Razne novlce. * Iz pravosodne službe. Državni pravdnik Rudolf Tschech v Mariboru je imenovan za namestnika viŠjega državnega pravdnika v Gradcu. * Iz šole. Za stalnega učitelja in Šolovodjo na ljudski šoli v Naraplju je imenovan stalni učitelj v Žetalah, Anton Gaberc; za stalnega učitelja na ljudski šoli Celje okolica je imenovan stalni učitelj v Braslovčah. * Zadražna Zveza v Ljubljani, pododbor za Štajersko v Mariboru, vabi k glavni skupščini pododbora za Štajersko, katera se vrši v četrtek, dne 16. junija v prostorih katoliškega , delavskega društva (Flossergasse 4) v Mariboru. Začetek ob 10. uri predpoldan. — Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju. 2. Poročilo o revizijah in nasveti za poslovanje. 3. Preidavanje g. deželnega vinorejskega nadzornika M. Je- - lovšeka. Stanje /ivinoreje na Spodnjem Stajerskem, razne pasme, sfedstva za povzdigo živinoreje. 4. Predavanje g. Vlad. Pušenjaka: Zadružna prodaja živine. 5. Slučajnosti. — Vse zadruge naj pošljejo zastopnike, vabijo se pa tucli vsi, ki se zanimajo za gospodarski napredek na Spodnjem gtajerskem, k skupščini. S. K. S. A. priredi' kakor slišimo tudi letos romarske vlake. V nafirtu, ki pa Se ni popolnoma gotov, so: romarski vlak iz Maribora na Trsat, potem iz Brežic na Brezje in iz Celja na Brezje,' konefiijo pride v poštev tudi vlak iz Slovenske Bistrice v Marijino Celje. Prvi bo odšel 'dne 11. juliia, drugi 25., tretji 26, julija, četrti pa začetkom avgusta. Vse podrobnosti in cene se bodo še pravočasno naznanile. Opozarjamo že sedaj, da. bo onim, ki bodo Šli na Trsat, dana prilika, ogledati si syetovno znano postojnsko jamo. * Vsa društva S. K. S. Z. naj imajo takoj odborove seje radi priprav za 10. julij. * fiiagoslovlienje. zastave Srca Jezusovega hrvaške katoliške mladine se je z velikimi slovesnostmi vršilo dne 3. t. m. dopoldne v Zagrebu. Kumovala je grofica Gabrijela Pejacsevich. V sprevodu so bile zastopane od vseučilišča pa do ljudske šole vse javne in zasebne, mladeniške in dekliške šole; bilo je nad 2000 šolske mladine. Svobodomiselci (!) so vsled tega priredili protesten shod. Na tem shodu je pa prišlo do pretepa, v katerem je bilo poškodovanih 'nekaj duhovnikov in delavcev. Katoliški dijaki so napravili obhod po mestu in demonstrirali pred liberalnimi uredništvi. Nasprotno so govorili in se zbirali tudi ,,naprednjaki". Policija je imela veliko dela. * Vlnskl »lavek. Različni slovenski listi so očitali hofratu Ploju, da je v iinančnem odseku v nekaterih slučajih postopal preveč prijazno nasproti finančnemu ministru, torej proti onemu ministru, ki nam je prinesel predlog za nov vinski davek. Sedaj se dr. Ploj v liberalnein celjskem ,,Dnevniku" in v svoji konservativni ,,Slogi" zagovarja, češ, da se je vlada že vdala in da ne vstraja več pri zahtevi, da se dovoli vinski davek. Ta Plojeva trditev pa je grda neresnica, ki meri samo na to, da sebe opere, zraven paljudstvo krivo poučuje. Minister Bilinski je ravno v zadnjem času večkrat izjavil, da vstraja pri vseh svojih davčnih predlogih, torej tudi pri vinskem predlogu. Res pa je, da večina strank vlade pri vinskem predlogu bržkone ne bo podpirala, 'torej imajo zaslugo stranke, ne pa prijatelja Bilinski in Ploj. * »Stajerčev" urednik Linliart noče pripoznati resnice, da je njegov ,,Sla.jerc" že zategadelj malovreden, ker je poceni. Oh, kako srečna bi bila slovenska dežela, ako bi zmagal ,,Stajerc", ki nemščino povzdiguje vsak teden v deveta nebesa. Imeli bi sčasoma v vsaki občini zraven ^slovenske še blaženo nemško šolo, kakor jih najdemo povsod, kjer se neraščina hvali kot edino zveličavni jezik. Nainesto 3, 4, 5 učiteljev bi imeli potem po 6, 8, 10 učiteljev, seveda naprednih v nemškem duhu. To vse bo ,,Štajerc" plačeval, kaj pe? In kadar bo povsod nemška Šola, bodo iz Prusije priromali lačni lutrovski pastorji s svojimi gospemi in frajlicami, zidali se bodo protestantovski templji in še lutrovske šole. To vse bo ,,Stajerc" plačeval, kaj ne? Mi, ki imamo še pamet v glavi, in ne v laktu, kakor zapeljani in zagrizeni štajercijanci, razvidimo jasno, da bi se nam zopet povrnili časi krute tlake. Morali bi namre5 delati tlako, da bi nam silila kri izpod nohtov, da bi zmagali toliko davkov za vse nemSke šole, učitelje, protestantovske pastorje, templje in Ijudske žole. Pristaši ,,§taierca" so torej pravi davčni eksekutorji, katerih se nič posebno ne veselimo. Kako se pripravljajo liberalni in svobodomiselni ufiiteljiščniki na svoj poklic. Na goriškem užiteIjiŠču je pred kratkim neki dijaK' stopi! b. kipu sv. Alojzija, ki stoji na hodniku, vzel iz rokff svetnika Jilijo in jo nesel na straniŠče. |Ako se npajo dijaki, ki hočejo čez nekaj let vzgajati našQ deco, že sedaj na tak nečuven način skruniti svete reči, ko se nahajajo Se pod neposrednim nadzorstvom, kaj bodo počenjali še-le zunaj kot uCitelji, ko bodo prosti toadzorstva. Ali je vreden Jak liberalec, fla se mu nežna mladina poveri, da "jo uči in vzgaja? Nikakor ne! Zato pa, očetje in matere, zahtevajte vedno od učitelja, kateremu ste poverili svoje otroke, da v besedi in v dejanju daje idober vzgled krščanskega življenja. Ker ga morate sami plačevativ imate tudi pravico, lo zahtevati od učitelja. * Vpisovanje učencev v I. razred c. kr. državne gimnazije v Mariboru se vrši dne 1. julija t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne. Isti dan se vrše sprejemni izpiti. * Več deželnih nstanov se bo razdelilo z začetkom šolskega leta 1910-11 na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru med revnejše gojence tega zavoda. Natančnejše pove inserat. Dopustl povodom žetve, Vojno minlstrstvo je izdalo pred krajkim odredbe ' glede ' letošnjih ' vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi (teh odredb je treba vobče idovoljevati žetvene dopuste: ( a), lastnikom ali najemnikom velikih kmetij ' in sinovom, svakom ali vnukom •' lastnikov (najemnikov), I ki ' nimajo polne pravice do udobnosti po par. 