LETNIK VII. Št. 9 Ljubljana, 23. februarja 1951 IZVOD 4— din GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE X Peto plenarno zasedeni® CŠC KP Slovenile POMLADANSKA SETEV — naša skupna naloga V dneh 16. in 17. februarja je bilo V. plenarno zasedanje Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Na dnevnem redu sta bili poročili: 1. Naloge Partije na področju sindikatov — referent tov. Janko Rudolf. 2. Problemi ljudske prosvete — referent tov. France Kimovec. Po obširni in temeljiti diskusiji o obeh poročilih je plenum sprejel naslednje sklepe: O NALOGAH PARTI1E na področju sindikalnih organizacij Na podlagi referata »O nalogah Partije na področju sindikalnih organizacij« in diskusije o tem referatu ugotavlja V. plenum CK KPS naslednje: I. Vsi dosedanji rezultati izpolnjevanja gospodarskih, zlasti proizvodnih planov dokazujejo, da prispeva delavski razred odločilen delež v socialistični graditvi. Delavski sveti in upravljanje podjetij po proizvajalcih samih kot višja stopnja socialističnega razvoja pri nas in njihovo uspešno delo so doslej največji rezultat ogromnih naporov delavskega razreda v socialistični graditvi. To je materialni dokaz visoke politične zavesti delavskega razreda, ki se zaveda, da je po svoji gospodarski in politični v togi. pa tudi po številu odločilni činitelj našega družbenega življenja in nosilec socialističnega razvoja. Ti uspehi v socialistični graditvi dokazujejo. da so naše partijske organizacije in komiteji znali mobilizirati delavske množice za izvajanje sptošne partijske linije in njeno uveljavljanje v vsakdanji praksi, ter da so kljub vsem slabostim v svojem delu v bistvu pravilno vodile in usmerjale delo sindikalnih organizacij, tako da so sindikati postali za najširše defavske množice v resnici šola komunizma. sposobni privzgajati v požrtvovalne borce za plan in zavestne graditelje socializma tudi desettisoče novih delavcev, ki so se vključili v proizvodnjo iz vasi. Z usposabljanjem delavcev za reševanje zapletenih proizvodnih in drugih planskih nalog podjetij, z uspešno organizacijo tekmovanja, z v osnovi pravilno politično, ekonomsko, kulturno-prosvetno in ideološko vzgojo množic svojega članstva, z delom za reševanje perečih vprašanj delovnih odnosov in delovnih pogojev in drugih vprašanj življenjskega standarda, so se sindikati uveljavili kljub vsem ugotovljenim slabostim in napakam v svojem delu kot taka osnovna množična organizacija delavskega razreda, ki ima vse pogoje, da lahko v resnici nastopa kot močna opora ljudske oblasti, kot nezlomljiva hrbtenica bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in monolitno organizirano jedro Osvobodilne fronte. Ko Plenum ugotavlja te uspehe naše Partije v delu na področju sindikalnih organizacij in v socialistični graditvi sploh ter s tem še bolj poudarjeno odločilno gospodarsko in politično vlogo delavskega razreda v našem družbenem življenju, pa mora hkrati ugotoviti, da je v primeri s tem še vedno mnogo preslabotna neposredna udeležba delavstva v delovanju lokalnih organov oblasti, da je še vedno preslaboten moralno politični in mobilizacijski vpliv delavcev, ki bi se moral kazati tudi na sektorju privatnega, zlasti kmetijskega gospodarstva, in da bi morala biti intenzivnejša njihova aktivnost v našem družbenem in političnem življenju. Zaradi take nezadostne mobilizacije delavstva pri nalogah socialistične graditve izven podjetij smo morali v procesu socialistične graditve že do sedaj premagovati težave, do katerih ne bi prišlo, ko bi bila mobilizacija delavstva pri vseh družbenih vprašanjih dovolj široka oziroma bi te težave premagovali z večjo lahkoto. Za uspešno vključevanje delovnih kolektivov v splošni gospodarski plan,. torej za zagotovitev socialističnega razvoja naše družbe, zahtevajo delavski sveti in upravljanje podjetij po proizvajalcih samih v mnogo večji meri kot doslej tako vsebino dela naših partijskih organizacij in sindikatov kr take organizacijske prijeme, ki bodo omogočili, da bo delavstvo spoznalo celoto družbeno - politične in gospodarske problematike naše sociali-listične graditve in se učilo ob svojih lastnih izkušnjah, pridobljenih v široki družbeni aktivnosti ter dvigalo in poglabljalo svoje politično znanje in zavest. To pa nalaga našemu partijskemu kadru v okrajnih komitejih, predvsem pa v krajevnih in tovarniških komitejih, kakor tudi našemu sindikalnemu kadra mnogo širše naloge in globlja poznavanja tako splošnih osnov družbeno-politjčne in gospodarske problematike socialistične graditve v Jugoslaviji kakor tudi konkretnih gospodarskih in političnih vprašanj ne samo tovarne in podjetja, ampak tudi s področja dela krajevnih in okrajnih ljudskih odborov in političnih organizacij. Razlogi, da Partija ni uspela v zadostni meri preusmeriti delovanja sindi- kalnih organizacij na širša družbena področja in tako zagotoviti večjo aktiviza-cijo delavskih množic v vseh vprašanjih družbenega življenja, so predvsem naslednji: 1. Delovanje partijskih organizacij in sindikatov se je v mnogih podjetjih omejevalo preveč, ponekod pa skoraj izključno samo na naloge znotraj podjetja, na glavna vprašanja proizvodnje, delovne discipline, štednje in podobno. Se tu so partijske organizacije in sindikati pogosto gledali drobno prakticistično in enostransko zgolj na izvršitev proizvodnih nalog, v premajhni povezanosti z nalogami, ki jih postavlja v podjetju proizvodni proces v celoti. Tako niso niti proizvodnih niti drugih nalog znotraj podjetja mogli dovolj povezovati z ekonomskimi in družbeno-političnimi vprašanji in nalogami socialistične graditve v naši državi, kar je ponekod slabilo odpornost in ofenzivnost v premagovanju težav, ki rastejo iz objektivnih pogojev graditve socializma pri nas. To je oviralo širšo politično vzgojo delavcev, zlasti pa slabilo vpliv politične zavesti delavcev na ostale delovne, predvsem kmečke množice, in onemogočalo, da bi imeli sindikati zadosti široko politično vlogo pri mobilizaciji in vzgajanju delavstva za preobrazbo vse naše družbe. 2. Sindikalna vodstva in aktivi so se zato mnogokrat reducirali na pomožne organe uprav podjetij in se marsikje posluževali za vključevanje delavcev v svoje vrste samo določenih materialnih privilegijev, vezanih na sindikalno knjižnico. Zato je prišlo v takih podjetjih z osnovanjem in aktivizacijo delavskih svetov in upravnih odborov, ki so prevzeli pretežni del teh nalog, do določene dezorien-tacije med sindikalnimi aktivisti in celo do omalovaževanja vloge in pomena sindikalne organizacije. 3. Mnogi partijski forumi so še vedno preslabo spremljali delo osnovnih partijskih organizacij in nudili premalo konkretne pomoči tako pri usmerjanju dela v sindikatih kot v delavskih svetih in upravnih odborih, še prav posebno pa pri širši politični vzgoji delavstva in njegovi politični aktivizaciji v celotni politični in ekonomski borbi, ki jo na področju krajev oziroma okrajev organizirajo in vodijo partijske in frontne organizacije. 4. Eden od glavnih vzrokov teh slabosti v vsebini dela naših partijskih organizacij, ki so se potem pokazale tudi v ozkosti pri delu sindikatov, je preslabo poznavanje osnovnih družbeno-političnih in gospodarskih vprašanj naše socialistične graditve in konkretnih problemov gospodarskega in političnega dela lokalnih oblastvenih in političnih forumov pri naših partijskih in sindikalnih kadrih, predvsem v krajevnih in tovarniških pa tudi v okrajnih komitejih oziroma ustrezajočih sindikalnih forumih. Zaradi pretiranega opiranja na profesionalne funkcionarje v podjetjih in suhega prakticizma so naši partijski in sindikalni forumi v mnogih podjetjih in krajih postali politično tako šibki, da niso mogli delavcem odgovarjati zadovoljivo niti na osnovna vprašanja našega gospodarskega in političnega življenja ter reševati važne dnevne naloge delavskega življenja ,niti niso našli primernih organizacijskih oblik, ki bi olajšale povezavo sindikatov s splošno gospodarsko in politično aktivnostjo Partije in Fronte na terenu. Sindikalni aktivi po vaseh, kjer so se ustanovili, so bili zato v precejšnji meri prepuščeni samim sebi, ker jih sindikati iz podjetij niso mogli obvladati, in niso mogli pokazati večjih uspehov niti v ideološkem niti v prosvetnem delu niti pri aktivizaciji delavstva v borbi partijskih in frontnih organizacij na vasi. II. Na podlagi gornjih ugotovitev nalaga V. plenum CK KPS partijskim organizacijam naslednje naloge: A. 1. Partijske organizacije morajo nuditi vso pomoč sindikalnim organizacijam pri izredno važni zgodovinski nalogi Partije in sindikatov za uveljavljanje in usposabljanje delavskih svetov in upravnih odborov pri upravljanju podjetij in gospodarskih panog. Sindikalne organizacije morajo pomagati delavskim svetom in upravnim odborom pri razlaganju njihovih sklepov delovnim kolektivom in pri mobilizaciji delavcev na vseh delovnih mestih za njihovo pravilno izvajanje. Prav tako pa morajo sindik. organizacije skrbeti, da bodo še naprej razvijale najširšo pobudo delavcev pri organizaciji in razvijanju proizvodnje in v drugih vprašanjih, ki od njih zavisi uspeh podjetja, ter zagotoviti, da bodo delavski sveti in ujiravni odbori v svojem delu v polni meri upoštevali to pobudo. To še prav. posebno velja za reševanje perečih vprašanj s področja delovnih odnosov in delovnih pogojev, zaščite delavcev pri delu in podobno, kjer morajo ravno sindikalne organizacije zagotoviti, da se ne bi izgubila izpred oči skrb za delavca in nameščenca in uveljavil namesto nje brezdušni, birokratski odnos. Zavedati se moramo, da smo danes komaj v začetkih upravljanja podjetij po delavcih samih. Zato brez take vloge sindikatov in njihove pomoči delavskim svetom in upravnim odborom v celoti, kot tudi njihovim posameznim članom, marsikje ne bi bila zagotovljena trdna in ustvarjalna medsebojna zveza delavskih svetov in upravnih odborov s celotnim kolektivom. To bi se neizbežno pokazalo v nepravilnih odnosih med direktorji podjetij in direkcij, upravnimi odbori in delavskimi sveti, to bi dalje onemogočalo izkoriščanje pridobljenih izkušenj sindikatov pri reševanju proizvodnih in drugih gospodarskih nalog podjetij ter nalog pri delavski zaščiti, hromilo iniciativo delavstva ter spravilo s tem v nevarnost sam uspeh dela delavskih svetov in upravnih odborov. Tako delo sindikatov bo popolnoma ustrezalo materialni zainteresiranosti delavcev na uspehu podjetja že sedaj, še prav posebno pa, ko bo ta materialna zainteresiranost v celoti prišla do izraza ob uveljavljanju novega načina plačevanja s spremembo finančnega sitema. Treba je v večii meri razviti ideološko in prosv. delo sindikatov in ga osvoboditi birokrat, in šablonskega uparablja-nja izdelanih učnih programov in načrtov. Treba mu je dati vsebino in konkretnega življenja in zanimanja delavcev samih v skladu z že doseženo povprečno stopnio izobrazbe konkretnega delovnega kolektiva in tistih nalog, ki jih bodo morali delavci obvladati in reševati pri upravljanju konkretnega podjetja. Le tako bo prosvetno in ideološko delo sindikatov postalo privlačno za delavce in le tako bodo sindikati v resnici lahko uspešno dvigali nivo in splošno ter še posebej politično-ekonomsko izobrazbo delavcev na stopnjo, kot jo zahteva in jo bo v (Nadaljevanje na 2. strani.) Z novo uredbo o odkupih je bila odpravljena vrsta pomanjkljivosti, ki so se pojavile v času setve in odkupov. Letos bodo naši kmetje posejali svoja polja z jasno perspektivo, ker točno vedo, koliko bodo znašale njihove obvezne oddaje v jeseni. Kmetje so si letos prvič sami izdelali setveni plan, ki ga je ljudska oblast tudi potrdila, če so bile v njem zajete vse gospodarske zmogljivosti posameznih kmetovalcev. Po novem načinu trgovanja lahko kmet kupi po vezanih cenah industrijske proizvode kjer koli v državi. Zatorej je samo v njegovem interesu, da bo čimbolje in čim več posejal, ker bo na ta način tudi več pridelal in bo lahko tudi več prodal. Težko je govoriti o setvi, ne da bi pri tem omenili odkupe in obratno. Maršal Tito je lansko leto v Drvarju med drugim o tem vprašanju rekel: »So organi, ki so aktivni, kadar žito dozori in ko pride čas za odkup. Ljudska oblast in Ljudska fronta in vsd tisti, ki so zadolženi, naj delajo že takrat, ko se seje.