Potovanje v London k šolsko - higieniškemn kongresu in razstari. Poroča L. Jeleno. (Dalje.) Opisal sem velikanski promet po cestah in ulicah tega ogromnega mesta, ki sem ga opazoval in občudoral na lastne oci. Opisal sem najznamenitejše stavbe, spomenike velikih angleškib. mož, javne parke, nasade in vrte, muzeje in zbirke umetnin, kar sem si mogel ogledati v kratkein času svojega bivanja v Londonu. Omenjam še, da sem bil tudi v gledališču. Ko vprašam plačilnega natakarja, če je tod v bližini kako gledališče, mi pritrdi, da je v sosednji nlici gledališče, kjer igrajo prav dobro. Razen tega mi da seznam vseh večjih londonskih gledališč. Bila jih je dolga vrsta, 76 sem jih naštel. Poiščem ulico, ki mi jo je označil natakar, in res kmalu dobim gledališče, veliko, na vnanje nič lepo poslopje. Pogledam gledališke lepake in vidim pod angleškim naslovom igre v oklepajih — ,,Die lustige Witwe". Kupim vstopnico v parterju za numeriran sedež. Eo pridem ob tri četrt na osem zvečer k predstavi in izročim vstopnico pri vratih stoječemu slugi, pogleda vstopnico iu mene od nog do glare ter mi začne nekaj zabičavati. Eo vidi, da ga ne razumem, me opozori na one gospode, ki so že sedeli na numeriranih prostorih in mi pokaže tudi svoj frak. Bazumel sem ga. Predpisau je frak za one gledališke obiskovalce, ki sede v parterju v sprednjih numeriranih sedežih. Jaz pa nisem imel svatovske obleke in bil sem v zadregi. Prosil sem slugo, naj mi gre k blagajnici zamenjat vstopnico za nenumeriran sedež, kakršni so v parterju bolj zadaj, kjer se sme tudi brez fraka prisostovati predstavi. Bazumel me je in prinesel drug bilet. Videlo se mi je, da so igralci prav dobro peli in prav razposajeno igrali. Eukala mladih in starih gospodov so bila neprestano uprta v živahno in krasno subretko. Seveda razumel nisem iiič, zato ne morem izreči prave sodbe o igri. Drugi večer sem šel v ^Alhambra Theatre of Varietes", kjer je bil izborea balet. Tudi v nCafes Ohaatants" sem pogledal; žal, da nisem razumel, kar so peli in gororili, le iz mimike sem posnel malo vsebine. Zdaj pa k sinotru svojega potovanja v London — na kongres in k razstavi! Bazstava je bila na vseučilišču — Uuiversitv of London — kjer se je vršil tudi kongres. Vesel sem bil, ko sem opazil na napisih, da imajo omnibusi in automobili od kolodvora Viktoria, v čigar blližini sem stanoval, direktno zvezo do vseučilišča. A blizu ni bilo; vozil sem se vsakokrat z najhitrejšim automobilom eno uro in deset minut. Vseučiliško poslopje so sezidali 1. 1887. v jubilejski spomin petdesetletnega vladanja kraljiee Viktorije. Ustanovilo pa se je to vseučilišče 1. 1837. Oudno se mi je zdelo, ko mi je pripovedoval neki londonski učitelj, ki je za silo lomil nemščino, da se tu ne predava, temveč, da se vrš6 tu le izpiti in se podeljujejo mladim umetnikom, medicincem in pravnikom akademiške časti in naslovi. Tudi ženske pripuščajo k doktorskim izpitom. Vseučilišče, kjer se vrše predavanja, je v nasprotnem koncu mesta. Veličastno poslopje, ki sem ga tudi ogledal. Nahajajo se tu vse fakultete. Na ponedeljek, dne 5. avgusta, je bila napovedana otvoritev razstave in kongresa. Ob tri četrt na devet sem bil že pred vseučiliščem. Angleška zastava plapola