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da, se jibi premesti v nadomestno rezervo; b) sinovi, svaki ali ynuki posestnikov malih ali, srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, 8 posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče, za tri tedne. Moštvo je odpuSčeno v civilni obleki ter ima proti pr^d- ložitvi izkaznice ' za žetveni dopust pravico ilo ' dtt©1 znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne pw tujejo službeno. * Sv. Višarje. Kakor je že ,,Slovenski Gospodar" nedavno poročal, so letos na Sv. Višarjah razpisani popolni odpustki svetega leta, ker se praznuje 5501etnica tukajšnje božje poti. Otvorila se je letos božja pot — kakor navadno vsako leto — na praznik Vnebohoda Gospodovega. 'Tokrat je bilo tu Še silna veliko snega, po 2 do 3 m visoko. Pa zvesti častilci Marijini se ga niso ustrašili. Prišli so na 1792 m visoko goro, na starodavne, pobožnim romarjeiii tak» priljubljene Višarje v zadostnem številu klanjat se nebeški Kraljici in jej potožit svoje težave. — Ker je pa sedaj vreme vedno ugodneje in je sneg precej izginil, število romarjev vedno naraš6a. Veliko se jih pa obeta prihodnje mesece zlasti iz Koroške. Kakor je bilo nedavno eitati v nekem koroškem časniku, bi utegnilo priti letos na sv. Višarje do 50 procesij pod vodstvom duhovnikov, da se tako verniki iz vseh dekanij s svo— jimi verniki vred lažje udeleže odpustkov svetega leta.: Cul se je tudi glas, da bi bilo dobro, ako bi vsa koroška katoliška slovenska izobraževalna društva priredila v primernem ftasu skupno romanje na Sv. Višarje. Zares, krasna misel! Da bi se le tudi uresničila!) — Brezdvomno bi tudi marsikdo naših štajerskih rojakov rad obiskal slavne in lepe Sv. Višarje. Zato se mi zdi koristno in potrebno, opozoriti čitatelje ,,Slovenskega Gospodarja" na nekatere reči glede božje službe in drugih reči. — Božja pot na Sv. Višarje je otvorjena vsako leto od Vnebohoda Gospodovega do rožnivenske nedelje. V tem času delujejo tu vedno trije duhovniki. Vsako soboto zvečer in pred zapovedanimi prazniki je po litanijah z blagoslovom ob 7. uri slovenska pridiga. Ob nedeljah zjutraj je samo nemška pridiga. Sv. maše se začno redno vsaki dan ob 6. uri, po 8. uri ni navadno nobene sv. maše več. tudi ob nedeljah ne. Pač pa je ob sobotah in ob dnevih pred zapovedanimi prazniki tudi ob 9. uri sv. maša z blagoslovom. — Glede železnice opozarjamo zlasti^ romarje iz mariborske okolice, da je proga Maribor— Celovec—Beljak najpripravnejša, najcenejša. Ako se jjelješ iz Maribora zjutraj ob 6. uri s koroškega kolodvora, z južnega nekaj minut poprej, si ob V&. uri na Trbižu, od tam pa peš na Sv. Višarje, dobre 3 ur& hoda. V Beljaku je treba prestopiti na drug vlak. Vlak: stane od Maribora do Trbiža 7 K 60 vin. Pripraven je tudi vlak, ki odhaja iz Maribora ob 10. uri 14 min. dopoldne. Pri tem vlaku je treba v Beljaku presesti na brzovlak (do Trbiža), kar pa stane samo 30 vin.več. Tudi s tem vlakom si lahko zvečer ob y29. uri na Sv. Višarjah. — Kdor želi o tej ali drugi zadevi še kakega pojasnila, naj se po dopisnioi obrne na podpisanega. — Pešpot na Sv. Višarje je precej stnna in nekoliko težavna — dobri dve ,uri hoda; ko si pa1 gori in vživaš krasen, veličasten razgled na KoroSko, Kranjsko in deloma tudi na Laško, I posebno pa, ko> stopiš v Marijino svetišče, je pozabljen ves trud, 5utiš se takoj poživljenega. — Ker so Višarje preoej visoke, so noči — tudi poleti — hladne. Zato je dobro, fda prinese vsak romar kaj za ogrniti, da je tako varnejši pred prehlajenjem. Za prenočišča je pa preskrbljeno. Bog daj, da bi prišlo prav veliko vernikov po¦• odpustke in druge milosti, ki jih v tem svetem letu deli tu milostna Mati božja! — —Sv. ViSarje, dne 1. julija 1910, pošta Žabnica, Koroško. — P. Salezij Vodošek, frančiSkan. Mariborski okraj. m Porotno sodlšče. Pred porotnim zasedanjera, ki se začne clne 13. t. m., se bodo morali zagovarjati sledeči: Franc Štampfer radi oskrumbe in lahke telesne poškodbe in Marija Kašovic radi požiga; predseduje predsednik okrožnega sodišča L. Perko. 14. junija: Jožel Horvat, uboj, predseduje deželnosodni nadsvetnik Voušek. 15. juni}a: Antoni Stois, ponarejanje denarja, predseduje Morokutti. 16. junija: Mihael Pak radi oskrumbe in zapeljave k oskrumbi, predseduj> Fraidl. 17. junija: Simon in Ana Malli, goljufija s požigom, predseduje Voušek. m Pekel pri Poljčanah. V štev. 19. ,,Slovenskega Gospodarja" označeno majevo drevo je vsled našibi nemškutarskih nestrpnežev moralo pasti. Baje je bil v gostilni Baumana storjen sklep, dati onemu, ki drevo podere, 20 K nagrade. Ko je ta zlobnež, ki je baje uslužben pri železnici, za obljubljene Judeževe groše drevo okoli polnoči podrl, potrgal je s tem električne žice, ki tvorijo luči na kolodvoru, vsled česar je pogasnila luč po celem kolodvoru in vlaki so morali kakor tatovi v temi (le pri luči sprevodnikov in uslužbencev) pri- in odhajati. Kako grozna nesreča bi se bila lahko zgodila. Radovedni smo, ako je postajenačelstvo to zadevo kaj ovadilo, in ako se naše orožniŠtvo za ta dogodek kaj zanima. — Ko so naši vrli lantje o storjenem 5inu izvedeli, postavili so takoj drugo drevo ter pritrdili na njega raesto ene, kar tri slovenske zastave poleg cesarske in avstrijske, toda žalibog, usoda drevesu ni bila mila, zato je pod udarci nemškutarske sekire moralo pasti. Prišel je namreč občinski redar najprej s pismenim nemškim pozivom nad gostilničarko Grubelnik, da drevo v teku 2 ur odstrani, sicer bode to storilo županstvo na njene stroSke, vrh tega pa bo ona kaznovana na 10 K globe. Temu pozivu se gostilničarka ni hotela pokoriti, zato je po preteku dveh ur poslal župan redarja s hlapcem, da drevo podere. Začetkom hlapec ni hotel dejstva izvršiti, toda redar mu je zažugal: Sie miissen das tun, Vi morate to storiti, in zdajci je padlo nedolžno, nemfiurjem sapo zapirajofte drevo. Zdaj so zaCeli nemfturji od veselja ploskali in nekemu fantalinu, ki občuje z nemškutarji, zdelo se je celo potrebno, da je od veselja streljal iz samokresa. Značilno je pri tein, kako se je gostilničarki in