« Zavedati se moramo, da je uspešno izvedena setev osnovna priprava za uspešen odkup poljskih pridelkov v jeseni. Približno tretjina vsega prebivalstva Jugoslavije je odvisna od zagotovljene preskrbe. Zato nam tudi ne more biti vseeno, kako bo spomladanska setev, v katero bo zajetih okoli dve tretjini njivskih površin, opravljena. Naši socialistični kmetijski obrati in večina privatnih kmetov se tega dobro zaveda. Čas, ki je na razpolago za sejanje je razmeroma kratek, zato naj velja načelo: Čim več ljudi bo pri tej važni nalogi sodelovalo, tem večji bodo tudi uspehi. Pomladanska setev je naša politična in gospodarska naloga, zato so tudj sindikalne organizacije dolžne aktivno sodelovati, da bo pravočasno {n uspešno opravljena. Kakšna naj bo ta pomoč? V večini okrajev bomo naleteli na kmetijska gospodarstva, ki nimajo potrebnih jaogojev za uspešno izvedbo setve. Primanjkujejo jim semena, vprežna živina, delovna sila in podobno. V takih primerih naj se takoj organizira neposredna pomoč, bodisi med samimi kmetovalci ali pa med kmetijskimi obrati. Samo tako bo spomladanska setev hitro in uspešno opravljena. Odločne besede maršala Tita na partijski konferenci gardne divizije Ob koncu druge partijske konference gardne divizije je imel vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade maršal Tito daljši govor: Maršal Tito je v začetku svojega govora poudaril važnost discipline, ki mora vladati znotraj partijskih organizacij. Vsak zaveden član naše Partije mora disciplinirano izpolnjevati vse sklepe, ki jih sprejeme večina članov. Seveda morajo biti ti rezultat dolgotrajnega razpravljanja in borba mnenj med posamezniki. Če pa ima manjšina nasprotno mnenje, jo je treba najprej prepričati o pravilnosti nekega stališča in jo ne že vnaprej obsojati. Samo tako bo prišel do polnega izraza demokratični centralizem, na katerem je zgrajena celotna naša partijska organizacija. Poglavitni smoter naše zunanje politike in politike naše Partije je ohranitev miru in neodvisnosti naše socialistične domovine. Ta naša partijska in državna politika pa je vedno in popolnoma v skladu z osnovnimi načeli marksistične znanosti. V zvezi s pomočjo, ki jo dobivamo iz Amerike, je tov. Tito dejal, da smo to pomoč nujno potrebovali zaradi ogromne škode, ki nam jo je prizadejala lanskoletna suša. Od vzhodnoevropskih držav in Sovjetske zveze te pomoči nismo mogli pričakovati enostavno zato, ker je tam nikoli nismo dobili. ZDA nam to pomoč dajejo predvsem zato, ker jim ne more biti vseeno, da bi naša država podlegla gosp »danskemu in političnemu pritisku informbiroj-evskih držav. V tem primeru bi postala ogromna moč Sovjetske zveze še večja in bi tako resno ogrožala ves zahodni obrambni sistem, katerega jedro tvorijo ZDA. Glede vojne na Koreji zavzemamo stališče aktivne nevtralnosti. Čeprav smo odločno nastopili proti tej vojni, ki jo je sprožila severnokorejska vlada, in v katero se je pozneje vmešala tudi še LR Kitajska, se ne moremo vedno strinjati z raznimi sklepi, ki jih sprejema OZN glede tega vprašanja. Jugoslavija danes ni več osamljena država. V svetu je mnogo naprednih lju- OPOZORILO ZARADI TEHNIČNIH OVIR BO DO NADALJNJEGA IZOSTALA PRILOGA .OBZORNIK SOCIALISTIČNEGA DELA'. PRILOGA BO IZŠLA, BRŽ KO BODO DANI POGOJI UREDNIŠTVO di, ki s simpatijami in naklonjenostjo zrejo na naše napore pri graditvi socializma. Zavedati se moramo nevarnosti nove vojne. Dejstvo je, da je v Evropi in na Balkanu najmanj možnosti, da bi ostala morebitna vojna lokalizirana. Zato moramo biti pripravljeni za vsak primer, če bi naši sovražniki vendarle tvegali samomorilen poizkus napada na Jugoslavijo. Toda borili se bomo samo v primeru, če bi bili napadeni. Glede govoric, da nas zahodne države preskrbujejo z orožjem, moramo reči, da so le-te neosnovane. Mi smo že doslej in mislimo tudi v bodoče posvetiti vso skrb izgradnji lastne vojne industrije. Naš morebitni sovražnik mora računati na ogromen moraln o-politični kapital, s katerim razpolagamo, in to je Tekmovanju za 10. obletnico ustanovitve OF se pridružujejo vedno nove frontne organizacije, sindikalne podružnice naših podjetij in tovarn, mladinski aktivi in aktivi drugih množičnih organizacij in društev, ki dnevno stopnjujejo Tem najboljšim frontnim organizacijam in sindikalnim podružnicam podeljuje Izvršni odbor OF Slovenije v znak priznanja prehodne zastave kot zmagovalcem v šestmesečnem tekmovanju v počastitev 10. obletnice OF Slovenije za mesec januar 1951. Najboljše osnovne frontne organizacije v posameznih okrajih, mestih in rajonih ter najboljše sindikalne podružnice v posameznih strokah prejmejo še posebna priznanja. Izvršni odbor OF Slovenije pa razen tega izreka pohvalo za dosežene uspehe še naslednjim osnovnim organizacijam OF - vaškim odborom: Jezersko, okraj Kranj - okolica — Sevnica, okraj Krško — I. teren Kočevje — Galjevica, Ljubljana, Raj, I — Gabrovka, okraj Sežana — Šmarje -Sap, okraj Grosuplje — Gor. Sušice, enotnost in strnjenost naših narodov. Tega se informbirojevske države tudi zavedajo in skušajo z vrivanjem svojih agentov v različne organizacije razcepiti in ustvariti prepad med našimi narodi. Proti njim se bomo odločno borili in jih razkrinkavali povsod, kjer bi začeli s svojo sovražno dejavnostjo. Seveda to ne pomeni, da bomo obsojali ljudi, ki niso še dovolj jasno spoznali različnih vprašanj. Osnovni pogoj za tako borbo proti sovražnim elementom v Partiji pa je odpravljanje naših lastnih napak. Maršal Tito je na koncu svojega govora — ki je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobravanjem — dejal, da bo tudi naše državno in partijsko vodstvo posvetilo vso svojo skrb temu, da bomo sposobni očuvati revolucionarno zgodovino naše Partije. svojo dejavnost in se usposabljajo za boljše izvrševanje svojih nalog. Izmed osnovnih organizacij Osvobodilne fronte so v januarju dosegle največje uspehe: okraj Novo mesto — Gradac, okraj Črnomelj — Vičava, okraj Ptuj in sindikalnim podružnicam kolektiva Rudnika, Idrija — Šole v Pobrežju pri Mariboru — kurilnice Maribor — »Žitofond«, Ljubljana — rudnika Zagorje — LIP, Postojna — Tovarne kleja, Ljubljana — Tovarne gume »Sava«, Kranj — Narodne banke, Maribor — Pošte Maribor I — Tobačne tovarne, Ljubljana — Ministrstva za ljudsko zdravstvo LRS — Avto obnova, Ljubljana — Tekstilne tovarne v Št. Pavlu pri Preboldu — »Obutev«, Tržič — Mestne plinarne, Maribor — Državnega posestva, Turnišče — »Kuverta«, Ljubljana — Dom pod Prisojnikom. IZ PISARNE SEKRETARIATA IOOF LJUBLJANA Zmagovalci v tekmovanju za počastite v desete obletnice OF VOOF HOTIŽA, OKRAJ LENDAVA; KOOF ZADOBROVA, OKRAJ CELJE-OKOLICA; VOOF DOL. PREDMEJA, OKRAJ GORICA. Med sindikalnimi podružnicami pa šobile najboljše: SINDIKALNA PODRUŽNICA KOLEKTIVA TOVARNE »ISKRA«, KRANJ; GRADBENEGA PODJETJA »PIONIR«, NOVO MESTO IN ŽELEZARNE ŠTORE. O nalogah Partije na področju sindikalnih organizacij (Nadaljevanje e 1. strani.) vedno večji meri zahtevalo upravljanje podjetij in celotnih gospodarskih panog od neposrednih proizvajalcev. 2. Partijske organizacije v podjetjih in okrajni ter krajevni komtieii morajo zagotoviti, da se bodo sindikati osvobodili ozkega strokovnjaštva. da bodo znali povezovati vprašanja, ki rastejo iz njihove borbe za plan in večji uspeh podjetjih in panog, ki jih upravljajo, z osnovnimi gospodarskimi in družbeno-polifič-nimi problemi. Vendar tudi to še ni dovolj. Celotno politično delo partijskih organizacij in sindikatov v podjetjih mora biti usmerjeno na to, da se bo vedno bolj večala neposredna udeležba delavstva v družbenem življenju tudi izven tovarn pri reševanju vseh vprašanj, ki so bodisi neposredno bodisi posredno sestavni del borbe za zagotovitev življenjskih interesov njihovega materialnega in kulturnega življenjskega standarda. Partijske organizacije in sindikati se pri tem ne smejo zadovoljiti samo z reševanjem vprašanj, ki izvirajo iz problematike podjetja in ki jih zato v precejšnji meri lahko rešujejo delavski sveti oziroma upravni odbori sami z organi oblasti in političnimi vodstvi. Partijske organizacije v podjetjih in na vasi, krajevni in okrajni komiteji in sindikalne organizacije mprajo doseči s svojim intenzivnim političnim delom, da bodo delavci jasno spoznali, da bodo v tem večji meri lahko poželi rezultate svojih ogromnih naporov v proizvodnji in za uspeh svojih podjetij, kolikor boli bodo s svojo lastno aktivnostjo v odborih ljudske oblasti, v organizacijah OF itd. neposredno vodili in dosegali uspehe v boju proti birokratskim tendencam v našem družbenem življenju kakor tudi proti špekulantskim elementom, ki se uveljavljajo na podlagi stihije drobne blagovne proizvodnje. Nadaljnji uspehi v socialistični graditvi in premagovanju težav bodo v največji meri zaviseli od tega, koliko bomo razvili politično aktivnost delavstva v tekočih gospodarskih in družbeno-političnih vprašanjih, koliko bomo poglabljali politično zavest delavcev ,da bodo kot odločilni politični činitelj Sirili socialistično zavest tudi med kmečke delovne množice. V ta namen morajo partijske organizacije v podjetjih in industrijskih centrih, pa tudi na vasi, zlasti pa okrajni komiteji Partije: a) zagotoviti, da bodo sindikati razširili svojo organizacijsko, politično-vzgojno in množično mobilizacijsko delovanje tudi na področje dela krajevnih in okrajnih ljudskih odborov, pri organiziranju in oživljanju svetov državljanov, pri raznih poverjeništvih LO, svetov potrošnikov pri trgovinah, aktivizaciji ljudske inšpekcije in drugih oblik razvijanja socialistične demokracije. S svojo aktivnostjo morajo zagotoviti, da v delovanju lokalnih organov ljudske oblasti birokratski elementi ne bi zapostavljali interesov delavcev in nameščencev. Sindikalne organizacije naj postanejo iniciator pri povezovanju delovnih ljudi mest in krajev za reševanje perečih komunalnih, lokalnih gospodarskih, zdravstvenih in podobnih perečih vprašanj ter pri iskanju in mobilizaciji notranjih rezerv materiala, delovne sile Itd., potrebnih za izvedbo postavljenih nalog. b) Poleg tega je nujno potrebno, da Partija in Fronta v veliko večji meri angažirata sindikalne aktive tudi na čisto političnih nalogah, bodisi ob raznih volitvah in ob razlaganju naše zunanje politike, bodisi ob obravnavanju vseh notranjih gospodarskih in političnih nalog v kompleksni politični celoti, ki jasno kaže socialistično smer našega družbenega razvoja. Z razvijanjem višje politične zrelosti moramo razvijati tudi budnost in mobilizirati delavstvo proti vsem pojavom negativnih elementov, ki se upirajo temu razvoju. e) Na tej osnovi še bolj aktivizirati široke množice zavednih delavcev kot najaktivnejši del Irontnih organizacij pri politično agitacijskem delu izven tovarne, v okolju njihovega prebivanja, na vasi. Na ta način bomo z veliko večjim uspehom paralizirali pronicanje negativnih in sovražnih vplivov iz zaostalih vasi v tovarne in v manjša industrijska središča. Samo na ta način bodo tovarne žarišča visoke socialistične zavesti, ki se bo širila med boli zaostale plasti našega delovnega ljudstva. 