iznad poslopja. Droška za droško, izvošček za izvoščkom privaža udeleženee kongresa in obiskovalce razstave. Omnibusi in automobili ne smejo voziti pred vseučilišče, temveč zavijajo precej prej v stransko ulico. Zato vlada tod v Londonu nenavaden, nekak sveti mir. • Stopim v ogromno aulo. Lepo je bila okrašena s palmami in drugimi dekoraeijskimi rastlinami. Iz aule na desno i.u levo so dolgi in široki hodniki, odkod je vhod v dvorane in sobe. Eoncem desnega hodnika je velika, krasna slavnostna drorana za promocije in slavnostne seje. Tu se je vršila tudi slavnostna otvoritev kongresa. Tod 80 imeli pisarnice: predsednik kongresa, oba glavna tajnika, organizacijski, damski, finančni, potovalni, redakcijski in razstavni komite. Široke, s teškimi preprogami pregrnjene stopnice drže v prvo nadstropje. Tukaj je bil v veliki dvorani biro sprejemnega komiteja. Bazdeljen je bil v odseke po evropskih državah. Zglasiti se je moral vsak udeleženec pri dotičnem odseku in se izkazati 8 prej doposlanim sprejemnim listom, da je član kongresa in s potrdilom, da je plačal 1 f. sterling članarine. V avstrijskem odseku sta bili dve londonski učiteljici, ki sta govorili prar dobro nemški. Tu je dobil vsak udeleženee spominsko kolajno na kongres, brošure, programe in razne spise, tičoč se kongresa, katalog razstave, majhen načrt, v katerem so bile posebno označene londonske znamenitosti, legitimacija za izlete in. vstopnice k slavno8tim, ki se prirede udeležencem na čast. Vse to mi izroči v okusnem zavitku z mojim naslovom Ijubezniva koleginja in pripne spominsko kolajno na prsi. Nato sem začel ogledovati razstavo. Bila je naatanjena v vestibulu v šestih velikih dvo- ranah. Bazstavljenih predmetov je bilo ogromno število, četudi niso razstavile vse evropske države. Najbogatejši je bil seveda angleški oddelek, kjer so bile zastopane tudi angleške kolonije iz vseh delov sveta. Mislil sem, da dobim v razstavi samo predmete, ki so v najtesnejši zvezi s šolsko higieno. A temu ni bilo tako. Angleške tvornice in razni obrtniki so razstavili predmete, ki ae sicer vidijo po šolah, a niso v prav nobeni zvezi s šolsko higieno. Videlo se je, da je služila razstava posebno Angležem, v dobre reklamne namene. Vsaka večja tvrdka je poslala na razstavo strokovnjaka, ki je tolmačil rabo in korist razstavljenih predmetov. Vseh razstavnih predmetov mi ni mogoče imenovati, pa tudi ne opisati. Navesti hočem samo nekatere skupine, da dobimo malo pojma o razstavi. V vestibuiu in v treh dvoranah je bila angleška razstava in razstava angleških kolonij.. Takoj pri vhodu v vestibul so bile razložene publikacije o šolski higieni. Cela knjižnica je bila, in ADgleži so razstavili menda vse, kar so kdaj in kje pisali o tem predmetu. Na obeh straneh te knjižnice so bili razvrščeni pisalni stroji vseh mogočih sistemov. Za vsakim strojem je sedelo brhko dekle in hitelo pisati, kakor bi šlo za stavo. Dalje so bili v vestibnlu razstavljeni fizikalni aparati, ki se rabijo pri pouku v ljudskih in srednjih šolah. Ta zbirka je bila jako bogata. Poleg fizikalnih aparatov so bile najrazličnejše svetilke. Opazil sem navadne petrolejske svetilke, raznovrstne plinove svetilke, žarnice in obločnice vseh vrst. V prvi