njenemu možu pretilo. Ker se je torej že drugo drevo pod vplivom raznoternikov podrlo, in lo samo zaradi sloveuske trobojnice, zdelo se je potrebno našemu vrlemu neustrašenemu 6. g. župniku !AL. Cilenšek, vprašati c. kr, okrajno glavarstvo o moCi in dovoljenju podiranja nedolžnih dreves, pri katerih se je žalila slovenska narodnost, čustvo za cesar. ja in avstrijski patriiotizem, ker so bile vse tri zastave vničene. Hvala Bogu, Bauman se je imel tekom 24 ur zagovarjati pred okrajnim glavarstvom, in tretje krasno majevo drevo je v par dneh zopet stalo. Toda tega so naši nemškutarji le od daleč gledali, kajti zvedeli so, da je drevo nedotakljivo in zamore odstranitev tega — imeti strašne posledice. C. g. župnik so nam priborili pravico, da sme idrevo stati, in da na njega smemo obesiti, kar nam je drago, zato se jim najprisrčnejše zahvaljujemo za njih trud in požrtvovalnost. Slovenski prebivalci naše lepe občine, mi pa sedaj spoznajmo, s kom imamo opraviti, in skrbno se ogibIjimo nemškutarskih gostiln in trgovin; ne vinarja jim več ne privoščimo, in 6e se držimo trdnega sklepa, bodemo s 6asom videli, kako izginjajo oni, koji so hoteli in še hočejo, da bi mi poginili. — Držimo se edino gesla ,,Svoji k svojim!" — Pekelski fantje. m Nadbišec. Na Telovo zjutraj je vlomil pos. sin Vincenc Kramberger iz Gradenšeka v sosedovo hišo posestnika Karl Kocbek-a in mu odnesel 93 K. Ker ga je težila vesl, je sam izpovedal orožniku in potem nesel denar nazaj. Pozor pred tatovi! m Gornja Polskava. Propadli kandidat Kitek, prirejevatelj sijajnih shodov. Ze par let sem straši in hodi okoli po Gornji Polskavi uradnik iz Pragerskega, socijaldemokrat, ki sliši na ime Kitek. Ljudje se čudijo njegovi vstrajnosti, ki jo razvija pri prodajanju svojih političnih neumnosti in klobasarij, katerih mu pafi no6e nihče odvzeti. Njegovi shodi se namreft odlikujejo, kakor zadnji dne 29, maja t. 1., po mnogobrojnem številu neudeležencev in malem Številu udeležencev. Nemec bi pač rekel: ,,Er zaMt die Jlaupter seiner Lieben, und sieh, es fehFn noch sechs zu sieben." Poslušalcev je navadno po dva, k veSjemu pet, in še ti se čutijo poklicanim, da obstruirajo. Pri zadnjem shodu pri Sorčniku, ko je govoril o draginji živil namesto o draginji južne železnice, kjer je uslužben kot uradnik, je pa že sam spoznal, da so poslušalci kmalu siti njegovih tečnih otrobov, ter vzdihnil: ,,Se ne splaea, da bi govoril." Dobro kritiko pa je pridejal graščinski lovec: ,,Saj nič ne velja!" Kitekove socialnodemokraške budalosti so voljni poslušati samo učitelji, ki kujejo njegovo modrost nad zvezde. Lani-je bil celo novabljen v učiteljskem društvu za slovenjebistriški okraj, da je predaval v Slov. Bistrici o socialnem demokratizmu in Soli. Polskavski kmetje pa ga nočejo poslušati za noben denar ne, saj jim je zastonj obljuboval vse škoiovske gradove in avstrijske saraostane za samo malo potrpežljivosti. Odslovili so ga, in nekdo mu je zaklical, kakor mu tudi mi kličemo: ,,Pojcli svojo politično modrost prodajat na spodnje-polskavsko gmajno." — Da se bo vedel za naprej po tem ravnati. m Gor. Polskava. Socialnodemokraška in liberalna posojilnica v Gornji Polskavi še ni zafiela poslovati. Nekateri pravijo, da začne poslovati šele tedaj, ko bo dorasel za uradnika ,,princ", ki se ima malo prehitro in v veliko nevoljo materinih starišev naroditi nekje na Gornji Polskavi. Ker je posojilnica zelo malo potrebna, so vsi voljni dotlej pofiakati. — Pritožb se ni bati! m Sv. Jako!> v Slov. gor. Slovence se kažejo naši Ijubi nemškutarji vselej in povsod, kadar od Slovencev kaj rabi.jo. Tako so hodili za občinske volitve od hiše do liiše, se prijazno vsiljevali in delali dalekosežne obljube. Ne vem, da ^ako pogosto gospoda k meni prihajainje tako prijazna, postrežljiva itd., me je marsikdo vprašal. Stvar se je ljudstvu od naše strani primerno razložila in >pojasnila. In res izdalo je. Te vrste ljudi so izginili iz novega odbora, v katerem jih ne moreino več rabiti. Imeli sino že samonemški pečat, razglasi ttia občinski deski so bili samonemški itd. V cerkvi si jih znal z drobnogledom iskati, a jih še nisi nažel. Jako dosti bi lahko Se navedli, pa dovolj. — Taki ljudje naj nam bodo gospodarji v ob6ini in naj nas v javnosti zastopajo, ljudje, ki se povsod smešijo. Nikoli več! V 20. stoletju pač ne spada v tako velild ob6ini pa županski stolec človek, ki za to ni sposoben. Clovek, ki ne zna, naj nam igra prve gosli? Imamo paŁ naše može dosti bolj sposobne za taka mesta. Da so je cela stvar tako dobro obrnila, se imarao zahvaliti g. kaplanu Ogradiju, nadueitelju g. Kotniku in Zinauerju, vrlemu gospodu gostilničarju Teklarju in Ketišu, posestnikoma Kapunu in Žmavcu in še par drugim. Nemčurji so pri Alahu prisegli, da zraagajo vsaj v dveh razredih, a našinoi so jim napravili čez celi raftun neizbrisno 5rto. Takšnih volitev Sv. Jakob še ne pomni, udeležilo se jih jo 80% volilcev. Imeli smo precej Ijudi, ki so svoje prepričanje za kos mesa (v petek) in kupico vina prodali. Značilno in žalostno. Gospa Ornig v Jarenini tudi ni hotela dati pooblastila. Tudi sv. Jurčani niso prišli, kakor smo upali. Zmagalo je torej domafie ljudstvo. V vsakem razredu so nemSkutarjem glasovi rapidno padali. Tretji Jrazred jim je zadal smrtni udarec, katerega niso mogli preboleti. Poparjeni so tako, da se nam skoro smilijo. Kar so dolgo iskali, so sedaj do- bili. Med našim ljudstvom je veliko veselje in navdu§enje. _ siava vrlim Šentjakobskim volilcem, da ste tako častno rešili 8ast domaCe grude in slovenskega naroda. Sedaj ste prišli na edino pravo pot, na kateri neustrašeno in ponosno naprej! Bog z vami! Nikoli nemčur. pfujskl okra). p Podlehnlk. V naši občini ob okrajni cesti Ptuj—Krapina oz. Rogatec je kupil trgovec in gostilničar Soštarifi pri Sv. Vidu niže Ptuja za svojega posilinemškega pomočnika Hanza hišo, katera se bo priredila za trgovino, Zopet en posilinemški trgovec več! A tudi v trgovini g. Marinčifia ni vse tako, kakor bi se moralo zahtevati od narodnega