3. Pred našim partijskim in sindikalnim kadrom, zlasti pred člani krajevnih in tovarniških pa tudi okrajnih komitejev ter člani ustrezajočih sindikalnih forumov stoji naloga, da v večji meri kot doslej skrbijo za svojo ideološko-poli-tično izobrazbo, da se bolj poglabljajo v osnovno družbeno politično in gospodarsko problematiko naše socialistične graditve in da globlje spoznajo in analizirajo konkretna gospodarska in politična vprašanja svojih podjetij ter v tesnem sodelovanju z oblastnimi in drugimi političnimi forumi rešujejo vsa osnovna gospodarska in politična vprašanja pripadajočega mestnega, krajevnega ali okrajnega LO. B. Partijske organizacije naj zastavijo svoj vpliv tudi za to, da se v organizacijsko kadrovskem pogledu izvedejo take spremembe, ki bodo na eni strani povečale samostojno odgovornost sindikalnih vodstev v osnovnih organizacijah in s tem hitrejšo rast in osposabljanje sindikalnih kadrov v proizvodnji sami, na drugi strani pa olajšale, da se delovanje sindikatov osvobodi sedanje ozkosti in razširi na vso družbeno-politično in gospodarsko problematiko v duhu resolucije. Zato je treba: 1. Zagotoviti najtesnejše sodelovanje mestnih in okrajnih komitejev industrijskih središč in njihove okolice, da se partijske in sindikalne organizacije in delavstvo seznanijo z osnovnimi političnimi in gospodarskimi problemi, predvsem s politiko na vasi. in obratno, da se partijske in frontovske organizacije na vasi in široke kmečke množice seznanijo z osnovnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji življenja in dela delovnih kolektivov. Posebno je potrebno povezati med seboj delovne kolektive podjetij in kmečke delovne zadruge ter zagotoviti, da bosta zveza z delavci iz podjetij in tovarn in njihov politični vpliv pomagala kmečkim delovnim zadrugam, da bodo razvijale pri sebi in utrjevale nove socialistične odnose po zgledu delavskih svetov in upravnih odborov in poglabljale socialistično demokracijo. 2. Organizirati okrajne sindikalne svete, ki so svojim višjim organom in okrajnim političnim vodstvom odgovorni za dejavnost sindikatov v okraju. Ti sveti morajo postati poleg dela krajevnih komitejev in osnovnih partijskih organizacij važno sredstvo, da se bo okrajni komite seznanjal s sindikalno problematiko v okraju in z nalogami, ki jih dobivajo sindikati od Glavnega odbora ter skupno z njimi odločal o načinu izvajanja teh nalog in usmerjal sindikalno dejavnost v skladu s svojimi splošnimi nalogami. 3. še nadalje je treba zmanjšati število profesionalnih funkcionarjev v sindikalnih forumih in jih po možnosti odpraviti v sindikalnih podružnicah v podjetjih. ker se je doslej predvsem nanje prenašalo vse delo in odgovornost in so zato bili ostali člani vodstev sindikalnih organizacij, zaposleni v proizvodnji, več ali manj pasivni. Tudi člani krajevnih in okrajnih sindikalnih svetov naj praviloma ne bodo profesionalci. V. Plenum CK KP Slovenije smatra, da bodo s tako aktivnostjo naših partijskih organizacij in s tako preusmeritvijo svoje dejavnosti na tej stopnji našega družbenega razvoja sindikati ogromno pridobili na svojem drnžbeno-političnem pomenu in še bolj uspešno vršili svojo vlogo pri socialistični preobrazbi naše družbe. Besede in dejanja njem konference štirih zunanjih ministrov, ki bi se naj sestali in razpravljali o vprašanjih Nemčije, na zahtevo zapadnih držav, Pa tudi o povečani oborožitvi sovjetskih satelitskih držav, kar je glavni vzrok za sedanje napeto stanje v svetu. Zakaj so kremeljski mogotci izbrali prav ta trenutek? Nedvomno zato, ker so računali, da bo angleški parlament pod vtisom takšne izjave izglasoval nezaupnico vladi in zavrnil proračun za oborožitev, ker so računali, da bodo v ameriških ljudeh za ceno miru izzvali odpor proti pošiljanju njihovih čet v Evropo, ker so hoteli prepričati ameriško ljudstvo, kako nesmiselno je^ ustanavljanje evropske vojske, ki žre težke milijarde, v Sovjetski zvezi pa namesto oboroževanja, kakor je rekel Stalin, »v največjem zamahu gradijo hidroeentrale na Volgi in Dnjepru in nimajo niti časa misliti na oboroževanje«. Ves svet, posebno pa še Jugoslavija, ki je že skoro tri leta izpostavljena neprestanim provokacijam na mejah informhirojev-skih držav dobro ve, da temu ni tako in da danes mir na njenih mejah in svetu ogrožajo prav tisti, kf na vso moč hitijo dokazovati svojo miroljubnost. Če trdi SZ, da je demobilizirala vse starejše letnike v svoji vojski, je s tem povedala le prav malo, kajti ves svet ve. da ima Sovjetska zveza samo mlajših letnikov danes toliko pod orožjem, kolikor jih nimajo pod orožjem vse zapadne države vključno ZDA. Stalinova izjava pa je končno po vsej verjetnosti bila pripravljena tudi kot uvod v pripravljajočo se konferenco štirih zunanjih ministrov, kajti,- če bo že pred konferenco dovolj jasno poudarjeno — če tudi le v besedah, ne pa v dejanjih — kdo je za mir in kdo pripravlja vojno, bo mogoč« tem laže s prstom pokazati na tiste, ki so onemogočili, če konferenca ne bi uspela. Seveda je takšen račun mogoč le za Moskvo, narodi, ki vedo. kdo rožlja na njihovih mejah, pa bodo seveda mislili in sodili o tem. drugače. Ena zelo značilnih točk v izjavi pa je tista, ko pravi Stalin, »da v sedanjih okoliščinah vojna ni neizbežna. Vojna pa bi postala neizbežna, če se narodi ne bodo zavzeli za vprašanje miru.« Ali ni to le navaden poziv na narode teh držav, da odpovedo pokorščino svojim vladam? Toda te narode bo treba seveda še poprej prepričati, da je edino SZ miroljubna, to pa sovjetskim »gospodarjem« doslej še ni uspelo in jim tudi nikoli ne bo. Kakršen koli je bil že namen Stalinove izjave, eno pri vsem tem pa je gotovo: V očeh vsega sveta so se moskovski poglavarji zaradi svojih imperialističnih pretenzij pokazali, da so za njih besede eno. dejanja pa drugo. Zato vidijo evropski in drugi narodi, da edinole nagla krepitev njihove obrambne moči lahko prepreči novo vojno, kajti danes ni več prav nobena tajnost, kdo je sprožil spopad na Koreji in kdo se skriva za intervencijo kitajskih »prostovoljcev«. — Takšni očitki, ki niso za nas ničesar novega, in obtožbe, s kakršnimi je Stalin obsul Attleeja. veljajo v polni meri tudi za vrhove okrog VKP(b). Po Stalinovih besedah vojna ni neizbežna. Tako mislijo in iskreno želijo tudi vsi drugi narodi skupno s sovjetskimi. čeprav njihovi voditelji vodijo za njih škodljivo politiko. Konferenca štirih zunanjih ministrov, ki bi se naj vršila konec marca ali pa prve dni aprila, če bo prišlo do nje, kakor so predlagale Anglija, Francija in ZDA. bo morda prva najbližja prilika, ko bo Sovjetska zveza lahko z dejanji in ne le z besedami dokazala svojo resnično pripravljenost za ohranitev miru v svetu. Na Koreji so sile OZN ponovno prešle v ofenzivo na vsej fronti. Kitajski »prostovoljci« se skupno z razbitimi ostanki severnokorejskih čet v neredu umikajo proti severu. Čete Združenih narodov so pri svojem napredovanju zaplenile nekaj lokov, s katerimi so oboroženi posamezni Kitajci. le prej je bilo znano, da so mnoge kitajske enote oborožene samo s puškami, nekatere pa so celo neoborožene. V diplomatskih krogih živahno razpravljajo o morebitnem ponovnem Prehodu 38. vzporednika po silah OZN. Medtem ko Anglija in Francija temu odločno nasprotujeta, pa se ZDA še niso povsem opredelile. Predsednik Truman je pred dnevi dejal, da mora o tem odločiti vojaško poveljstvo na Koreji. Ponovno prekoračenje 38. vzporednika bi nedvomno še poslabšalo že itak napet položaj v svetu. V sredo je začelo v Londonu stavkati okoli 19.000 pristaniških delavcev v znak protesta, ker se mora pred sodiščem zagovarjati 7 voditeljev pristaniških delavcev, ki so obtoženi, da so hujskali na ilegalno stavko. Zgledu londonskih delavcev se je pridružilo tudi 3000 pristaniških delavcev v Glas-gowu. Nedavno je zastopnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da se Anglija posvetuje z ZDA in nekaterimi drugimi državami zaradi napadalnih priprav vzhodnoevropskih držav, ki ogrožajo neodvisnost Jugoslavije. Znano je. da je tudi Acheson v zvezi s tem Izjavil, da bodo ZDA v primeru napada na Jugoslavijo ravnale tako kot ob pričetku vojne na Koreji. V torek je zvezno sodišče v Wa-shingtonu obsodilo sindikat ameriških železničarjev na globo 75.090 dolarjev zaradi njegove odgovornosti za zadnjo stavko. * V torek se je v Santiagu (Čile) začelo 12. zasedanje Gospodarskega in Socialnega sveta OZN, ki bo trajalo približno 4 tedne. Na dnevnem redn tega zasedanja sta med drugim program o tehnični pomoči Združenim narodom ter program o pomoči tehnično nezadostno razvitim državam. Zelo ostro razpravo pa bo nedvomno povzročila ameriška zahteva, da se razpravlja o prisilnem delu v Sovjetski zvezi. * Pred dnevi je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva uradno sporočil, da bodo ZDA dale Cangkaj-šku posojilo 59 milijonov dolarjev za nakup vojaškega materiala. Menijo, da je ta sklep ameriške vlade v zvezi s stališčem nekaterih republikanskih senatorjev, ki zahtevajo, da se dš nacionalistični vladi vojaška In gospodarska pomoč ter proste roke pri morebitnem izkrcanju na kitajski celini. * Kak‘nr poročajo iz Indije, so pogajanja med zastopniki Tibeta In LR Kitajske o mirni rešitvi tibetskega vprašanja dosegla zadovoljiv napredek. V zvezi s tem so nekateri mnenja. da bo še pred zaključkom pogajanj odpotoval posebni odposlanec Dala. Lame v Peking. POČITNIŠKI DOMOVI preidejo v upravo pre šnith koristnikov Dva dogodka — poleg cele vrste drugih — sta bila v zunanjepolitičnem pogledu še posebej značilna za minuli teden. To sta v Prvi vrsti Stalinova izjava dopisniku »Pravde« in drugo: debata v angleškem Spodnjeem domu, ki se je sredi prejšnjega tedna odvijala okrog vprašanja obrambe ln pospešene oborožitve Anglije. Stalinova izjava, ki je bila po svojem tonu ln vsebini skrajno licemerna, je sprožila v svetu vrsto najrazličnejših komentarjev, ugibanj in prorokovanj o njenem namenu ln ciljih Kakor vedno doslej so seveda tudi to pot vse sovjetske in druge Informbirojevske radijske postaje v vseh evropskih in drugih jezikih skozi tri dni zaporedoma od jutra do večera in vso noč ponavljale vsebino te izjave, oznanjale ka-tehizemsko dognanost Stalinovih ugotovitev in ji pripisovale seveda njen veliki pomen. Ta Izjava je bila za informbirojevske dogmatike še poseben dogodek zato, ker se je Stalin to pot po dveh letih s takšno doma Višinski in njegova senca Improvizirano izjavo spet enkrat dotaknil zunanje političnih vprašanj ln dal z njo pravzaprav informblrojevskim satelitom napotilo za nadaljnjo akcijo. V svoji izjavi je Stalin v prvi vrsti obtožil predsednika angleške vlade Attleeja. Očital mu je, da je on odgovoren za sedanje napeto stanje v svetu, ker z »divjim« oboroževanjem izziva na novo svetovno vojno. Opozorilo namreč, katero je v Spodnjem domu iznesel Attlee, češ, da ima SZ danes največ ljudi pod orožjem, izgleda, da je VKP(b)-jevske voditelje, ki bi bili radi čisti pred svetom, precej vznemirila. To se kaže v Stalinovem žolčnem