dvorani so bile razstavljene peži, od najpreprostejše do najlepšega kamina, peči za peko, priprave za centralno kurjavo, posebne vrste dimniki in ognjišča, na katerih kubajo le 8 plinom. Tu sem opazil tudi higieniško oglje, pa še zdaj ne vem, v čem se razlikuje od navadnega. Ogromno je bilo število razstavljenih higieniških klosetov in pisuarov najrazličnejsih sistemov. Nov mi je bil kloset, ki je najprej zasul s suho prstjo ali z žaganjem in potem splaknil z vodo iz vodovoda. Zanimala so me okna, ki se s prav lahkim mehanizmom odpirajo napol ali popolnoma in zopet zapirajo. Pri takih oknih ni treba posebnih ventilacij. Ta tvrdka je delala konkurenco onim tvrdkam, ki so razstavile raznoFrstne ventilatorje. Vsakega obiskovalca razstave je posebno zanimalo popolno urejeno kopališče na deških in dekliških šolah ter kadna kopelj in vodovodni umivalniki v institutih. To je bilo res lepo urejeno, in le čestitati se mora onim šolam in zavodom, ki imajo take naprave. V drugi dvorani sta bili dve telovadnici z vsem telovadskim orodjem za dečke in deklice. Vse orodje je izdelano najmodernejše in jako lično. Veliko je bilo število razstavljenib šolskih klopi najraznovrstnejših sistemov in vsakojakih konstrukcij. Eonstrukcija nekaterih klopi je bila prekomplicirana: vzdigne se sedež, premakuje pult in stojalo, da se pripravi klop, primerna učeneevi velikosti. Nad klopmi je viselo deset podob, ki so kazale, kako se kvari učenčevo telo, če mora sedeti v slabo narejenih klopeh. Od šolskih stavb sem videl krasne načrte, fotografije in modele vzornih šolskih poslopij. Bazstavljenih je bilo mnogo predmetov, za šolske stavbe in šolsko opravo: asfalt, strehe iz asfalta, stopnice iz cementa, razni tlaki, vogli, robovi, preproge, železne omare za obleko in dežnike itd. Prav lepa sta bila modela šolskega poslopja ia bolnice, ki se da prenesti v drug kraj — Transportables Schulgebaude. Mnogo je bilo fotografij šolskih otrok pri igrah in pouku. Da so bili razstavljeni lepi, pa tudi slabi pismeni in risalni izdelki učencev, pisalne in risalne priprave, se umeje samoobsebi. Bisanje se poučuje le po naravi, vendar pa ni izključen svinčnik. Prav lepo je bila urejena delavnica za deška ročna dela z vsem potrebnim orodjem. Prav lični in mnogovrstni so izdelki, ki jih izdelujejo učenci. Pozabili niso tudi na otroški vrtec. Zanimive 80 tabele, ki kažejo njegov razvoj v Londonu, kako se množi in raste ta uaprava od leta do leta. V tretji dvorani je bila razstavljena anatomija, najrazličnejše podobe in slike te vrate; tu so bile naslikane otroške nalezljire bolezni v besedi in podobi. Tu sem tudi videl zanimiv aparat za merjeuje telesa, higieniške črevlje, razno olje, milo, mazila, spodnje žensko krilo, ki je narejeno, da vez ne tišči, aparat, skaterim se priučujejo razločevati barve oni, ki jih ne ločijo, in še sto in sto drugih manjših predmetov. Druge države so bile na razstavi primeroma prav slabo zastopane. Mesto Eoeln je razstayilo fotografije in načrte mestnih šol; Draždani slike notranjih delov telesa, fotografije šolske mladine na igriščib, fotografije mestnih šol in model vzornega razreda; mesto Mtihlhausen razvoj takozvanih Ferien - Eolonien od 1. 