trgovca. Imamo tudi več takozvane inteligence, ki ima narodnost vedno 16 pri kupici rujnega vinca na jeziku, v dejanju pa jo kaže s tem, da se skrbno izogiblje slovenskih trgovcev v Ptuju. Potemtakem ni čuda, če se pri nas nemškutarija vedno bolj Siri, ako celo krogi, ki se smatrajo za narodne, tako razumejo svojo narodnost. p Svetinje. Naše vojaško veteransko društvo je obhajalo dne 22. maja t. .1. slavnost razvitja druStvene zastave na lep in slovesen način, za kar izreka društvo najprisrčnejšo zahvalo slavni duhovšfiini, kakor vl6. g. župniku BratuSeku za blagoslovljenje zastave, vlč. g. Tralenikii, da so se potrudili k nam in nam v krasnili besedah razložili pomen zastave, potem g. majorju Janžeku, ki nas je povsod spremljal in navduševal vsa društva, posebno naše, da naj krepko nastopa pod zastavo, naj bi se vsi vojaki svetinske župnije zbrali pod njo, in ako treba, se postavili v bojno vrsto proti sovražniku; vse za vero, dom, cesarja. Zahvaljujemo se tudi kumici g. Alojziji Pihlar za krasen trak, kateri diči na§o zastavo. Vsem blagim dobrotnikom, kateri so pripomogli lc naši slavnosti, da se je tako lepo obnesla. Vsem bratskim veteranskim in gasilnim društvom, katera se niso zbala dolgega pota in so prihitela k nam, da so slavnost povečala, kakor voj. veteransko društvo Ljutomer, Sv. Križ, Sv. Tomaž, Sv. Miklavž, deputacija Središče in Ptuj, tudi priv. strelsko društvo v Veržeju je nastopilo in pri sv. maši s štirikratnimi streli pozdravljalo slavnost. Obenem je nastopilo gasilno društvo Ivanjkovci in ,Cven. Vsem društvom se izreka najlepša zahvala. — Res lep praznik je bil 22. maj za svetinsko veteransko društvo, ki bo ostalo vsakemu društveniku v trajnem spominu. p Lahonci. Tukaj je umrl dne 1. junija po dolgi in mučni bolezni 67 let stari, povsod spoštovani zidar Jakob Kosi. Svetila mu večna luč! w p Sv. Tomaž pri Ormožu. Mladeniška zveza že sicer zelo lepo napreduje, pa vendar se §e pozna, da ni spravila vseh fantov pod svojo zastavo. Kajti udje naše mladeniške zveze ne bodo šli nikoli poštenega človeka na cesto pozdravljat s pestmi, kakor se je to v nedeljo, dne 22. m. m. zgodilo. Pošteni mladeniči so bili lepo pri pozni službi božji in so se po končanem opravilu veseli in popolnoma mirni ter nio hudega sluteči vračali na svoje domove. Neki najbolj razvpiti pretepači iz Savec so se pa zbrali pred gostilno g. Severja, in ko so prišli drugi od maše proti njim, so brez vsakega povoda obstopili in začeli pretepati poštenega in pridnega mladeniča Antona Majcen iz Sejanc. Dotični mislijo, da so si s tem zopet zaslužili iavorove vence, dobili bodo pa le kajho in inaajo sramoto. Pač ni lepo za vas, iz katere so iantje zaradi pretepov tolikokrat zaprti, kakor iz Savc, kajti če se kje fantje stepejo, vselej se sliši: Savčarji so bili zraven. Zdaj Še eno besedo dekletom: ,Vsaka naj sklene, da fanta, kateri se zmirom pretepa, niti ne pogleda, kajti 5e postaneS njegova žena, boš tudi ti velikokrat imela črno lakiran hrbet. p Pavlovcl. V pouedeljek je unirl Matjaž Keček, oče Andreja Keček. župnika v, Stoprcah v 79. letu svoje starosti. Pokojni je bil neumorno delaven kmet in jeklen k;itoliški značaj. Naročnik ,,Slovenskega Gospodarja" je bil menda od tistih dob, ko jo za<5el izhajati. Dasiravno zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se je krčevito branil vsake častne službe. — Bodi mu lahka zeraljica! N. v m. p.! p Stoprce. V Crmožiše na kmetijo Stelana Fišer, kateri se je lansko jesen ponesrečil s puško, dobili smo novega posestnika Jerneja Krošl. Kupil je na sodnijski dražbi Fišerjevo pošestvo. Ni pa Še bil med nami četrt leta, ko ga je pretekio sredo v no6i kar naenkrat megla vzela. V četrtek zjutraj ni bilo nič drugega videti, kakor prazna poslopja in ,od voznikov raztreseno slamo; s preraičninami pa je Krošl potognil nazaj k Sv. Florjanii. p Sltež pri Sloproah. V naši soseski imamo imenitnega mizarja. Ker svoja dela v najlepši nero§čini zjecla, zato ima toliko naročil, da ne more v našem domačem kraju dobiti dosti mizarskih pomofinikov, ampak si jih mora dobivati iz rajha. Eden teh pomočnikov pa ni samo mizarsko delal in litre praznil, ampak razlagal je tudi štajercijanski katekizem, ker je stoprški župnik bolan. Vendar mesto pohvale moral je k sodniji v Ptuj, in ko bi ne bil dokazal, da je bil .,baje" pijan in ne čisto pri pameti, bi kaštfpihal. Najlepši vzgled pa je na§ mizarski mojster svojim pomoCnikom tudi v marljivem delu. On dela tako neumorno, da nima niti 6asa iti y krčmo, in se večkrat zjutraj pri ,,svojera" delu prebudi. Zato ga pa tudi Siidmarka podpira, ne sicer z naročili, ampak s kronicami. Bogateo. S 1. junijem se je na železniškl progi Grobelno—Rogatec upeljala vefija hitrost osebnihvla- kov. To je bila že skrajna potreba, kajti o rogaški železnici so se dosedaj glede hitrosti njenih vlako^ slišali čudni glasovi. Vsled večje hitrosti bosta Ro-* gatec in Slatina na vrednosti mnogo pridobila. Vurberg. V vurberški občini dela Drava že vefit let občutno Škodo. Dosti rodovitnih travnikov in njiv: je že izpodkopala in jih še vedno izpodkopava. Zlar* sti letos ]8 nevarna, ker je dosti večja kot prejšnji 2 leti. Ako se tukaj Drava v kratkem ne bo regulirala, bomo postali prizadeti posestniki veliki siromaki. Mi prosimo, kri6imo, a vse nič ne pomaga. Ce se v ka* kem mestu živila podraže, > dobijo uradniki dragini-* ske doklade. Nas pa, ki smo pomoči tako gotrebni. nihče ne sli§i. Ono nedeljo je bil dr. Ploj pri Sv, Janžu, a gotovo ni pogledal, kako Škodo nam Drava dela. iTa gospod nas le takrat pozna, kadar so vo^ litve. Vas pa, naše poslance, lepo prosimo, povejte vendar v Gradcu in na Dunaju, da se naš glas sliSi, ker tudi mi moramo živeti. p Ivanjkovci. Dne 12. junija t 1. z tačctkom popoldne ob 9. Dri Yrši se y gostilai gospe Kralj javno zboroYanje takajšnje kmetijske podružnice, na katerem bode poroial delegat za glavno skupščino c. kr. kmetijske dražbe y Gradcu o isti, ter predaval o vinarBtvu g. deželni Yinorej»ki pristaT Antou Pnklavec, K temu gborovanju Yabi vse podrnžoične člane, kakor tudi vse iste. kateri se za to velevaino orgaaizacijo zsnimajo, najvljudvejo ter pričiknje polnoštevilne udeležbe oačelstvo. Ljufomerskf okraj. 