odgovoru, ko na dolgo ln široko dokazuje, da je SZ v letih 1945—47 demobilizirala velik del svoje vojske, v leta 1948 pa odpustila tudi vse starejše vojne obveznike. Hkrati z Anglijo je Stalin obdolžil, da izzivajo na vojno tudi vse ostale države severnoatlantskega pakta, kakor tudi 29 držav Južne Amerike. Eden morda najhujših očitkov pa je bila ugotovitev, da OZN ne predstavlja več svetovne organizacije, ampak ameriško organizacijo, ki se po njegovih besedah »spreminja v sredstvo za netenje svetovnega požara, ko je s tem sama sebe obsodila na propast«. Takšna torej je v glavnem vsebina najnovejše Stalinove Izjave, ki od konca do kraja obtožuje politiko angleške vlade, vse samo z enim samim namenom, da bi SZ pred svetom pokazala svoje »miroljubne« namene. Toda zamorec, če se še tako pere in umiva, ostane vendarle črn. Vsa povojna politika Sovjetske zveze je to doslej že v neštetih primerih dokazala. V najbolj surovi obliki pa so takšno politiko zbirokratizirane sovjetske kaste spoznali jugoslovanski narodi, ki so na lastni koži kruto občutili, da so njihove še taka lepe besede le besede, ki so daleč proč od dejanj. Ta izjava pa še posebej kaže le malo volje za to, da be se čimprej in na najboljši način rešila mednarodna sporna vprašanja. Negiede na vsebino in ton, ki sta že sama po sebi zelo značilna za politiko SZ, pa je značilno tud! to, v kakšnem trenutku je prišla v svet ta izjava. Prišla je prav v trenutku, ko je zasedal angleški parlament, hkrati pa v trenntkn, ko so tudi v Ameriki razpravljali o vojaški pomoči ln končno v času, ko so Združene države Amerike, Anglija in Franclja pripravljale odgovor na sovjetsko noto v zvezi s skliea- Z odredbo o ukrepih za varčevanje s predmeti široke potrošnje, ki je bila objavljena v oktobru lanskega leta in kasneje s podrobnimi navodili k tej odredbi, je bilo določeno, da vsi že obstoječi počitniški in izletniški domovi, vile in podobno, ki so namenjeni samo določenim osebam ali so vezani na posamezne zavode in podjetja, ne glede na to, ali so državna last ali last družbenih organizacij, preidejo pod upravo komiteja za turizem in gostinstvo vlade do-tične ljudske republike, na čigar področju se takšni domovi nahajajo. Izvzeti da so komiteji za turizem in gostim stvo dolžni tiste počitniške domove* ki so bili last proizvajalnih m prevoznih državnih gospodarskih podjetij ali so bili pod upravo glavnih odborov in Centralnih uprav ZSJ, v 15 dneh po objavi te odločbe — to je konkretno do konca februarja 1951 vrniti njihovim prejšnjim koristnikom. Vrnitev teh domov mora biti izvršena v istem stanju, v kakršnem so bili DELEGACIJA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE JE ODPOTOVALA V IZRAEL Z motorno ladjo »Topusko«, ki vozi med Reko in Haifo, je te dni odpotovala v Izrael delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegacija je odšla v Izrael na povabilo izraelske sindikalne organizacije »Histadrut« in se bo zadržala v Izraelu krajši čas. Delegacijo vodi tov. Milan Slani, v njej pa so še Vojo Todorovič, Anka Popovič in Ašer Deleon. od tega določila so ostali le delavski počitniški domovi in podobni objekti, ki so bili takrat pod upravo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, medtem k-o naj bi vse ostale domove in objekte raznih ustanov, zavodov in podjetij ter domove glavnih odborov in centralnih uprav ZSJ prevzeli prej omenjeni komiteji. V namenu, da bi ti domovi lahko še nadalje služili čimširšemu številu članov sindikata teh ali onih kolektivov, je vlada FLRJ 14. februarja objavila v »Uradnem listu« odločbo in z njo svojo prvo odredbo■ izpopolnila v toliko, prevzeti. Počitniške domove, katere je prevzelo ministrstvo za železnice FLRJ, se mora po tej odločbi vrniti Centralni upravi sindikata železniških delavcev in uslužbencev Jugoslavije. S počitniškimi domovi se vrnejo tudi ekonomije, ki spadajo k domovom, skupno z osebjem, ki je zaposleno na teh ekonomijah. Za izvršitev te odločbe bodo poskrbeli komiteji za turizem in gostinstvo pri vladi ljudske republike, ki postopajo pri predaji v smislu navodil, kakor so veljala pri prvem prevzemu. # Pogledi na sodobna družbena vprašanja Nekaj napotkov za delo sindikalnih organizacij Odgovori na anketno pismo so zelo različni, nekateri temeljitejši, drugi krajši. Imajo pa mno-gokaj skupnega. Predvsem preveva ogromno večino iskren napor, razkriti, kaf vsakega posameznika zanima s področja sodobnih vprašanj in dogodkov v naši družbi. Iz vseh teh odgovorov bi lahko zbrali zelo veliko napotkov za naše sindikalne organizacije in njihovo družbenovzgojno delo. Oglejmo si jih! Med delavci v splošnem obstaja živo zanimanje Za sodobna družbena vprašanja. Iz odgovorov na anketno pismo je mogoče povzeti dve značilni težnji s področja, kaj ljudi zanima. Prva je težnja po globlji in temeljitejši obravnavi vsakega posameznega pojava pri nas, doma ali v svetu (nov način trgovanja, delavski sveti, finansiranje naše industrije, socialno zavarovanje in pokojnine, delovna zaščita delavcev, delovno - pravni odnosi, oziroma s svetovnopolitičnega poprišča oborožen spopad v Koreji, organizacija Združenih narodov in sodobna diplomacija in podobno). Druga težnja pa je želja za kompleksno razglabljanje o družbenih problemih (osnove politične ekonomije, obrisi zgodovine KPJ, gospodarski razvoj naše domovine, izbor iz naše zunanje politike, naše politično-pravne ustanove in podobno). Ob teh težnjah delavcev pa je treba sindikalna vodstva opozoriti na naslednje: sindikalne podružnice morajo biti žarišče za razglabljanja o tekočih družbenih vprašanjih. Kako to pojmovati? Tudi za to je v poslanih odgovorih vrsta predlogov. Predvsem je treba, da upravni odbor podružnice skrbno spremlja dogodke v našem političnem, gospodarskem, kulturnem življenju in da zna sproti prisluhniti, katera vprašanja so vzbudila posebno pozornost v njihovem delovnem kolektivu in kaj je ob tem delavcem manj jasno. Ob teh vprašanjih je treba potem, razglabljati na članskih se- stankih. Namen teh razprav pa mora biti, da opozori delavce na zanimive probleme, jih seznani z njimi in njihovim bistvom, omogoči skupne razgovore o teh problemih in pomaga delavcem pri razumevanju slednjih ter jih opozarja na časopise, knjige, radijske oddaje in podobno, kjer so iskana vprašanja temeljiteje obdelana. Zato pa si mora upravni odbor podružnice prizadevati, da dobi za to potreben širši pregled med tiskom, radijskimi programi, knjigami itd. Zato so tudi priporočljive priročne knjižnice pri podružnicah, v katerih so predvsem zbrani tekoči dnevni in tedenski tisk in pa revije, kot so Komunist, Delo, Sindikati in podobno, kjer je iz anketnih odgovorov zelo jasno, da so to tisti viri, po katerih delavci najprej segajo, kadar hočejo dobiti odgovor na vprašanja iz sodobnega družbenopolitičnega dogajanja. V anketi je ogromna večina udeležencev predlagala tudi to, da se potem, ko so delavci nekatera vprašanja že spoznali v tisku, radiu, ko so o teh stvareh že razpravljali na članskem sindikalnem sestanku, da o takih vprašanjih vodstvo podružnice pripravi tudi posebno predavanje, na katerem bi predavatelji temeljito in poljudno osvetlil samo eno važno družbeno vprašanje. Naloga predavatelja, kot pišejo udeleženci ankete, ne bi bila v tem, da bi ponavljal vsebino člankov, razprav in podobno, ampak naj bi poljudno razložil določene dogodke, se pri tem seveda skliceval tudi na ugotovitve v določenih člankih, vendar pa bi predvsem pazil, da se pojasnijo tiste stvari, ki so temu ali onemu kolektivu manj jasne in manj razumljive, kar je prišlo do izraza že na članskih sestankih. Večina udeležencev ankete je namreč mnenja, da je najplodnejše za poznavanje in razumevanje vseh družbenih pojavov in problemov to, da vsak posameznik sam prebere časopis, revijo ali knjigo., kjer so obdelana vprašanja, ki ga zanimajo, in da se potem s svojimi delovnimi tovariši o njih poraz govori. Na take razgovore naj vodstva sindikalnih organizacij povabijo tudi tovariše, ki so vprašanja, o katerih bodo razpravljali, temeljiteje im podrobneje proučili, zato, da bi mogli s svojimi razlagami pomagati pri'uspešnejšem in globljem razumevanju določenih vprašanj. Seveda pa je treba, da se o takih vprašanjih, ki jih nameravajo sindikalna vodstva začeti, na sestankih, razgovorih ali predavanjih podrobno obvesti članstvo, pri čemer se naj upoštevajo tudi pripombe delavcev glede izbire problema in načina obdelave. Morda ni dovolj, kot pravilno pripominjajo nekateri udeleženci ankete, zadovoljiti se samo z objavo naslova predavanja, oziroma suho točke dnevnega reda »sodobna politična vpraša-šanja«, ampak je priporočljivo, navesti tudi, katera vprašanja Vodo obdelana na sklicanem sestanku, To so nekateri najbolj skopi napotki, ki jih je anketa ponovno naglasila in ki jih je treba upoštevati pri razlagi tekočih družbenih vprašanj. Mnogo širše pa je področje proučevanja kompleksnih družbenopolitičnih problemov, kot so osnove politične ekonomije, zgodovina naše Partije, zgodovina socializma in podobno, in katerim ni nič manj posvečena pozornost v odgovorih na našo anketo, kot je posvečena tekočim družbenim vprašanjem. Za proučevanje takih kompleksnih problemov udeleženci ankete predlagajo, da dado vodstva sindikalnih podružnic pobudo za ustanovitev tako imenovanih interesnih seminarjev. To je, vodstva sindikalnih podružne naj razpišejo ciklus predavanj s področja politične ekonomije, zgodovine partije in podobno, naj objavijo probleme, k; jih bodo v okviru teh predavanj obdelali, in naj pripravijo vse potrebno za organiziranja takega seminarja. Seveda je v zvezi s tem naloga sindikalnih vodstev, da vzbudijo zanimanje za proučevanje teh vprašan) in da usmerjalo tovariše v seminarje. Seminarje pa je predvsem treba zato vestno pripraviti. Pri tem ne gre samo za vrsto organizacijskih ukrepov, ampak predvsem za smiselno izbiro predavanj in Za temeljito pripravo slednjih. Pri tem je treba stremeti, da s pomočjo takšnih predavanj dosežemo čimpoljudcejšo razlago družbenih problemov, ki so v delih znanstvenega socializma obdelani predvsem ir posplošeni obliki in zato manj razumljivi laikom s področja družbenih ved Cela vrsta udeležencev ankete je namreč opozorila na to, da berejo znanstvena dela o družbenih problemih, da pa jim je potrebno za razumevanje mnogih problemov posebno predavanje, ki naj jim približa posamezne pojme, kategorije, tujke itd. itd. Organizacijo takih seminarjev je mogoče prepustiti obstoječim ljudskim univerzam, kjer pa to ni mogoče, je treba ustanoviti posebno upravo seminarja Seminarji naj se ustanavljajo po posameznih družbenih problemih, kot je seminar politične ekonomije, seminar zgodovine socializma in podobno V te seminarje se naj potem vključijo tisti delavci, katere družbeni položaj, strokovno delo ali pa osebna pobuda žene k temu, da posamezno področje teh problemov globlje spoznajo in proučijo. Posebej je treba opozorit; sindikalna vodstva tudi na izbiro literature. Velika večina udeležencev ankete n. pr. želi, da se iz študijske literature predvsem opozarja nadela naših vodilnih politikov in državnikov (najbolj či-tani so govori tovarišev Tita, Kardelja, Kidriča in podobno) in odlomke iz del klasikov marksizma-leninizma (Marksov Kapital ter odlomki iz del Engelsa). Roman Albreht 2 STRAN ★ 23-febr. 1951 Takšni nas nai zastopajo v novi Ljudski skupščini Terariš Slane Kavčič Kandidira v Ulili Na zboru delegatov OF okraja Ljub-ljana-okolica, je bilo sklenjeno, da bo v Litiji kandidiral tov. Stane Kavčič, predsednik sveta za predelovalno industrijo LRS, za njegovega namestnika pa so delegati izbrali tov. Vladimirja Škerbca, ravnatelja predilnice v Litiji. Tov. Stane Kavčič je znana osebnost v našem političnem in gospodarskem živ- Tovariša Staneta Kavčiča poznajo njegovi partizanski tovariši kot odločnega in neustrašnega borca. V znak priznanja je prejel spomenico 1941 ter bil odlikovan z redom Bratstva in edinstva 1. stopnje, z redom zaslug za narod, ter z redom hrabrosti. V JA je dosegel čin polkovnika. Njegov namestnik je tov. Vladimir Gerbec, ravnatelj litijske predilnice. Po rodu je iz Bitinj pri Postojni, kjer se je rodil 24. marca 1917. Posvetil se je tekstilni stroki. Dovršil je tekstilno šolo in višji ekonomski kurz. Septembra 1950 je postal ravnatelj litijske predilnice. Tov. Gerbec se je vključil v narodnoosvobodilno borbo že leta 1941, ko je stopil v grosupeljsko četo. Sodeloval je tudi v štajerskem bataljonu, v Kosovelovi, Gradnikovi in Gregorčičevi brigadi. Okusil je okupatorske ječe v letih 1942 in 1943. ko je bil zaprt v Trstu in 'Novem mestu. V JA je dosegel čin kapetana ter je bil odlikovan s spomenico 1941 ter z redom hrabrosti in redom za narodne zasluge. V Litiji se je vključil v delo pri množičnih organizacijah, kjer je postal priljubljen politični in kulturni delavec. Vse svoje strokovne sposobnosti pa posveča dobri organizaciji dela za čimprejšnjo izpolnitev petletnega plana v litijski predilnici. Za čimprejšnjo in čimboljšo izvedbo volitev v Litiji so posamezne krajevne organizacije OF že pričele z delom in so si napovedale tudi medsebojno tekmovanje. 