1883. do 1906. in razvoj otroških vrtcev; mesto StraCburg načrte mestnih šol in modele nove vrste šolskih klopi in posebne vrste šolskih tabel. Nad tem oddelkom je visel napis sledeče vsebine: Pfui iiber den Hasser von Seife und Wasser. Enge Glirtel, enge Eragen, enge Schuhe sollst du nicht tragen! Izmed avstrijskih kronovin je bilo najbolje zastopano kraljestvo češko. Nad vsemi razstavnimi predmeti je bil poleg angleškega tudi češki napis. Bazstavljeni so bili modeli, fotografije in slike vzornih šol, načrti šolskih stavb, vzorci higieniških klopi, resultati fotometriškib preiskav v šolah po letih, če pride svetloba od desne ali leve strani. Bavnatelj meščanske šole v Earlovih varih, Fr. Pleier, je izumel in razstavil ter sam tolmačil nekak BBaumwinkelmesser", ki ga pa nisem mogel prav razumeti. Patent bi bil rad drago prodal. Ne vem, če se mu je posrečilo. Bazen tega je razstavil neki učitelj iz Bukovine novo higijeniško klop in prof. dr. Burgerstein iz Dunaja nekatere načrte in fotografije vzornih šolskih poslopij m svoje spise, tičoS se šolske higiene, kakor: Handbuch der Sehulhvgiene, Šchulhygiene, Batseblage zurhiiuslichenGesundheispflege, Gesundheitsregeln. Lepe predmete je razstavila Francija. Tu je bilo mnogo krasnih slik, lepih fotografij in načrtov šolskih poslopij. Tu sem videl lepe modele šolskih vrtov, telovadnice, igrišča, delavnice za deška ročna dela, lepe izdelke ženskih ročnih del, bogato literaturo o higieni in pisemske izdelke ueencev in učenk. Po francoskih šolah goje še vedno pokončno pisavo. Nekaj novega mi je bilo tudi, da pišejo učenci naloge iz vseh predmetov v en zvezek. Lepe zbirke je poslala na razstavo Švedija. Iz tega oddelka sem razvidel, kako jako skrbe za telesno vzgojo in za praktično življenje. Pri vsaki šoli je delavniea za deška ročna dela, na dekliških pa kuhinja, kjer se uče deklice kuhati in drugega gospodinjstva. Erasni načrti in modeli šol in drugih vzgojevalnib naprar nam izpričujejo, na kako visoki stopnji popolnosti je ljudsko šolstvo t tej deželi. Tndi Švica je razstavila lepe slike in modele šolskih stavb. Zanimive so tabele, ki kažejo, kako jako se pregreše oni starši nad svojimi potomci, ki so vdani alkoholu. Neki švicarski zdravnik je zasledoval usodo otrok zmernih staršev desetih družin, ki so imele skupaj 61 otrok. Med temi jih je 5 umrlo v nežni mladosti, dva sta imela ples sv. Vida, dva sta se razvijala duševno prav počasi, dva sta bila rojena 8 telesnimi hibami, 50 pa je bilo normalnih. Drugih 10 družin, ki so bili njih starši alkoholisti, je imelo 57 otrok. Od tehje umrlo 25 v zgodnji mladosti, sedem je bilo idiotov, pet pritlikoveer, pet epileptikov, pet jih je imelo vodo v glavi —Wasserkopf — in samo 10 je bilo Bormalnih. Neki laški zdravnik je razstavil 4 slike, ki predočujejo razvoj pri dečkih in deklicah od 8—18 leta. Holandija in Dansko sta poslali slike in fotografije šolskih poslopij, modele delavnie za deška ročna dela, orodje in izdelke ter mnogo slik, ki kažejo, kako morajo učenei pri delu pravilno držati orodje. Vidi se, da obračajo tod veliko pažnjo na telesno vzgojo in ročno delo. Mestne šole v Brttsslu so razstavile mnogo risb, ki so vse narejene po naravi. Druge države se niso udeležile razstave. (Dalje.)