1 Kapela pri Radgoni. Tukajšnja Marijina družba si je oskrbela zastavo, katero so čč. šolske sestre v Mariboru prav lično izgotovile. Na Trojičko nedeljo. so jo kn. šk. duhovni isvetovalec in dekan veleč. g. Martin JurkoviS ob asistenci Sekovskega in Lavantinskega duhovnega svetovalca Em. S'.ai;dcc-a in Petroskega župnika vlč. g. Martina Osenjaka slovesno blagoslovili ter družbine ude z ganljivim govorom spodbujali, naj ostanejo vedno dobri Marijini otroci, da bodo vredni njenega varstva in pomo6i v življenju, zlasti pa ob smrtni uri. — Vsem bodi iskrena zahvala! 1 Iz Mnrskcga polja. V torek, dne 24. maja je bila volitev okrajnih naeelnikov za ljutomerski okraj. Voljen je zopet v zadnji perijodi pridobljeni g. Jožel Rajh, kmet na Moti. Delalo se je z dvema glasovoma večine od slovenske strani. Načelnika namestnik je g^ Anton Misja. V velikem posestvu so se Nemci vzdržali glasovanja in je voljen v okrajni odbor g. Frano Sršen, tržan v Ljutomeru. Iz industrije so morali voliti Slovenci neinškega odbornika, ker niso Slovenci iraeli nobenega svojega moža kot industrijca, in je voljen v odbor g. Ozvald Honigman (Nemci so oddali svoje glasove g. Fridolinu Šmid). Iz trga so volili Nemci g. Franca Sršen, tržana v Veržeju. Iz občia je voljen odbornik g. Anton Misja, Nemci so se odteg^ nili volitvi. Iz plenuma sta voljena gg. Frano Dunaj, kmet v Cezanjevcih, in Anton Heric, kmet v Vučji vasi. Kakor Slovenci, tako kmetje, so lahko zadovoljni s tako izvolitvijo, kakoršne se niso nadjali. Pri plenarnih sejah imajo torej Slovenci jen glas večine, to je 16, Nemci 15 glasov. V odboru samem se bo pa tudi lahko delalo za kmetske in vse koristne gospodarske interese, ker je g. Ozvald Honigman priden ia zmeren mož, Ceprav je Nemec. Konjišk! okraj. k Konjice. Umrla je v (Dobrovi pri Konjicah vi nedeljo, dne 5. l. m. vrla, krščanska gospodinja in mati Marija Vodenik. N. v m. p.! k Konjioe. Marsikateri posestnik dolguje na večih krajih razne manjše ali vefije dolžne zneske. Večkrat smo že slišali, da bi ta ali oni najraje vid6l, ko bi imel ves svoj dolg pri enem upniku, kar je najboljše. Marsikateri je že tudi mislil, da bi si izposodil V kaki posojilnici denar in poplaSal drugod, a se boji velikih stroškov. Vse tiste posestnike opozarjamo, da se to ,,prenaŠanje dolgov" lahko izvrSi prav cenim potom, posebno, ker je v veljavi od 22. febr. 1907., drž. zak. št. 49, novi, lako zvani ,,konverzijski zakon", ki ima v tem jako velike olajšave. Kdor bi mislil tako zložiti dolg in bi iskal pomoči v kaki posojilnici, naj le pride vprašat v našo Kme6ko hranilnico in posojilnico, kjer bo rade volje dobil pameten Bvet, kakor že marsikdo drugi. — Sitnosti, ki jih v tem oziru delajo nekatere Sparkase in liberalne posojilnice, se ni treba ustrašiti, ker se bo take gospode na primeren na6in pončilo, da za nje tudi veljajo postave. Gospodje liberalci, sami ste si krivi, da ni vse tako, kakor bi vi radi; torej nikar se ne jezite, bi vam znalo škodovati. Svoji k svojim. k Konjice. ..Naprednim možem" konjiškim v premislek: 0 kateri gostilni v trgu se največ govori?, Zakaj? — Od kedai je odpravljena polieijska ura?, Policijska oblast, kie si ? Tu lahko rogovili in razgraja kdor hoče in kadar hofie. — Sl. c. kr. okr. glavarstvo in sodišče naj blagovoljno pazita na to, da ne bodo gotovi uradniki naše slovenske zavesti žalili s potvarjanjem slovenskih imen in izključno nemškim uradovanjem. C. kr. ljudje imajo najmanj pravice, kršiti narodne pravice. Capito! — Znani nemški ufiitelj, u6i se takta! - V slovenski okoliški šoli se Jiajla": pri kom? — V Lavrifievi tovarni ni vse, kakor bi moralo biti; opozarjamo stariše, naj svoja dekleta variijejo in branijo pred škodljivim pohujSanjem. CtlJsM okraj. c Cebelarska podružaiica za Celje in okolico priredi ,y nedeljo, dne 12. junija ob 3. uri popoldne pri CebelnjaJcu g. Hartmana na Vranskem poučni shod. [Vsi čebelarji in prijatelji istih se prijazno vabijo. q Obesil se je pri Koštomaju za Voglajno pri Celju 26letni Westenov delavec Tičar na nekem drevesu. Vzrok clna je baje nesre&na ljubezen. Leopold iTičar je doma s Krškega. Bil je že enkrat v norišni- Di. ; c Blrmovanje v Laškem dekanatu. Od 28. maja do 4. junija so se v LaŠkem dekanatu mudili prevzvi- Seni gqspod knezoškof z namenom, da podele vernikom duhovnih dobrot, da jim oznanjujejo božjo besedo, zla- sti, da. potrde otroke po zakramentu sv. birme, Duhov- niki in~ verniki so svojega nadpastirja povsod spreje- mali iv^ pozdravljali z velikim veseljem in s srčno ra- dostjo. Ob cestah in potili je bilo gledati cele vrste ze- lenih drevesc, in Stevilne, vkusno ozaljšane slavoloke s pozcjravnimi napisl, ki so izražali ljubezen, vdanost in hvaležnost vernega ljudstva. do svete Cerkve in do njeni^ zastopnikov. - VLaškemtrgusose pre- vzvišenemu knezu poklonili: celjski Okr. glavar, g. namestn. svetnik baron Miiller, celjski opat Ogradi, zastdphiki trške občine ter raznih uradov. Tukaj je bilo y nadžupnijski cerkvi dne 29. maja 947, dne 30. majalpa 242 birmancev, ki so se zbrali iz trga ter iz sosedhjih župnij, v katerih letos ni bilo birme. Med potom v Loko so mil. nadpastir dne 30. maja obiskali lično j)renovljeno župnijsko cerkev sv. Marjete pri Rimskih toplicah, in trg Radeče, kjer se pod vodstvom vnetega župnika g. F. Hiersche pravkar vrše pripra- ve ž$. zidanje nove župnijske cerkve. — V L o k i, kjer'/so se poleg duhovščine in šolske mladine spre- jemaVudeležili: grajščak Jan. Jakše, občinski zastop, krajiii šolski svet, požarna bramba, izobraževalno drušfvo in Marijina družba, je bilo dne 31. niaja bir- manlh 422 otrok. — VTrbovljahje prevzvišene- ga ktieza n& kolodvoru pozdravil okrajni šolski nad- zoriijk in župan g. VoduSek z ob&inskim odborom, rav- nateij rudokopa g. Heinrich, |n načelnik veterancev g. Krastnig; pri sprejemu v