212 TEKSTILNIH BRIGITO se ie borilo za naslov republiškega prvaka J. ž. Eiidair Dlacci Aloj® kandidat v celjskem okraju zasedanju okrajnega odbora OF lelje-okolit ljenju. Rojen je bil 30. oktobra 1919 v Ljubljani, mlada leta pa je preživel v Borovnici. Družina je živela v slabih socialnih razmerah in je tako mladi Stane tvora! kmalu postati delavec na žagi. Že maja 1941 je vsa Kavčičeva družina začela aktivno delati za OF. Brat je padel v partizanih, mater pa so odvedli v internacijo, vendar je po povratku leta 1944 tudi sama šla v partizane. Tov. Stane je med NOB zlasti sodeloval v mladinski organizaciji, kateri je posvetil vse svoje sile in sposobnosti. Postal^ je član CK SKOJ-a, od decembra 1945 do aprila 1949 pa je bil organizacijski sekretar Centralnega komiteja KPS. Februarja lanskega leta pa je postal minister za industrijo v vladi LRS. Ob reorganizaciji državne uprave je postal predsednik Sveta za predelovalno industrijo LRS, kar je še danes. Po se je v okraju Celje-okolica razvila živahna predvolilna kampanja. Na skupnih sejah odborov frontnih in ostalih množičnih organizacij ter vaških in krajevnih sestankih frontovcev so volivci razpravljali o notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih ter o kandidatih in namestnikih za bližnje volitve v Ljudsko skupščino LRS. Med kandidati, ki so jih volilci že potrdili, je tudi Alojz Diacci, rudar v rudniku Laško. Diacci kandidira v XIII. volilni enoti, ki obsega krajevne ljudske odbore Rečica pri Laškem. Debro-Kuretno, Rifengozd, Rimske Toplice in Sv. Jedert. Večina volivcev vseh teh krajevnih odborov ga dobro pozna in je med njimi zelo priljubljen. Diacci izhaja iz rudarske družine. Ne samo oče, temveč tudi njegov stari oče sta bila rudarja Ze z 18. letom je šel v jamo, kjer je delal ves čas bivše Jugoslavije. Sodeloval je v b-orb,j proti kapitalističnim lastnikom » Trboveljske pre-mogokopne družbe« in pri gladovni stavki rudarjev leta 1934. Od leta 1931 pa do 1941 je bil zaupnik v drugi rudarski skupini. Ze leta 1941 se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem, ki ga je ves čas moralno in gmotno podpiral. Leta 1944 je aktivno vstopil v partizanske vrste in bil do osvoboditve član socialnega skrbstva pri SNGS. Po osvoboditvi je bil član izvršnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, kjer je vodil oddelek za eoci-alno zaščito. Od ustanovitve ministrstva za delo pa do januarja letos je v njem vodil oddelek za delovna razmerja. Iz zdravstvenih razlogov je bil na lastno prošnjo razrešen te dolžnosti in danes zopet dela v rudniku Huda jama. Bil je poslanec že v I. Ljudski skupščini Dne 29 januarja je bilo zaključeno že tretje republiško tekmovanje tekstilcev Slovenije, V vseh kolektivih je tekmovalo med seboj 940 tkalskih in pre-diiniških brigad, 212 pa se jih je borilo za naslov republiškega prvaka. V tekstilni industriji je turnirski način tekmovanja doslej najbolj izpopolnjen. Novost zadnjega tekmovanja pa je v tem, da so s prehodnim dvomesečnim tekmovanjem razvrstili brigade v štiri kategorije »a osnovi zmogljivosti izkoriščanja strojev in po kakovosti dela posameznih brigad. Tako razvrščene brigade so se nato med seboj in med sorodnimi brigadami pomerile za prvenstvo republike. Olajšalo in izboljšalo pa se je tudi ocenjevanje, saj je bilo doslej zaradi neenakega strojnega parka, pestrega sistema dela in specifičnosti posameznih podjetij z ozirom na pogoje dela, večkrat nerealno. Največji uspeh v zadnjem tekmovanju pa so dosegli tekstilci s 100-odstotno izpolnitvijo januarskega proizvodnega plana, ki v nobenem planskem letu še ni bil pravočasno dosežen. Tudi povprečno izkoriščanje strojev, ki dosega v Sloveniji 70 ali pa še več odstotkov, se je izboljšalo posebno v zadnjem letu po zaslugi turnirskega tekmovanja. Doslej tako visokega odstotka niso dosegli nikjer v državi. Po tem tekmovanju je bila izvedena tudi ponovna kategorizacija brigad. Število prvokategomih tkalskih brigad se je povišalo od 26 na 33, število četrtokategomih pa se je zmanjšalo od 62 na 31. Te številke torej jasno dokazujejo, da se je poleg pravočasne izpolnitve plana visoko dvignila tudi kakovost dela. Delavci so v teh tekmovanjih pokazali vso svojo visoko delovno zavest. Medtem ko so v lanskem prvem polletju dosegli proizvodni plan komaj s 96%, so ga v drugem polletju presegli za 4%, letos januarja pa so prvikrat v celoti izpolnili svoje obveznosti. Med tkalskimi brigadami se je v kategoriji najbolje izkazala udarna brigada »Inteksa« v Kranju, ki je dosegla 87,3%i izkoriščanja strojev in vseh 25 dosegljivih tekmovalnih točk. V predilnicah pa je bila v I. kategoriji najboljša brigada Osla Franca iz »In. teksa.« v Kranju z 20,5 g na vretensko uro in s 116,8-odstotno izpolnitvijo operativnega plana. Na tem republiškem tekmovanju je v tkalnicah dosegla prvo mesto udarna brigada iz »Inteksa« v Kranju z 913 točke, drugo mesto brigada Omana iz II, obrata »Tiskanine«, ki je dosegla 90,3 točke ter 87,6-odstotno izkoriščanje strojev, in tretje mesto brigada Ušen iz Prebolda s 85,1 točke in 91,5e/e izkoriščanja strojev, V predilnicah je bila prva Kocbekova brigada iz Predilnice in tkalnice, Mari. bor, ki je dosegla 23,65 g na vretensko uro in izpolnila plan s 119,81%, druga je bila brigada Butare Fanike z 22,22 g na vretensko uro in s 112,99-odstotno izpolnitvijo plana. Tretje mesto pa si je priborila brigada Pe-jer Pavle iz Predilnice Litija, ki je dosegla 21,01 g na vretensko uro in izpolnila plan s 104,8%. To tekmovanje je prineslo organizatorjem tekmovanja tudi velike izkušnje. Mnenja so, da bi v bodoče bila tekmovanja organizirana po posameznih bazenih ali v krajih samih, s čimer bj bila lahko organizacija pravočasnega obveščanja, ki je bila v centralnem mestu precej otežkočena, v marsičem izboljšana. Ob zaključku letnih skupščin Od Deseti H tielanfem je jih LRS. Za sodelovanje v narodnoosvobodilni borbi in za požrtvovalno delo v korist naših narodov je bil odlikovan z redom »Bratstva in enotnosti« II, stopnje. Večina sindikalnih podružnic izvedla letne skupščine. Le malo ki tega še niso storile. V nedeljo so imeli letno skupščino zagorski rudarji, Bila je dobro pripravljena in tudi obiskana. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da je ta sindikalna podružnica ena tistih, v katerih ni bilo skoraj nobenega sodelovanja med upravo rudnika, partijsko in sindikalno organizacijo. Temu je v največji meri odgovoren Resolucija o ljudskoprosvetnem delu Partije V. plenum CK KPS je na podlagi referata, in diskusi je ocenil dosedanje uspehe in slabosti ljudsko-prosvetnega dela v Sloveniji ter določil naslednje najvažnejše naloge za uspešno delo na tem področju in v sedanjem razdobju. Ena izmed bistvenih sestavin borbe za izgradnjo socializma v naši deželi je nenehna skrb za rast duhovne kulture. ljudskih množic. Vsako zapostavljanje tega področja družbenega udejstvovanja slabi razvoj socialističnih odnosov in lahko postane resna ovira ske agenture, v svojem bistvu pa so oboje hkrati. Kot glavni prevodnik idejnega vpliva buržoazne in komin-formovske reakcije služi malomeščanska stihija s svojimi dekadentskimi nagnjenji k vsesplošni idejni zmedi, s. svojim moralnim nihilizmom, z nacionalističnimi težnjami, s svojim hotenim ali nehotenim izkrivljanjem bistva naše socialistične demokracije. V tej zvezi je treba posvetiti sebno pažnjo nosti ter pojav moralnega razkroja v človeka, kolikor taka nastrojenja vobče vse jugoslovansko podeželje je danes torišče velikih družbenih preobrazb, se pravi, prav tisto bojišče, kjer socializmu sovražni elementi skušajo z vsemi silami ohraniti in utrditi svoj idejnopolitični vpliv. Reakciji gre za to, da med delovnim človekom na vasi in med delovnim človekom v mestu izkoplje kar najgloblji prepad, da jima onemogoči složno delo v procesu socialistične graditve. Nasproti tem bivši direktor rudnika, ki sploh ni poznal razlike med upravnim in sindikalnim delom. Zaradi tega je sindikat pri delavcih izgubil ves svoj vpliv in bo moral pošteno zagrabiti, da si ga spet pridobi. No, stanje pa se je proti koncu lanskega leta vidno izboljšalo. Tudi njihov SKUD »Vesna« se v svojem lanskoletnem delu n; preveč izkazal. Tudi tu je potrebna samo dobra volja, ker obstajajo vsi potrebni pogoji, da kulturno-prosvetno delo med zagorskimi rudarji . znova oživi. Toda vendarle bi jim storili v krivico, če bi govorili samo o neuspe-V hib njihovega kolektiva. Lanskoletni plan je bil izpolnjen kljub temu, da je bil znatno višji od predlanskega. To je zasluga vsega delovnega ustanove. Poleg sindikalnih kulturno- / kolektiva. Da so zagoreli rudarji res do-umetniških društev, ki jim kot takim V bri in požrtvovalni, dokazuje tudi to, da tudi odslej pripada ogromna vzgojna 0 so si lanskega novembra in decembra naloga, je treba delavstvu omogočiti Q priborili prehodno zastavo GO OF ob organiziranje v krajevnih Ijudskopro-a tekmovanju za 10. obletnico OF. svetnih društvih. Praksa kaže, da ima'; v rudniku živega srebra v Idriji imajo šablonska m toga uporaba proizvod- V ffialo ČS6a za pogovore. Do konca tega stveno-mdustrijskega vidika pri orga-0 meseca hočejo namreč izpolniti petletni ““"■J® delavskih kulturnoumetm-A lan. vendar so biH na občnem zboru skih društev dostikrat za posledico iz-A skoraj polnoštevilno zbrani. Idrijski ni- za nadaljnjo rast socialistične demo- skušajo vanjo prodreti, kracije. Ni si mogoče zamisliti socia- Proti sovražnim idejnim vplivom listične graditve brez oblikovanja ustrezne, se pravi socialistične zavesti v delovnem človeku. Ni si mogoče zamisliti razvijanja socialistične demokracije, vse širšega pritegovanja neposrednih proizvajalcev v upravljanje države, brez vztrajnega dela Partije za. dvig kulturne ravni