malo časa. Jože Spoštovani Jože, z ničimer, ker MORATE k zdravniku. Stopite takoj, da boste vedeli, pri čem ste. Če je bil res pik. ne bo hudega, če ni prišlo do infekcije, kar pa bi se v tem času že zgodilo Stopite pa le tja, kjer so edino pristojni, da vam daje nasvet in tudi pove do ali greste lahko na dopust ali ne. Lepe počit- nice vam želim in brez pikov! LJUBI ME ZAPUŠČA Imam fanta mesec dni in srečna sem ob njem. A kaj, ko zadnje čase opažam, da se me je že naveličal. Zanemarja se- stanke z mano, zvedela pa sem, da se tudi se- staja z drugo. Zdaj ne vem, ali naj ga o tem kaj vprašam ali naj jk)- čakam, da bo sam pove- dal. Ivanka Jaz bi vprašala, bi vsaj redela, pri čem sem! NATAŠA POGLEJMO NAOkftOG ~ POGLEJMO N — POGLEJMd NAOKROG Trubadurji na pohodu OD MONTREALA DO LOČ! Da, prav ste prebrali. Pri- znani ansambel »Dubrovački trubadurji«, ki je pred leti večkrat nastopil v Celju, se bo v soboto predstavil na let- nih igrah v Ločah pri Slo- venskih Konjicah. Tokrat si- cer v nekoliko spremenjeni postavi, vendar še vedno igra- jo tako, kot so nekoč in kot znajo — odlično, privlačno za uho. V njihovi glasbi je tisti delmatinski melos in okus po soli in soncu in al- gah, ki privablja, omamlja in navdušuje. Po naidjučju smo prišli do njih, ko so pripravili koncert v hotelu Korkira v Veh lu- ki na Korčuli. Ker smo bili tudi sami tam, smo pač pri- ložnost izkoristili za razgo- vor, kljub temu da takrat še nismo vedeli, da bodo že čez nekaj dni nastopili v naši bližini- In še nekaj: ko smo prišli od njih, so igrali venček slo- venskih narodnih! Marko Breškovič je v an- samblu že od vsega začetka, torej 12 let, kolikor ansam- bel obstaja. Mnogi so se me- njavali (prihajali in odhaja- h), on je vztrajal in še vztra- ja. Od takrat ko sva se spo- znala v Celju, se je spreme- nil v toliko, da ima lepo ko- šato brado in da se je malce zredil (upam, da mi tega ne bo zameril, sicer pa tako ni ženska!), drugače pa je isti: poln humorja, dobre volje, volje, neke dalmatinske očar- ljivosti (ne imenuje se zar stonj trubadur!). V vsako pe- sem da kri in dušo. Izredno prijazen pa je do nežnejšega spola, saj poljubčke deli kar po tekočem traku (to verjet- no zaradi tega, ker ni imel s seboj slike ansambla!). Marko, kako ste preživeli poletje? »Odlično. V 51. dneh smo pripravili 40 koncertov, od Portoroža do Dubrovnika.« Kaj pa tujina? »Vabijo nas v razne drža- ve, vendar se zaradi prezapo- slenosti žal vsem ne moremo odzvati- Lahko pa rečem, da potujemo od Montreala do Loč.« (Malo zemljepisnega zna- nja: Montreal je v Kanadi — preko velike luže —, Loče pa pri Slovenskih Konjicah. Sa- mo toliko.) Loč? »Pa da, to je nekje v Slo- veniji, pri vas.« Kaj boste pa tam delali? (Ob tem vprašanju sem se napravil malce nemnnega!) »Kaj? Igrali. Koncert bo- mo imeh. Povabili so nas in gremo. Pravijo, da je lep kraj in da imajo razvito kulturno življenje.« Ja, to je pa res- (To sem komaj izustil, kajti spomnil sem se na Celje, kjer zlasti v poletnem času ni nič. Kje so dobri časi Draga Brada- ča, ko je bilo v Narodnem domu polno najrazličnejših kulturno-zabavnih prireditev. Potem so pa prizadevnemu Dragu marsikaj očitali. Smešno!) Ste že bili gostje ljubljan- ske televizije? »še nikdar.« Show pa ste za njih po- sneli?« »Da, na letošnji slovenski popevki, vendar predvajan še ni bil.« (To bo verjetno nekje po- zimi, kot se za ljubljansko televizijo spodobi, do gledal- cev pa ne fair!) Izredno lepo igrate tudi slovenske narodne . . . »Poslušajte, lepe so in me- lodiozne, vendar izredno tež- ke- Dobro jih moraš rati, da ne napraviš 2^ Za Loče pripravljamo % slovensko Gor čez jezero. Imate v Sloveniji jj prijateljev? 3 »Veliko. Prosim, da p. časnika pozdravite naš« bre prijatelje in odU^nj ce. Slovenski oktet, pa jano Deržaj, Majdo Sep na Robiča.