Trbovljah pa: domača duhovščina, šolska mladina, Marijina družba, vete- ran^ko druŠtvo in društvo »Orlov". Vzorni red in iz- vrs^rfi uspeh pri izkušnji izredno mnogobrojne šolske mladine, je vse navzoče iznenadil. Drugi dan, 1. ju- nij^f je v Stirih oddelkih, nad katerega vsakim je bil izvflen birmanski obred od začetka do konca, prejelo svero potrdbo 1418 birmancev. Na potu iz Trbovelj v Dol\,sta v Hrastniku prevzvišenega nadpastirja po- zdfavila ravnatelja kemiške tovarne, gg. Fr. pl. Bur- get',in R. Diermayr s.svojim <uradniškim osobjem. — V d o 1 u so mil. knez dne 1. junija na večer po šol- rski izkušhji z duhovniki vred opravili juterne in hival- neinolitve pred sv. ostanki za dva, stranska oltarja, ,ki sta bila dne 2. junija posvečena, eden v čast blaž. Detfief Mariji, drugi v čast sv. Barbari. Izdelal ju je kaihripšek* V. Camernik za skupno ceno 10.600 K. De- .lonofiS^ia, deloriia drugi dan, 3. junija so niil. uadpasttr blagoslovili kipe bl. D. Marije, sv. Janeza in sv. Jofefa, sv. Barbare, sv. Ane in sv. Joahima na obeh istrtfnskih oltarjih, razno oltarno opravo, kipe sv. apo- stol^v Jakoba st., Petra, Pavla, Simona in Auiireja ter vsfalega Zveli6arja na glavnem oltarju, kip dobrega PaŠtirja nad prižnico, in (dve novi izpovedniei, kateri je izgotovil župan radečki, g. Jak. Rižner, za 484 K. S f(btrdbo 794 birmancev, s posvetitvijo presv. Srcu Ježtisovemu ter z zahvalno pesmijo Te Deum lauda- miii'je bila na pfaznik Srca Jezusovega ganljivo kon- Barifi tridnevna, za Dol zgodovinsko znamenita sveča- noSl; — Pri Sv. Lenartu nad Laškim, kjer je bi- la^irma zadnjikrat pred 42 leti, so dne 4. junija pre- vzvfšeni nadpastir s pridižnice imenovali m8. g. de- katia dr. Fr. Kruljc za kn. šk. duhovnega svetovalca, birtbali 303 otroke ter završili truda in napora polno de!6 v razsežnem Laškem dekanatu, kl je Štel skupaj '4126 birmancev. — Naj to delo, zlasti blagodejne više- pa^tirske nauke o sredstvih za ohranitev sv. vere, o mifostih sv. birme, o virih milosti in miru, o daljni in bližnji pripravi na smrt, o če&fienju presv. Srca Je- zu^bvega in o zahvali za dobrote božje — trajno po- trdĄ vsedobri Bog s svojo vsemogoftno milostjo! >?;( c Trbovlje. Od marsikaterega, tudi od ,,naših" si Slišal mnogokrat: V Trbovljah ne bo nikdar drudrUŠtvenega doma. T.oda glejte, zidovje je že dovrgeno, dejfa se že streha za dr. dom. Cez dva meseca bo vse dogotovljeno. Ker bo pa stavba stala precejšnjo svoto deparja, zato prosi podpisani odbor rodoljube in prist^še S. L. S., naj žrtvujejo nekaj kronic bodisiv zlatiiali srebru, ali vrednostnem papirju za društveni dom. —, Odbor za zgradbo druStvenega doma v Trbovljah. ^ c Trbovlie. V kratkem obišče naŠ industrielen kraj cesarski namestnik grof Clary. , c Blrma se je v Trbovljali prav dobro obnesla. Občina je darovala 200 K v ta namen, da se knezo^kpl dostojno sprejmejo, za uboge birmance je pa tudi ,darovala 200 K. Knezoškofov prihod dne 31. maja ob 5.- uri popoldne je bil sijajen. Gospod župan Vodušetj je na čelu Štirih' občinskih odbornikov že na kolodvoru pozdravil nadpastirja, ilqer ga je pozdravil tudi ravnatelj trboveljske premogokopne družbe in pa načelnik veterancev. Tukaj je velikanski slavolok pozdravljal nadpastirja z besedami: Slava njemu, ki pr|de v imenu Gospodovem! Med streljanjem topičev ir^, zvonenjem je pozdravila prevzvišenega Šolarica v imenu 2000 šolskihi otrok. Tudi odrasla mladina je pozdravila svojega nadpastirja s tem, da ga je dekliška Marijina družba sprejela z zastavo, pozdravila in mu izročila krasen šopek, lantje pa so se kot neustrašeni Orli v kroju klanjali INjih eksoelenoi in iibispremljali v cerkev. Med potjo tja je bil postavljen v pravem pomenu besede vel." ^uski slavolok z napisom: Dobro došli, Nadpastir, in pa: Benedictus, .qui venit in nomine Domini! Naslednji dan dne 1. junija so knezoškof podelili zakrament svete birme 1428 birmancem. Dal Bog, da bi svojega, nad vse ljubljenega nadpastirja kmalu videli zdravega v svoji sredini. c Griže. V nedeljo, dne 5. t. m. okoli *A na 6. uro, je strela udarila v kozolec Avgusta Golavšek, p. d. Šteflak, in ga do tal upepelila. — Bog nas varuj takih nesreč! c Vellka Plrešlca. Izgubil se je dne 26. maja okoli 40 let stari slaboumni gluhonemi Jožef Razbornik, rojen v St. Janžu na Vinski gori. Izmaknil je službeno knjižieo in pobegnil. Dan poprej je govoril o samomoru. Kdor bi vedel zanj ali kaj o njem, se prosi, da naznani na občino Velika Pirešica ali pa gospodarju Jernej Veber v St. Jungerti, p. Zalec, kateremu je bil izročen v dosmrtno oskrbovanje. StroSki se povrnejo. c Sy. Stefan pri Žusmu. Letošnjo zimo se je oženil tukaj 25 let siari hlapec Martin Pistivšek z Marijo Kocen v Babnigori. Med njima pa ni bilo zakonske edinosti, • ker je žena večkrat potrebovala denarja, kojega pa mož, ki si je z marljivostjo in var&iostjo nekaj stotin kron grihranil, ni hotel vedno dajati. Radi tega je bil med njima večkrat prepir, katerega je tudi njena mati, 56 let stara samska Liza Kocen, netila. Zadnji teden je vzela žena svojemu možu na tihem nekoliko denarja in ga v trgovini izdala, kar je pozneje na moževo vpraSanje tudi priznala. Radi tega sta se v soboto zjutraj, dne 4. t. m. zopet prepirala. Mati Liza je v bližini okopavala krompir. Kakor navadno, se je tudi sedaj postavila za svojo hčer; zafiela je moža zbadati, kar ga je toliko razkačilo, da je planil proti njej, ji izdrl motiko iz rok, in jo z isto s tako silo udaril po glavi, da se je takoj mrtva zgrudila na tla. Zena, ki je dobila tudi eno po hrbtu, je sicer priskočila materi na pomoč, pa je bilo že prepozno. Nesrečni ubijalec se je takoj javil sam šmarskemu sodišču, kjer čaka preiskave in kazni. Pač žalosten nasledek jeze, prepira in kletve. c St. Pavel pri Preboldu. Mesto venca na grob umrlemu prijatelju in dobrotniku društva 5, g. Mihaelu Plešnik-u, daroval je odbor kat. izobr. društva v St. Pavlu p. P. ,,Slovenski Straži" 15 K. c Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem priredi (poučno zborovanje v