delovnega človeka. V skladu s smotrom naše družbenoekonomske graditve mora biti tudi gr, vsebina ljudski mora ko-prosvetnega dela Partije, ki naj sestoji v razvijanju socialistične kulture. Družbeni nosilec te kulture je delavski razred, ki je v svoji ideologiji, marksizmu, »prevzel in predelal vse, kar je bilo v več ko dvatisočletnem razvoju človeške misli in kulture dragocenega« (Lenin). Vnašanje. socialistične kulture v najširše množice delovnega ljudstva in skrb za njeno vsestransko razvijanje je glavna ljudsko-prosvetna naloga Partije kot meva poieg vztrajne borbe za dvig revolucionarne avantgarde delavskega . kultnrno-politične ravni partijskih se Partija ne more uspešno boriti, ne da bi vsestransko dvigala kvaliteto svojega kulturn.o-prosvetnega dela, ne da bi nazorski zmedi zoperstavljala idejno jasnost in vse širšo razgledanost svojih kadrov. Predvsem morajo partijski kadri premagati omejeni provincializem, ki jim zastira pogled, poraja slepo zaverovanost v samega seme. podcenjevanje kulturnih storitev drugih narodov, ter s tem ustvarja ugodna tla za razne nacionalistične odklone. Partijski kadri se morajo v svojih pogledih dvigniti do pravilnega razumevanja sodobnega boja za občečloveški napredek in vloge, ki jo ima v tem boju jugoslovansko delovno ljudstvo. ključitev znatnega števila delavcev iz ljudskoprosvetnega udejstvovanja. To velja predvsem za delavce, ki svoj prosti čas prebijejo večidel izven kraja svoje proizvajalne dejavnosti in ki so važna družbena spona med mestnim in podeželskim delovnim ljudstvom. Prav tako ne gre dušiti ljud- darji bi bili s svojim delom lahko zadovoljni, če b.i bili le nekoliko boljši pri kulturnoprosvetnem delu. Celo mladina, ki bi morala biti tu avantgarda, ne pokaže toliko zanimanja za kulturnopro-svetna vprašanja, kot bi ga od nje pričakovali. Grajati moramo pa to, da je v idrij- ske iniciative, kadar gre za žel jo po Q 6kem mdniku še vePdno M delavcev, ki organizacijsko samostojnih društvih, ustanovljenih za gojitev posameznih kulturnoumetniške dejavnosti, sploh niso člani sindikalne organizacije, vendar menimo, da bo kolektiv, ki je Metode vodstva . Ijudskoprosvetne V cej govorilo o tem, da ne smemo dovoliti dejavnosti morajo biti dosledno demo-y vrinjamja raznih sumljivih elementov v sindikalnih organizacij. Tudi v železarni Guštamj so se delegati udeležili letne skupščine polnoštevilno. Poleg nekaterih sindikalnih vprašanj so delegati razpravljali tudi o važ-tietič- 6 nost* PAZ in o nujnosti polnoštevilne ’ • udeležbe obveznikov pri predvojaški Razvijanje socialistične kulture in njeno vnašanje v delovne množice zahteva poleg vztrajne borbe za dvif razreda. V tem delu stojijo Partiji na poti resne ovire notranjepartijskega in vnanjega značaja. Med ovire prve vrste treba predvsem šteti togi lažimar.ksistični dogmatizem in kulturno-politično sektaštvo, ki sta v precejšnji meri posledici dolgoletnega vpliva sovjetsko-birokratske nemarnega _______ skih kadrov nasproti lastnemu kultur-no-političnemu dvigu. Iz tega prvenstveno izhaja, da je stalna skrb za kulturno rast samih članov Partije pogoj za pravilno uveljavljanje partijske linije v množični kultnrno-prosvetni dejavnosti. Metoda prepričevanja kot edina uspešna metoda partijskega vodstva v ljudsko-prosvetnem delu zahteva., od komunistov globljega znanja. Kampanjski način dela in šablonsko prenašanje metod vsakodnevne politične .agitacije na kultu rno-pros vet no področje zožuje vsebino dela in krog sodelujočih ter otežkoča Partiji uspešno borbo proti drugi vrsti ovir, ki stoje na poti razvijanja socialistične kulture v delovnih množicah. V. drugo vrsto ovir, ki se zoperstavljajo kiilturno-prosvetnemu delu Partije med množicami, treba šteti predvsem idejni vpliv reakcionarnih in socializmu tujih družbenih sil; te družbene sile danes v naši deželi delujejo bodisi kot orodje strmoglavljene buržoazije ali pa kot kominformov- kadrov. tudi odstranitev nekaterih organizacijskih ovir, ki so same posledica napačnega pojmovanja ljudskoprosvetnega dela v današnji dobi. Organizacija ljndsko-prosvetne dejavnosti mora predvsem upoštevati položaj. ki ga spričo izpremenjene družbene strukture v slovenski stvarnosti zavzema delavski razred. Delavski dikalistične knlturno-umetniške organizacije. Taka cehovska zaprtost prihaja prav posebno do izraza v težnji, da se kultnrnoprosvetna dejavnost proletariata z visokimi pregradami loči od vse predhodne in sočasne kulturne dejavnosti ostalega naprednega človeštva in s tem hkrati praktično onemogoči vnašanje socialistične miselnosti v ostale sloje delovnega ljudstva. Tu gre za svojski kulturnoprosvetni birokratizem in monopolizem, za katera je značilno podcenjevanje, v mnogih primerih pa celo ljubosumnost nasproti sleherni kvaliteti, med drugim tudi nasproti visoki kvaliteti kulturne dediščine, domače in občečloveške. Take težnje otežkočajo delavskemu razredu in njegovi Partiji vodstveno vlogo v graditvi kulture, ustrezne socialistični dobi. Likvidacija ozkocehovskih teženj v kulturnoprosvetni dejavnosti delavskega razreda je ogromnega pomena za pravilen razmah kulturnoprosvetnega dela na vasL Naše slovensko, kakor prosvetno delo na vasi mora biti usmerjeno v razbijanje konservativnih in odprto reakcionarnih predsodkov o družbeni samobitnosti vasi in v načelnem nasprotju med njo in mestom v praktični ljudskoprosvetni dejavnosti prihajajo ti. predsodki do izraza v oboževanju primitivnosti in zaostalosti, v podcenjevanju kulturne zmogljivosti sodobnega kmečkega človeka. V organizaciji ljudskoprosvetnega dela je treba najti take oblike, ki ne bodo izključevale, marveč dopuščale najširše možnosti kulturnega sodelovanja med delovnim ljudstvom mesta in vasi. V organizaciji in vodstvu ljudskoprosvetnega dela, kakor tudi v slehernem dotiku z ljudskim stremljenjem po znanstveni in umetniški izobrazbi, se je treba nasloniti na resnično pozitivne tradicije ljudskoprosvetnega dela na Slovenskem. Hkrati pa se je treba odločno boriti proti vsem tistim metodam in prijemom,. ki so v preteklosti utesnjevali in ki tudi danes utesnjujejo kulturno rast delovnega ljudstva, proti idejnopolitični reakciji, kulturnemu cehovstvu in monopolističnim težnjam krajevnih birokratov v vprašanjih prosvetnega dela. S čutom največje odgovornosti morajo komunisti odkrivati vedno nove možnosti ljudskega kulturnoprosvetne- gSčratoffi ‘Jz x L" ■ložrki a-. »tv* r°- predno usmerjene, ljudstvu predane vanjH književnih in vobče umetniških ? ZIJ v\ .Vendar to. m „d° 1‘fu !”’11 „k®dL°,V!LP™' Proizvodov, ki naj služijo dvigu kul- V> ^m?1 =ebi — nfihoT^Mrai kTgfi”! namen je v tem, da nudijo krepko oporo . pri vzgoji milijonske armade naših de-V lovnih ljudi v zavestne državljane socia-Idejno vodstvo v razvijanju in utr- A listične domovine, To veli a tudi za to jevanju socialistične kulture, katerima A sindikalno podružnico, katere vodstvo je služi vsa naša ljudskoprosvetna dejav- Y bilo na letni skupščini prisiljeno ugoto-nost, si bo Partija zagotovila le tedaj, v viti, da so bili doslej — kljub tolikšnemu če bo sleherni njen član vztrajno de- 0 številu časopisov — uspehi na kulturno-lal za dvig svoje lastne kulturne ra v- <) prosvetnem in ideološkem področju zelo ni, če bo sleherni njen funkcionar pra- A skromni. III vilno doumel kulturne naloge Partije Y Na vseh letnih skupščinah so bili kot avantgarde delavskega razreda ter v sprejeti tudi ustrezni skleni za izboljša-fnti 'ii J ?P™syef“? -. ? ro°ra izna- p0lnen ki ga ima njihovo izpolnjevanje 0 nje dela in učvrstitev sindikalnih orga- delovnih množic11 Zato T^feVebfTd^ ™ stvar socialistične i»rarlnie. Poudar- A nizacii v tekočem let., Sel« l?J"S!i. kratične. Vsi organi morajo biti vo-A našo sindikalno organizacijo. O tem zelo 1 jeni in vse funkcije častne. Odločno X važnem vprašanju je razpravljalo le malo je treba obračunati z vsem, kar na-V sprotuje pravemu smislu ljudskoprosvetnega dela, z vsakim poizkusom pretvarjanja ljudskoprosvetnih ustanov v pridobitna podjetja in v vire cenenega zaslužkarstva in sinekur, v zavetišča^ ozkih skupin z monopolistič- uaeiez nimi težnjami, ki zavirajo sleherni (} vz4o;j neŠlle?/;mnL U2rd*!“i kl,lturnoProsvct; a Vpogledu plačevanja članarine za-b- Medsebojna povezanost 06južiljo VSS0 pohvalo ,d’lavci opekame venskem v vsesl°' OBobovk pri Kranju. Tov, Platiša Jože, , rT • P-0CIV, na "1' 0 tajnik sindikalne podružnice, je zares S T tifJck J laT m 0k-rajm °d" A lahko zadovoljen, ker so vsi delavci čla-»bt»pnpj dvefPTV? m,°raJ,° •prVC.1- A ni sindikata in tudi redno plačujejo f.UnkC,J° Posl?.valtVc]: $ članarino. Vendar so na letni sLpščSh hova naloga je posredovati oskrbova- S) ki je bila išnfo $oboto prišIe §«, 'd-" Z' cČ‘gar -n8" 0 raza tudi nekatere pomanjkljivosti in republiškem ali okrajnem merilu. • °brtatU ’* b pomočjo tiska izmenjavati praktične 0 nani”vi t ' p te*T i“ izkušnje ljudskoprosvetnega dela, po- A X6e,.e> k?nec Poro.čl,° «Žotavlia, magati. pri_ kritični izbiri ter ocenje- lovnega ljudstva, ki pa jih dostikrat ljubosumno odriva nekulturni birokrat. Ža te kadre je treba ustvariti pogoje, da bodo v umetniškem in izbraževal-nem delu sodelovali na tistih področjih, za katera so po svoji izobrazbi in zanimanju najbolj poklicani. ločno boriti proti birokratiziranju tega dela, proti togemu utesnjevanju kul-turnoumetniških društev v oblike dela, ki so šablonizirane brez upoštevanja krajevnih raznolikosti. Namesto kampanjskega delovnega načina, ki se omejuje na čast tekmovanj in proslav, je treba skrbeti za stalnost ljudskoprosvetnega del®- V interesu kar najširšega razvijanja ljudske iniciative je treba pri tem delu omogočiti uveljavljanje najrazličnejših organizacijskih vidikov. Tudi kuiturnoprosvet. ne dejavnosti delavskega razreda ne gre omejevati zgolj na podjetja in za stvar socialistične izgradnje. Poudar- Q nizacii v tekočem letu. Sedaj, ko so let-jajoč važnost ljudskoprosvetnega dela v procesu socialistične izgradnje V. plenum CK KPS poziva vse člane Partije, da se povsod in z vso odločnostjo bore proti vsakemu pojavu kulturnega nihilizma in praktirizma. proti podcenjevanju naporov Partije, posvečenih kulturni rasti partijskega članstva in vsega delovnega ljudstva. ne skupščine v glavnem končane, naj sindikalne podružnice začno te sklepe takoj izvajati. Samo tako bodo namreč letne skupščine dosegle svoj namen, ki je. učvrstiti in izboljšali delo sindikalnih organizacij tako. da bodo le te sposobne izpolniti vse naloge, ki jih bo pred nje postavila borba za socializem v naši državi. 