Praktična slovensko - nemška gramatika. (Dalje in konec.) Pojjolno pregibanje časovnikov. Kar se je pred posamesno pri doličnih vodilih obravnalo in poočitovalo z mnogimi zglpdi, je tukaj vkup zbrano. Npkdajna nemška slovnica (Sprachlehre) jp precpj, ko je prišel časovnik na vprsto, vse od časovnika povedala, kar gre od njpga vediti; nove slovnice podajajo in pripovedujejo pa le toliko , kar učenci morejo prebaviti, in poslednjič, ko so se urili z mnogimi zgledi, ponudijo vps nauk ob enpm. Treba je, da si učenci oblike poniagavnih časovnikib po vseh časih in naklonih dobro zapomnijo, sicer je vse njih znanje negotovo, ker toliko vaj vendar ne moremo učencem dati, da bi se to kar iz samih zgledov zapomnili; nekaj stalnega si morajo pridobiti; potrpba jim je, da spoznajo in razločijo pri časovnikih število, osebo, čas, naklon in podobo; zavoljo tega naj se pa teh obrazov nauče iz glave. Pomagavnih časovnikov ima nemški jezik troje; slovensčina ima le pnega ,,biti". ,,Popolno prpgibanje časovnikov" pozabljivim in lahkomišIjenini nprado gre v glavo, zato je pa treba spominjati jih vodil, kterih so sp bili popred učili. Po versti kmali znajo odblebetati ,,baben, loben", ali prašaj jih zmešano, ali prašaj jih, kako se pravi to ali uno po slovenski, bodo pa debelo pogledali mislpči: učpnik me praša kaj takšnpga, kar ni v bukvah. — Primerne vaje bi bile tukaj takošne, kakoršnp je dajala poprpj.šnja šola, n. p.: Pregibajte mi časovnik ,,haben" v 2. osebi ed. in množ. št. po rseh časih in naklonih i. dr. Pravilni časovniki. Ti se razdpljujpjo v šibke in krppke. Kaj so krepki časovniki? V čim se razločujejo od šibkih? V ktprih časili preininjajo samoglasnico, kedaj jo preglašujejo ? Te in takšne vprašanje bi bile tukaj na pravera mestu. Vaja: Prpgibajte časovnik ,,hplfpn" v 3. os. ed. in množ. št. v naznanivnem naklonu po vseh časih in v obojeni naklonu v djavni podobi, ,,Kind loben" pa po vseh časih in v obojem naklonu terppvne podobe! Otrok pregibaje te in druge časovnike bo prisiljen iskati po bukvah pravilne oblike, in kedar otrok Ijudske šole do tje pride, da si zna potrebnih vodil po bukvah poiskati, je to dobro znamenjp, ter smemo upati, da si bo v takih okolisčinah sam pomagal. Le takšni otroci, ki si nikakor ne vedo sami pomagati, ti so siroteji. M. M.