nedeljo, dne 19. junija t. 1. popoldne po večernicah, na kojem bo predaval deželni potovalni učitelj g. JelovSek ,o živinoreji in o novi tozadevni postavi proti kužnim boleznim. Zeli se obilne udeložbe. c St. Jnrlj ob juz. žel. Lepa hvala dopisniku, ki pošilja občinskim odbornikom žaljiva pisma. Morebiti se mu je njegovo ime že toliko zamerilo, da ga ne zna podpisati. Zelo mu je žal za lovom, ki ga je na dražbi vzelo celjsko lovsko društvo. Menim, da bi bilo za dopisnika boljše, da doma koruzo okoplje. Že celih 40 dni čakamo, kedaj bo pobiral podpise po okoliški občini, da bo popravil krivico, ki jo je baje zakrivil občinski odbor s tem, da ni dobil dopisnik lova. BratliU okraj. b Nemška kultura v Brežicah. Še vendar ni izumrla. Smo se že bali za njo. Ob priliki nedeljskega zborovanja ,,Save" so jo vsaj malo hoteli zopet pokazati. Ko sta zvečer po shodu oba gg. ^)oslaiica v družbi brežiških Slovencev šla v mesto, je na cesti nek precej obširen ,,steber" tukajšnjega nemštva v čudni družbi nekaj čvekal o »izobraženem ljudstvu". Kmalu nato pa se dotična družbica poda za plot neke hiše ob cesti, ter začne tam gnati tako Gudovito, napol indijansko, napol živalskq vpitje za< Slovenci, da je menda že Halleyev komet začel z repom odmigavati. Hajl svobodnaneumnost! b Zakot pri Brežicah. Na; javnem shoidu katoliškega političnega društva ,,Sava" sta v nedeljo, dne 29, majnika govorila tukaj oba naSa poslanca gg. Fr. Pišek in dr. Benkovifi. Prvi je največ govoril o gospodarskih zadevah, posebno §e o nevarnosti za živinorejce, ako bo smela Srbija k nam uvažati živino. Edina pomoč je — samopomoč, in v to svrho se je ustanovila za Slovenski Stajer zadruga za vnovfievanje ali prodajo živine, koje namen je g. poslanec zelo razumljivo obrazložil. Vse je odobravalo njegove besede in novo zadrugo ter se je za isto nazadnje izvolil tudi krajevni pododbor. G. dr. Benkovič je potem v obširnem govoru pojasnil dosedanje boje poslancev Km. zveze na Dunaju in v Gradcu ter vzroke njihove opozicije v državnem, oziroma njih obstrukcije v deželnem zboru, ki §e zdaj ni zlomljena vkljub vsem lažem mazaCev po liberalnih listih. 'Z navdušenjem so zborovalci po predsedniku 6. g. župniku Potovšeku izrekli poslancema zahvalo in svoje popolno zaupanje. — Neverjetno je samo, kako morejo brežiški okoličani kazati tako malo zanimanja za toliko važne zadeve, da so jih 'Artičani s svojo številno udeležbo mogli takb osramotiti! b Sevnlca. Dne 24. majnika bil je za nas sevniške mladenke velifiastni praznik. Srčno veselje nas je navdajalo, ko smo se zbrale na GraSki gori. ' Kako krasno so se razlegale mile slovenske pesmice! In kolikp lepega nara je povedal g. župnik Gomilšek. S€ sedaj nam njegove krasne besede ^venijo v u§esih.Srčna hvala mii za to težavno delo in trud, kater^a je imel za naš blagor. B6g pa naj blagoslavlja njegovo tako lepo delo. — Jožefa Senica. Amaliia Bonaia Drobne Ana. Noža, Terezija, Uršula Volk. Alojzija Fon. Jožefa Drobne. b Planlna. Že pred kakimi petimi Ieti mi je pravil neki odlični mož, ki je tudi odbornik občine trg Planina, da bo občing. takoj naročila slovenski obfiinski pečat in da se bo od zanaprej slovensko uradovalo. Pa čujte, do danes je še vse pri starem. Možje odborniki Planinskega trga, se ne sramujete, da vprieo vas, ko ste vendar sami Slovenci, župan Sešerko nemško uraduje? Pro6 z nemškim občinskim pečatom, pro6 z nemškim uradovanjem,' naj ne bo naša lepa Planina zavetišče nemCurjev. — Kmet, ki vse to opazuje. b Dobje pri Planini. Pravo! S kako lepim konjičkom smo se vozili po oesti! Kaj ne, da nas je bilo lepo videti? Gospod dopisnik, povem ti, da ko bi imel ti takšnega ,,zmaja" v hlevu, bi se tudi vozil, in po svojih mislih še bolj imponiral, kakor smo mi. Vidi se iz celega, da dotični ni dopisiin, ampakjtiopisunček, ker je tako etročji, da take vsakdanje reči trosi med svet. Kar se tiče predstave v Dobju, ti povemo v toliko, da moraš prej igro prav ,,kunštno" skomponirati, potem pa 6e bo ugodna, ti jo predstavljamo! Kakor se je vsaka igra dobro obnesla, tako bi bila ta najbrž preotročja, ker še nimaš prakse. V vsem drugem ti povemo: Pometi prej smeti pred svojim pragom, potem pa pridi v Zapeče, ter nas lepo poufii, ako znaš, in hvaležni ti bodemo! Nasvetujemo ti pa, da nas ne obrekuješ več v tako umazanih listih, kakor je ,,Narodni List", kajti več, kakor ti in ,,Narodni List" skupaj, smo vredni mi! Mi smo trdni, in takšen, kakor si ti, nas ne omaje! Vemo, da nas težko gledaš! Kaj ne, da smo grozni Kklerikalni zmaji". Capito! — ZapeČki-iant-je. b Maltkamen. iTukaj pri nas je letos obetala narava še precej ugodno letino; ali v nedeljo popoldan, dne 5. t. m. pridrvili so se tiidi nad naš, sicer mirni kraj črni oblaki, in iz njih se je vsulo ledeno zrnje, tofia, ki je klestila četrt ure, tako, da io je bilo še pozno na veCer dobiti pod kapom. — Ubogi kmetli V, nedeljo se Je pri nas predstavil kandidat za državnozborske volitve deželni poslanec dr^ K, Ver-> stovšek. Shod je bil po rani maši pri gospodu Stiglicu, po domače Prislanu. Zbrali so se v lepem Stevilu možj6-veljaki, ka- . tere je pozdravil odbornik S. K. Z. gospod TurnSek:. ml., ki je vodil zborovanje. Gospod Turnšek je uvodoma v dolgem govoru pojasnll pomen državnozborskih volitev ia vspodbujal navzoče, da se vsi udeležijo volitve dne 4. julija i» pokažejo zopet svetu, da so kakor vedno vnetl pri-... staSi S. K. Z. V jedrnatih besedah je oznafiil delovanje kandidata ia prav toplo priporočal' njegovo kandidaturo. . ;.