23.febr. 1951 * STRAN ZANIMIVOSTI PEČARIČ in PERKO razstavljata Mladinska knjiga, ki ima svoj odde- Oba umetnika sta že razstavljala, lek za slike in kipe, je pripravila te dni Tako je Pečarič s Perkom razstavljal že majhno razstavo dveh naših akademskih leta 1939 v Mariboru, Perko s Sloven-slikarjev, Istrijana Hermana Pečariča in skim likom« leta 1941, na pomladanski Notranjca Lojzeta Perka. razstavi leta 1950 v Ljubljani, leta 1949 Herman Pečarič je bil rojen leta 1908 pa v Beogradu, v Škofijah pri Trstu. Po ljudski šoli se Zdaj razstavlja Pečarič tri slike: »Olj-je učiil trgovske obrti in postal trgovski pomočnik v Ljubljani, istočasno pa je obiskoval šolo »Prehudo*. V začetku leta 1941 je bil kot oficir ujot in odpeljan v Dachau, kjer je risal s tušem in tepijo vse strahotne podobe našega, suženjstva. Ko se je leta 1945 vrnil, je bel na temelju teh risb takoj sprejet na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Beogradu, ki jo je končal leta 1949. Zdaj živi v Piranu. Lojze Perko je bil rojen leta 1809 v Loški dolini na Notranjskem. Študiral je na Srednji tehnični šoli pri Francetu Kralju, živel leto dni v Sofiji (1939), nato v Ljubljani. Leta 1945 je bil sprejet v II. letnik Akademije upodabljajoče umetnosti in jo končal leta 1949. Nato je še! v specialko k Petri Lobardi v Cetinje, zdaj pa živi v Ljubljani. HERMAN PEČARIČ: OLJKE NJEN OTROK je ameriški film z naslovom »Johny Belinda« produkcije Warner Bross iz leta 1948, Scenarista sta bila Irmgard von Lube in Allen Vincent, režiral pa ga je Jean Negolescu. Glasbo je komponiral Max Steiner. Glavni vlogi sta odigrala Jane Wyman, ki kreira gluhonemo dekle Beiindo in ki je za to vlogo leta 1949 tudi prejela ameriško filmsko nagrado/ in Leon Agnes, ki igra vlogo zdravnika. Ob njima nastopajo v močnih kreacijah tudi drugi znani ameriški igralci in igralke. Filmsko dogajanje je položeno na Cape Breton, polotoček v Novi Škotski, kjer se ljudje preživljajo z ribolovom in so odvisni od vaškega trgovca, ki kupuje ribe od njih. Trpkost pokrajine, večna skrb za vsakdanji kruh, preprostost življenja, odvisnost od nesentimen-talne nature — vse to tvori okvir filma, v katerem se sproščajo človeške strasti in se odpirajo njihove tople dobrote, ki naposled najdejo mogočen zaigon, v katerem zmaga dobro nad slabim, V tem oikolju raste ubogo, nebogljeno gluhonemo dekle, ki za ljudi pravzaprav ne pomeni človeka. Raste in dela, mehanično ko živalca — dokler ne pride zdravnik, ki ji odpre duhovne oči, sprosti njene duševne sile, ki so spale globoko v njej, nauči jo govorice gluhonemih — in Belinda stopi v življenje z vsem, kar ji je do sedaj bilo zaprto: z razumnostjo, veseljem do življenj-a in tudi z globoko ljubeznijo, kar se razraste v mogočno simfonijo globokih doživetij in dejanj, ki dobe svoj najvišji vzgon v trenutku, ko Belinda z orožjem v roki ubrani ugrabitev svojega otroka pred njegovim očetom, ki jo je bil posilil. Človeška pravica pa stopi ob njeno stran in jo oprosti odgovornosti za umor. Film je umetnina, tako po svoji režijski in igralski strani, kakor tudi po svoji etični globočini. Nesentimentalen je in brez romantičnih primesi, čist od začetka do konca, nekateri prizori pa so naravnost veličastje filmske umetnosti. Zato ni čudno, da je film zmagovito šel po vsem svetu. ke«, pejsaž iz Istre in »Čolne« — polne istrskega diha, sonca, topline, barv in turobnosti in dve risbi iz Dachaua, s katerima odpre do pretresljivosti svoja notranja doživetja. Perko pa je dal dva otroška portreta, dva živa nedolžna obrazka, sliko »Pomlad«, kjer je zemlja, kakor en sam vzdih napram težkemu vse-mirju, ki se mogočno vzpenja nad poljem in sliko »Na njivi«. Dodal je še dve ilustrirani skici. Razstavica, kakor je majhna, je le dogodek, saj sta pred nami dva resna umetnika, ki nam obetata še veliko, vsak v svojem barvnem jeziku, vsak v svojem doživetju sebe, življenja in večnosti. Cerkvenikov „Jernač“ pri SKVD ,Tine 12ožanc‘ V svoji dvorani je dramska sekcija SKUD »Tine Rožanc« uprizorila novo igro Angela Cerkvenika, dramo v treh dejanjih »Jernač«. Igra oblikuje predvsem dogodke — brez sproščenja in borbe značajev — in je večji del dialogno drama, polna razgovorov, ki bistveno ne-vplivajo na dejanje, zaradi česar je trd oreh tako za režiserja, kakor za igralce. Režiral je Valo Bratina, Škerjanc Lojze v vlogi Jernača je dal svoji težki vlogi nejasnega značaja objektivno postavo, tako da je stal pred nami polnokrven človek, tragična figura iz sedanjih dni. Prelec Mira v vlogi hčerke Ančke je bila res preprosto dekle, ki se v Siebi bori med ljubeznijo do očeta in ljubeznijo do svojega ženina, težko sceno, ko razodene očetove grehe, je odigrala mirno in diskretno in tako dala temu dejanju umetniško verjetnost, Nadrag Janez v vlogi njenega zaročenca Mileta je bil dosleden od svojega prvega nastopa do konca, aktivist, poln vere v idejo, za katero se je že boril v narodnoosvobodilni borbi. Prav tako je zelo močan lik postavil Logar Aleksander, ki je igral vlogo Črnega, ilegalca z one strani meje, z vso strastjo sovražnika naše stvarnosti. Vloga je bila tako dognana, da je lik Črnega postal tragičen in zato prepričljiv, čeprav je literarno neverjeten ob vseh dogodkih, ki se zapleta vanje. Tudi miličnik Nande, ki ga je podal Bačnik Ivo, je bil naturen, preprost in brez patosa. Igralska družina »Tineta Rožanca je torej pokazala veliko kvaliteto, dobro voljo in resnost, kar ni samo zasluga odličnega režiserja, temveč tudi njene igralske sposobnosti, vestnosti in discipline. Scenograf je bil režiser Valo Bratina sam. Scensko vprašanje je rešil, kakor zna le on, preprosto, toda v popolnem skladu z vsebino drame. K. V Lausanni je bila od 6. do 10. januarja mednarodna tekma opernih pevcev, da bi odkrili nove talente in jih seznanili z vodilnimi osebnostmi muzikalnega sveta, ki so se tekmovanja udeležili bodisi kot člani razsodišča, bodisi kot poslušalci. Tekmovalci so morali nastopiti z opernimi arijami, toda maskirani in kostumirani, to se pravi, da so morali tekmovati v igri in petju. Tekmovanja se je udeležila tudi članica ljubljanske opere sopranistka On-dina Otta. Ondina Otta je bila rojena '16, julija 1924 v Trstu. Njena mati je Slovenka roj. Kralj. Ondina Otta ni študirala na nobenem konservatoriju, temveč le privatno pri znanem glasbenem pedagogu profesorju Medicusu. Prvič je Otta nastopila v Trstu v Verdiju, leta 194? pa jo je ljubljanska opera povabila na avdicijo, na kateri se je tako obnesla, da jo je naša opera sprejela. Res, da do takrat Ondina Otta še ni imela naštudirane nobene operne partije, toda brž se je ob nasvetih in pomoči naših režiserjev in dirigentov vrgla na študij, na kar je pela Frasquito v operi >Carmen*, Rozino v >Seviljskem brivcu«, ki je z njo stalno nastopala, Norino v *Don Pasquahu, najoišji svoj vzpon pa je dosegla z Violetio v >Tra-viatu, ki je njena najboljša pevska in igralska kreacija do sedaj. Ko je Trst poslušal radijsko oddajo te opere, jo je dirigent prof. Toffolo lansko leto povabil v Trst, kjer je pela glavno vlogo o Mozartovi operi iCosi fan tivtte*. S tem svojim repertoarjem se je Ondina Otta prijavila na omenjeno tekmovanje v Lausanni. Na tekmovanju je dobila prvo nagrado, K zmagi so ji čestitali vsi mojstri, ki so jo ocenjevali in poslušali, obljubljeno pa ji je bilo gostovanje v Metropolitan operi n Nem Yorku, kjer sta do sedaj peli le dve jugoslovanski pevki: Slovenka Zinka Kunc in Hrvatica Dragica Martinis. KAJ VEMO O TERMOMETRU Prvi termometer le bil Izdelan leta 1705. Za merjenje temperature zraka obstojijo termometri z živim srebrom In alkoholom. Termometri z alkoholom se uporabljajo za zelo nizke temperature, ker se pri nizkih temperaturah živo srebro strdi in ni dovolj elastično in občutljivo za spremembe temperature. Dnevni maksimum segrevanja zraka je dosežen okrog druge nre popoldne, najnižja temperatura pa je zjutraj pred sončnim vzhodom. Vsak termometer Ima svojo razdelitev (skalo) za merjenje temperature. Razlikujemo jih tri vrste: Celzijevo, Rčaumurjevo (Reomirje-vo) In Fahrenheitovo. Celzijeva skala kaže pri 0° točko zmrzovanja, pri 100° pa točko, ko voda zavre pod pritiskom 760 mm živega srebra na zemljepisni širini 45°, Na Reaumnrjevi skali je prav tako prt 0» točka zmrzovanja, vrelišče pa pri 86°, dočlm ima Fahrenheitova skala točko zmrzovanja pri +32o, pri 212° pa vrelišče. PANAMSKI PREKOP Panamski prekop je za Sueškim svetovno prometno najvažnejši, ker neposredno povezuje med seboj atlantsko obalo ZDA s Tihim oceanom. Prekop je dolg 81.3 km in M metrov globok. Skozi ta prekop prevozijo letno okrog 25 do 30 milijonov ton blaga. zoprfa zapomcer oatfir/a ztrpor/veer ! rppe/zoparpze/t/ r^nJnrgprzfi/Krl.---*-------- Zaprto ^opor/^fcol sc/Z/vfr/oaffir// zopr/oio/iormec ac/prto Zcrprfa zapornica Ko se je Ondina Otta po svoji zmagi o Švici vrnila, je s ponosom izjavila, da je ta njena zmaga plod njenega študija o Ljubljani in pomoči naših režiserjev in dirigentov. Zdaj Ondina Otta živi v Trstu, kjer ima starše, stalno pa bo prihajala k nam na gostovanja, če že ne bo mogla za zmeraj ostati pri nas. Prekop je zgrajen na pri čipu posebnih zatvomičnih naprav, s pomočjo katerih se gladina v srednjem medzatvomičnem prostoru, ko ladja (kakor prikazuje pričujoča slika) pripluje v ta del prekopa, na umeten način izravna z gladino morja na drugi Stranj prekopa. Panamski prekop je leta 1881 začela graditi Mednarodna družba s pretežno francoskim kapitalom, ki pa je zaradi slabe uprave in težav, ki so nastale, leta 1889 ustavila delo. V letih 1900 do 1914 so prekop z velikanskimi stroški in ob velikih človeških žrtvah do kraja dogradile ZDA. Celotni gradbeni stroški so znašali takrat 373.6 milijonov dolarjev. Medtem ko Sueški prekop povezuje med seboj kar tri kontinente, je Panamski prekop prvenstveno ameriški, zato za Evropo nima neposredno tolikega pomena. Toliko večji pa je njegov trgovski in vojaški pomen za ZDA. zlasti še, ker pripada ZDA poleg prekopa tudi tako imenovana Panamska cona, ki se razteza v širini po 8 km na obe strani prekopa. Vožnja skozi prekop traja približno 7 do 9 ur. Srednji del prekopa leži 26 m nad gladino oceana. ZAKAJ SE KVARIJO ZOBJE? Po mnenju ameriškega profesorja Agrua se kvarijo zobje zaradi pomanjkanja fosforja In vitamina D. Poizkusi, ki So bili izvršeni na živalih, kakor tudi ljudske izkušnje dokazujejo, da deluje najbolj pogubno na zobe pomanjkanje vitamina D, ki ga vsebuje ribje olje. Sam fosfor, brez gotove količine tega vitamina in apnenca ne zadostuje. Zaradi tega hrana, ki ima dovolj tega materiala lahko prepreči kvarjenje zob. ZANIMIVOSTI IZ KOLEDARJA Kaj ate napravili s koledarjem iz leta 1923f Ali ste go. zavrgli? Seveda. Letos pa bi vam spet prišel prav. Vedeti moramo namreč, da se vsakih 28 let koledar točno ponavlja. Toda kdo bi hranil koledarje 28 let!.. . C e ste slučajno ohranili koledar iz leta 1939, bi opazili, da je bil ta koledar enak lanskoletnemu.. Vendar nikar ne mislite, da se koledar ponavlja tudi vsakih tl let in da bo koledar iz Z. 1940 enak letošnjemu. Kaj šele. Letošnji se ne sklada z njim zato, ker je bilo leto 1940 prestopno leto, letošnje leto pa je navadno leto. Ponavljanje pa ni edina posebnost koledarja. Še več je teh stvari. Opozorili borno samo na nekatere. Nobeno stoletje se namreč ne začenja s sredo, petkom ali nedeljo. V navadnih, neprestopnih letih, se oktober začenja z istim dnem, kakor januar; julij z istim dnem kakor april; december z istim dnem kakor september in končno: februar, marec in november vsi trije celo z istim dnem. do-čim pade začetek maja, junija in avgusta vselej na različen dan. IZNAJDBE IN RACIONALIZACIJE NAŠIH DELAVCEV Izboljšanje avtomatskega in polnilnega stroja V tovarni porfcland in specialnega cementa v Pulju se vrši polnjenje vreč s cementom potom strojev za avtomatsko polnjenje, sistema »Ba-tes«. Naloge tovarne so bile večje kot je normalna zmogljivost strojev. Tov. Anton Burič je zaradi tega razmišljal, kako bi povečal zmogljivost. Opazil je, da bi lahko lopatice nosile večjo količino cementa, če bi se preprečilo raztresanje cementa pod ohišje strojev. Zato je v ohišju tik ob lopaticah vgradil jeklen prstan. Cement je združen s prstanom ter se tako ne more raztresati po strojnem ohišju, ker lopatica zajame tako več cementa. Z racionalizacijo tov. Burič a jo povečana zmogljivost stroja za približno 40%. Sedaj napolnijo 750 do 800 vreč na uro, prej so pa napolnili največ 500 vreč. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. kapar, 3. pasta, 5. Unita. 8. lama, 9. okov, 11. agent, 13. tona, 16. lesa. 18. din, 19. SAP. 21. ost, 22. odi, 23. erg, 24. jed. 26. Rus. 28. asi, 30. sita. 31. roke, 33. kajak. 37. Azov. 38. Nina, 39. senat. 40. rumba. 41. aorta- Navpično: 1. komat, 2- Ruma. 3. pakt, 4. arija, 6. nag, 7. ton, 8. lani, 10. vres. 12. era, 14. odeji, 15. anoda, 16. logar, 17. stoik, 19. sir. 20. pes, 25. Etna, 27. ulj, 29. soha, 30. sodar, 32. etika. 33. kosa. 34. ave, 35. Ana, 36. kita. Gambite je treba poznati W. Veitcli (beli) in J. Pcnrose (črni) at* pred kratkim na nekem turnirju v Angliji odigrala naslednjo zanimivo partijo, ki lepo prikaže posledice bega obravnavanja žrtev. 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sgl—f3 d7—d5 4. g2—go (S to potezo žrtvuje beli kmeta. Takim žrtvam pravimo tudi gambit. Namen gambita je zaposliti nasprotnika » obrambo sprejete žrtve, ki običajno zahteva enostranski razvoj figur. V obrambi je treba namreč razvijati samo tiste figure, ki pridejo zanjo v poštev, nasprotnik pa tako dobi možnost doseči prednost v razvoju, kar jo že polovica zmage!) d5:c4 (Črni je žrtev sprejel. Jo bo tudi brap.il?) 5. Sbl—d2 (Prva napaka. Beli igra proti načeloma: 1. Če si izbral nek načrt za razvoj, ga tudi izpelji! 2. Razvijaj figure tako, da imajo čimvečje dejstvo! Poteza g3 je bila uvodna poteza za 5. Lg2, kar bi beli tudi moral igrati ali pa vsaj 5. Sc3. kajti Sd2 ne pustti kralju dihati, obenem pa ni3e v prazno. Prednost v raz7 vojii odtehta, izgubo materiala — kmeta manj — zato hi beli moral črnega prehiteti v razvoju. Prednost v razvoju bi mu potem omogočila napad, z njim pa bi si beli lahko priboril več kot kmeta!) c7—c5 (Žrtvovanih kmetov ni treba trdovratno braniti. Načelo je: braniti jih tako dolgo, dokler ne ovirajo razvoja; če pa obstajajo dobre razvojne poteze, je treba žrtve mirno vrniti.) 6. a4:ca. (Druga, že usodna napaka. Krši načelo: no jemlji kmeta, če s tem razvijaš nasprotnikove figure! Po tej napaki prehiti črni belega v razvoju, kar mu omogoči močan napad. Pravilno je 6. Sc4:, čeprav hi črni po 6. . Sc6 bil zaradi slabe poteze 5. Sd2 že na boljšem.) Lf8:c5 7 I.fl—g2 (Tretja, končna napaka, ki zapečati usodo belega. Ne upošteva načela: predno odigraš potezo poglej vedno, kakšne poteze ima nasprotnik na razpolago. Pravilno je bilo 6. e3.) Lc5:f2+ (Bell zaradi nerodne igre nima prostora za kralja in mora žrtev, ki ie dobro preračunana, sprejeti.) 8. Kgl:f2 Sf6—g4+ 9. Kf2—el (Na 9. Kgl sledi T)b6-f in beli izgubi damo ali pa .je mat.) Sg4—e3 in beli se vda, ker izgubi po edini potezi 10. Da4+Ld7 damo, na 11. Pb4 ali Da3 sledi namreč 12. Sc2-k Crejnje nrednlškl odbor — Glavni o rednik Tone Seliškar - Uredništvo telefon 15 3» In nprava telefon 49 70 Masarvbova 14 II ▼ Ljubljani - Izhaja »sak petek - Mesečna naročnina din 15 četrtletna dl 11 (5—, polletna din 90.—. celoletna din 188 — ”■ Štev ček položnice 604 90321 4. Tiska tl* skarna »Ljudske pravice« v Ljubljani Spomini na partizanskega pesnika Kajuha Lepi in sončni so bili dnevi v septembru riinštiridesetega. Po osvobojenem ozemlju ie dihalo povsod živahno razpoloženje. Sek-or, kjer se je tolkla XIV. divizija, je bil Vrhnika—Rakek—Postojna. Zelo smo se razveselili, ko smo bili obveščeni, da, bomo dolili v XIV. divizijo kulturniško skupino, saj ie moral biti doslej komisar kulturnik, propagandist, prosvetar, skratka biti je moral %fed prvimi kulturniki, ki sem jih srečal toplega septembrskega večera tega leta na nekem zborovanju v veliki notranjski vasi, je bil vodja kulturniške skupine XIV. divizije — Kajuh. Dvorana je bila nabito polna ljudi. Z velikim navdušenjem so spremljali program kulturniške skupine. Recitirali so: Kajuh, Belač, Brina, Vera in drugi. Kajuh je recitiral kot mlad pesnik-borče z velikim občutkom in navdušenjem. Na mah si je osvojil množico, ki mu je ploskala in hrumela v dvorani. Mislil sem si: ta kulturnik je pa od vraga pogumen in sposoben fant. Ta bo dober za našo divizijo! Po dobro obiskani predstavi sva se dobila v mali sobi. V veliki dvorani so plesali naši borci, tolkli ob pod in vriskali, da jih je bilo veselje pogledati. Kajuh je bil v novi obleki in kapo je imel postrani. Prisrčen smehljaj mu je bil vedno na obrazu. »Tako je tovariš, k vam so me poslali. Mislim, da se bova razumela, ker sem slišal, da se tudi ti malo nagibaš na kulturno, čeprav imaš komisarskega dela dovolj.« In res, še tisti topli septembrski dan ko sva se spoznala, sva se pogovorila o vsem, kaj bo treba napraviti, da bo vnešeno še več borbenega ognja v naše bataljone in brigade. Kajuh se je dvignil. Nato je dvignil kozarec vina v zrak ter vzkliknil: »Boš videl, po vseh četah bom šel s kulturniško skupino. Peli bomo, recitirali, kadar bo borba, se bomo pa tolkli. Vidiš,« je nadaljeval, »same mlade talente imam — plesalko Brino, pevko in igralko Brino, harmonikaša Janeza, kiparja Belača. Še Lampret bo pridigal ljudem, da bo veselje. Tako sem slišal, da bo Bor pri neki diviziji na Dolenjskem, jaz bom pa tukaj. Na prireditvah bom delal in pesmi bom koval, pa veš, take bojne pesmi, da človeka kar opogumijo.« Nato je v, dusku izpil kozarec vina in udaril s kozarcem po mizi. Kajuh je potem dolgo, dolgo govoril. Sto tine partizanov in partizank se je pa vese- \ STRAN ir 23. febr. 1951 MATEVŽ HACE lilo, plesalo in pelo bojne Kajuhove in Borove pesmi v pozno noč. Mladi in iskri konji so nas odpeljali proti gradu Snežnik, kjer smo imeli svoj štab. Tam od Gorskega Kotarja je pa bobnelo. Kajuh je spet zakričal: »Hej voznik, zapelji tja, kjer poka in hrumi. Spijo naj stare mame ne pa mi!« Komandant Bračič mu je odvrnil: »Nocoj že ne boš šel na položaj, drugič.« Kajuh je bil po fantovsko vesel, prepeval je in vriskal. Pri Pudobu mu je dal voznik bič in pokal je z bičem ter gonil konja kakor star izkušen voznik. Tako sem se seznanil s Kajuhom, veselim in borbenim fantom-pesnikom, ki je bil poln prekipevajočega življenja. *Oh, ta, ta pa bo za našo divizijo,« sem rekel komandantu Bračiču. * Padal je sneg, pomešan z mrzlo burjo. Deli XIV. divizije so bili v tistih mrzlih novembrskih dneh 1943 na sektorju Leskova dolina do Ogulja. Po cestah je bobnela moč nemške motorizacije. S patrolo sem. šel na pregled straž in zased ob cesti. Nekaj sto metrov od zasede je v globeli gorel majhen ogenj. Borci so izmenoma zapuščali položaj in se greli ob ognju. Prisedel sem. Med dvanajstimi borci, ki so čepeli okrog ognja in moleli roke v ogenj, je sedel tudi Kajuh. »Kaj pa ti delaš tukajf Spal bi, saj tebe nihče ne goni na položaj,« sem mu dejal. »Eh, kaj to, povsod je moje mesto.« Prisedel sem. »No, kar nadaljujte,« J ih je bodril. Pripovedovali so dogodivščine iz domačega kraja. Nekateri pa so pripovedovali zanimive vesti iz raznih borb in nočnih pohodov. V zasedi se je oglasil mitraljez. Močna nemška patrulja je prišla po cesti. Vsi borci, ki so sedeli okrog ognja, so skočili pokonci in odhiteli k zasedi. Med drevjem so švigale svetlikajoče krogle. Tudi * Kajuh je zagrabil puško in hitel s trinajstimi borci na položaj. Branil sem mu, češ naj se vrne v taborišče, ker smo imeli od višjih komand nalog, da dobrih kulturnikov ne smemo pustiti na položaje. Dobrih kulturnikov in prosvetarjev smo imeli tiste čase v XIV. diviziji zelo malo. »Eh kaj, kar pusti to,« je odgovarjal Kajuh, »če imate še tak nalog, borbi se že ne bom izogibal. Zato sem pa prišel v partizane, da se bom boril, ne pa samo pesnik oval.« Takrat se mi je še bolj priljubil. Da, to so prave besede, besede kulturnika, sem si mislil. Ko smo prišli do zased, je šla borba že h koncu. Četa Šercerjeve iz bivšega: Lukovega bataljona je zapodila nemško edinico in jo preganjala po snegu med drevjem. Ko sva se vračala v taborišče, se je že danilo. »Vidiš, takole sedeti med borci ure in ure, z njimi govoriti, jih spoznavati, to je moje veselje. Cimveč borcev XIV. divizije moram spoznati. Ni samo važno, da poznajo moje in Borove pesmi, važno je tudi to, da vedo, da jih naše pesmi dvigajo in vzpodbujajo v borbi. Vedeti morajo, da sem tudi jaz čisto navaden borec. In če bom večkrat med njimi, bolj bom tudi znan kot partizanski pesnik.« Čez dve uri je že recitiral v tretjem bataljonu. Bilo je tako mrzlo, da smo se vsi zavijali v plašče. »Tale nam dosti koristi,« je rekel heroj Luka. Še tisto noč smo se v dežju in snegu pomaknili na Primorsko . .. * Dvaindvajsetega februarja štiriinštiridesetega leta je bilo zelo mrzlo. Edinice XI \ ■ divizije so bile izčrpane, ker so se borilef od Sotle vsak, dan z vedno svežimi nemškimi silami. Na sektorju Šoštanj—Zavodnje je bilo polno nemških bunkerjev in zased. Prebiti je bilo treba obroče in iti naprej. Naši najboljši borci, skoraj sami komunisti, so jun-šali po snežnih grebenih. Naporni pohodi, ne spečnost in stalne borbe so tudi Kajuha silno izčrpale. Ob proboju se je s težavo vlekel naprej. Tovarišice iz kulturne ekipe so mu pomagale. Proti večeru smo prišli na sektor Žlebnik—Bele vode. Nastanili smo se v hišici tik ob gozdu. Nekaj sto metrov od nas. na hribčku pa se je utrdila štabna zaščita z odseki in obveščevalci. Ta večer smo prvič po dolgem času pošteno jedli, bil je tiamreč pustni torek. Nekaj časa je sedel med nami tudi Kajuh. Sedel je za pečjo in si grel premrle roke. V obraz je bil shujšan in zaraščen. »Danes je bil pa hudirjev dan. Pa tako blizu mojega doma,« je dejal. Gospodinja je delila, krofe. »Sczuj se in na peč pojdi, da se pregre-jeŠ,* sem mu rekel. »Eh, kaj bi se sezuval, bom šel kar z ostalimi k Žlebniku, saj je še za vas sobica premajhna.« »No, no, kar lezi, za tebe bo pa že še prostora.« sta mu dejala Luka in Kordi. »Boni kar šel, za silo sem se že okrepčal. Jutri se pa zopet vidimo Lahko noč!« To je še rekel in odšel... »Zdelalo gr je pa, zdelalo.« sta rekla hkrati Vasja in Luka. Zunaj je bila mrzla, lepa zimska noč. Nekateri smo se sezuli. Luka je pa zaklel, češ da se bo sezul ta,krat, ko bo trava zelenela,. Nismo še zadremali, ko se je zaslišalo mi-traljiranje. »Oh ti hudič, da bi vsaj eno noč bil mir.« je zagodrnjal Luka. Stekli smo pred hišo. Gazili smo globoki sneg. Nad nami so švigale svetleče se krogle, okrog nas pa so se zarivali v sneg rafali iz nemških mitraljezov in brzostrelk. Kričali smo in od časa do časa popadali v sneg. Pri velikem skednju je nemški mitraljezec sekal proti nam. Luka je vrgel bombo proti njemu, mitraljezec pa je zbežal v bližnji gozd. Na nasprotnem bregu je kričal bataljon Tomšičeve brigade in hitel na pomoč, mi pa smo reševali štabno zaščito in odseke. Pregnali smo Nemce od Žlebnika, ki so zbežali v bližnji gozd. Kajuh je pa mrtev ležal ob oglu mračnega kmečkega doma. Bil je bled, krvav. Borci so gg odnesli v hišo. Pet korakov od njega so ležali na ozki snežni gazi trije ubiti Nemci. Štabni kurir Gregorin, sedaj vredsednik KDZ v Loški dolini, je svaril Kajuha, češ lezi na tla. bomo že mi sami pregnali Nemce. Toda Kajuh ga, ni ubogal. Skočil je z bombo iz hiše in padel. Vsem je bilo tistega mrzlega zimskega dne hudo. ko smo stali, ob mrtvem pesniku Kajuhu, kajti izgubili smo pesnika in vodjo kulturne ekipo XIV. divizije. Tisti dan je bil najtežji v našem pohodu, saj je dvaindvajsetega februarja padlo veliko borcev, ob koncu tega težkega dne pa še Kajuh povrhu.