« Bodo poslušalci v Lu vašim nastopom zado« »Vedno se potruddim vse zadovoljimo. Tako \ di v Ločah.« Pridemo pogledat, kal in da spijemo kozarec s skega vina. ' »Velja!« Resnično? »časna rič!« (Slednje je rekel tai sem mu moral verjeti-) Tako: v soboto zvem stuje Ločah pri Sloveč Konjicah ansambel Dubro ki trubadurji, v katerem 1 jo: Marko Breškovič, L: Kap rušo, Laci Padr Slobodan Berdžovič. P:, lepo bo! Mi smo se o prepričali že na morju, med ribami in algami,; čudovitim vonjem oljk morja, med odličnim d. čim vinom in čebulo v; Zaradi slednjega bi se: na morje, pa moram dtl Trubadurje pa grem v j to pOiSlušat v Loče, če ja v Celju ne morem. TONE val Kozjanska kašča. Tik ob novozgrajeni cesti, ki jo od Gračnice pri Planini do Lisičnega gradi mladina letošnje akcije »Kozjansko 73«. Čigava je? Kakšna usoda ji je namenjena? Da le ni kdo prišel na misel, kako bi jo bilo treba odstraniti? Vse kar ta lesena kašča potrebuje, je dobra streha in nek pameten namen, Z novimi cestami se bo Kozjansko hi- tro spreminjalo. Ohranimo nekaj ljudskega stavbarstva za spomin! (Foto: D. Medved) Poletje podaja roko zlati jeseni, ki letos' obeta biti plodna in radodarna. Sončni žarki pojemajo, jutra so meglena. Zato. hitro še zadnjo priložnost. Prihaja mesec, ki imai črko R. Nič več nam ne bo toplo od vročega^ sonca in pogleda na takšnole bitje, katere- ga poslednji atom je na pravem mestu. Nikjer nič preveč, nikjer premalo. 1 humor Francoski kritik in romano- pisec Alphonse Karr je med pogovorom slišal za denarni- ka, ki je v enem letu zaslu- žil milijon. »Kje pa ga je vzel?« se je začudil. »No, zaslužil ga je,« odgo- vori neki posloviti človek. »Dajte no,« je odvrnil Karr. »Milijon v enem letu ne mo- reš zaslužiti; lahko ga samo vzameš.« * Rimski državnik Kato sta- rejši, imenovan tudi Cofizor, je slovel po neomejeni stro- gosti in sovraštvu razkošja, ki je grozilo, da ho pogubilo Rim. Med drugim je rekel: »Ženska diši dobro samo takrat, kadar ne diši po ni- čemer.« Slavna francoska dvorna ljubica Ninon de Lenclos je komaj šestnajstletna postala ljubica kardinala Richelieuja. Nekoč so ji povedali.da se je neki Remond, dvorni obred- nik, hvalil, kako ga je Ninon vzgajala in tako rekoč ustva- rila. »Res je.« odgovori Ninon, »v tem sem enaka bogu: us- tvarila sem človeka, potem pa sem se tega kesala.« ADAMOVO JABOLKO bi lahko rekli eni od družabnih iger, ki so se razpasle P* Nemčiji v skupinah, ki se gredo, če drugače ne gre, tudi skupinski seks. Kaj je ^ takega pri tem? O, pač! Dekle vzame jabolko, pomarančo, limono ali kaj takeS^ ' pod brado. Sadež mora tu ostati, drugače je igra zgubljena na njeno škodo. On jo sme, nežno seveda, božati. Boža jo lahko kjerkoli, le sadeža se ne sme dotakni Ker bi kdo iskal šibko mesto, katerega dotika ne-bi kar tako zdržala, tudi celo ve nost, se domenijo za čas. 5 minut na primer. No, preden se podate na »tekf"^^. nje« v kakšno večjo skupino, poizkusite svojo spretnost raje doma. Pa določite začetek pol ure. Če že ne boste primorali žene, da bo tvegala izgubo igre, bo rno" ia popustiti, ker jo bo krč ... NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske KooJ^ Šentjur Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina in oglasi-j V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik; Drago Medved — Redakcija: Milan °^ Edi (joršič -Jure KJrašovec Dominika PoS Zdenka Stopar, IVIilenko Strašek Berm Strmčnik. Tone Vrabl - Izhaja ^ četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji: CGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezO^ j Vilke 1 dm - Celoletna naročnma «6 din, polletna 24 din TekočI račun 50102-601-20012- CGP »DELO« Ljubljana - " ; uredništvo 223-69 In 231-05. mah oglasi m naročnine 228-00 -J