|. Nato je deželni poslanec ' gospod dr. K. V e rstovžefc razvajal obširno svoj program, ki je bil od navzočih z navdušenjem eprejet. Zlasti so volilci odobravali njegova izvajanja o delovanju poslancev S. K, Z. za ivrsestranski napredek gospodajstva na Spodnjem Stajerskem. Vsi so sklenili, da bodo delovali na to, da Rečdoa zopet soglasno voli kandidata dr, K. VerstovSeka. Liubno. Po drugem opravilu smo se zbrali v gostilni g, Petka v prav lepem fetevilu, da, bi slišaji že nam po vstrajnem delovanju znanega kandidata S. K. Z. Hr.: K. VerstovSeka. . Na predlog gospoda Petka si shod izvoli gospoda, župnika Dekortija za predsednika, ' ki predstavi kandidata. Prof. dr. VerstovSek, burno pozdravljen, razvija svoj program, ki je program S. K. Z. Njegove besede so navdušile naše može. Obfiudovali smo njegov jasen in odlo5en program, e katerim gre v boj za S. K. Z. Marsikatero bridko resnico so morali Blišati nasprotniki, ki so se udeležili shoda. Govornik je bi8al lažnjiva in ostudna poroCila celjskih listov in: pa tolovajsko pofietje nasprotnikov>! Omiloval je zlasti ge poštene može, M so zgreSili svo* jo pdt in jvstopili v stranko peljskiK gospodicev. ' Sogiasno se je sprejela kandidatura. Vsi gremo do zadnjega, moža na volišče dne 4. julija in oddamo svoj glas za kandkidata S. K. Z. tir., KJ Ver-~ stovšeka. Navduš^nje je bilo veliko. , Mozlrje. Dasiravno so bile pri treh bližnjih cerkvah lepe nedelje in je popoldan kar curkoma lilo, se ie -vendar zbralo po večernicah mnogo vrlih, dobrihmož iz mozirske okolice v bralnem društvu, Shodu je predsedoval gospod jCesar, ki je v je<lrnatih besedah opozarjal na volilna borbo in podelil besedo kandidatu gospodu dr, V e r s t ovšeku, Ta je razvil svoj gospodarski program in oznaeil pot, katero hoče hoditi,' če bode izvoljen poslancem. Njegove besede so prišle Iz srca in so eegala v srca navzočih. Možje so obžalovali, da, je bila taka nevihta 5n se ni zbrala cela toozirska okolica, da bi slišala kandidata S. K. Z. a , Gospod Vasle je navduševal navzoče, da delujejo med sosedi, da se vsi udeležijo volitev in poka2ejo zopet soglasno, da je mozirska okolica Še vedno tfo zadnjega moža v taboru S^K.; Z. Hudo je bičal gospod Vastle Šei grdo početje celjskih nimazanih lifltov. Gospod tajnik okoliške občine jet navdušeno govoril o marsikaterih ranah kmečkega stanu in prosil poslance S. K. Z., da delujejo na to, da se kmetu y marsikaterih rečeh ne prizadene škoda. Shod je bil zelo zanimiv in poučen. Solčava. Po drugem opravilu smo se zbrali vsi Solčav<5ana pri gospodu Sturmu, kjer je bil shod S.< K. Z. iTo jje bil sploh prvi shod pri nas. Hvaležni smo S. K. Z., da ne pozabi svojih vrlih pristašev v Solfcavi. Poslanec Pišek je nam v poljudnih besedab. označil delovanje Š. K. Z, ,Vsi smo se veselili njegoTib." prepričevalnib. izvajanj. Zborovanje je bilo jako živahno, Možje so stavili razna vprašanja' in prosili poslanoa' «a razne nasvete. Niti enega ugovora ni bilo proti kandidaturi prof. dr. Versjtovfieka. PrepriCani smo po njegovem delovanju v deželnem zboru, da bode on tudi kot državni poslanec zastopal vrlo naš okraj; zato gremo tudi vsi na volišče in volimo dr, iV e r s t o v S e k ar do kateregai jmamo popolno zaupanje. Zelimo le, da nas on sam kmaju po volitvah obišče. Luče. V naši zgornji Savinski dojini shod! Ta vest nas je vse razveselila in zbrali smo se v mnogobrojnem Stevilu.: Mi smo do zadnjega moža pristaši S. K.: Z., ker dobro poznamo delovanje |e ivelevažne organizaeije. Posebno nas je pa veselilo, ker smo elišali seJiaj enkrat naSega priljubljenega PiŠeka, ki je nam razlagal razna gospodajrska vpraSanja. ,, Zborovalna soba je bila natlačeno polna in s pazljivo^tjo smo poslušali odposlanca S. K. Z., ko je poročal o delovanju naših poslajicev v deželnem in «lržavnem zboru. Vsi smo ee izrekli za kaodidata S. K. IZ., proi. dr. V erstovSeJca; saj poznamo njegovo vstrajno in požrtvovalno delovanje za slovensko spodnjeStajersko ljudstvo. Po govoru poslanca PiŠeka je pajtopleje priporočal' &e gospod župnik LekŠe ' gospoda kandidata. !2animanje za |e volitve je pri nas veliko. Zmaga boŁe naša! Zavodnje. V cerkveni Mši se |e vršil po maši voliljii sliodj katerega se je sudeležilo lepo fetevilo mož in mladeniSev iz oele župnije. Shodu je predsedoval gospod Rožman, ki je pozdravil zborovalce, in podelil besedo gospodu Vlado IPuSenjaku iz Maribora, ki je v jedno uro trajajočem govoru razvil program S. K. Z. in njenega kandidata gospoda dr. VerstovSek a. Zborovalci so pritrjevali izvajanjem govornlka; s klicem: Zivel naš kandidat gospod dr. V e r s t o v8 e k! se je zakljuCijl lepo uspeli sbod. St. Janž na Peči. Kljub dvem liberalnim shodom, katera je napovedala liberalna stranka pri nas predpoldan in popoldan, se je zbralo nad 100 mož $n mladeničev v gostilni gospoda Zagerja. Za predsednika je bil izvoIjen gospod Marko Kroflift, kateri je v jedrnatib. besedah pozdravil vse navzoče in podelil besedo gosp. Wl&d. PuŠenjaku \z Maribora. Govornik je v poljudnih besedali orisal naS notranji in zunanji politični ipoložaj,' osvetlil naše državno gospodarstvo, govorU o linančni relormi, ter razvil kmečki program. Izvajanja so našla navdušen odmev in odobravanje volilcev. Kandidaturai dr. K.sVerstovŠeka je bila soglasno sprejeta. Ljudje so primerjali predpoldanski shod s tem shodom in zbijali šale na račun kandidata Kaca. IVkljub velikanaki agitaciji župana se je zbralo na liberalnem shodu 35 ljudi, med temi yeč otrok in. tudi 2ensk, kojim je v imenu kandidata govoril urednik LesniCar iz Celja. Kandidat Kac je tudi ,,govoril" in povedal strmečim zborovalcem, da je njih kandidat, da. Ibo delal za kmečke koristi in da prosi za* glasove. Več ni znal povedati. Se tisti, ki so bili na liberalnem shodu, !so izjavili, ( da ne bodo volili Kaoa. Kako ugodno je vplival nastop Kaca, najboli dokazu,|e dejstvo, da je predsednik Kacevega shoda prišel k pašemu shodu in z največjim; navduSenjem glasoval ža naSega kandidata. s Llberalni kandldat Kac ne zna govoriti. In vendar je prva naloga ljudskega zastopnika, da z zgpvorno besedo brani koristi svojih. volilcev. Kako jih bo Kac neki branil? Ali z molčečnostjo? Na shodu v Št. Janžu ni mogel spraviti pet stavkovskupaj, zanj so govorili drugi. Ali bodo tudi na Dunaj hodili eeljski liberalci narnesto Kaca govoriti? Ali bi tudi tam znani Vrečko zanj mislil? Taka vpraSanja se vsiliujejo večini volilcev, in četudi proti Kacu ni6 nimajo, vendar ga omilujejo, da liberalci izrabljfijo nezmožnost ubogega revčka ter ga pošiljajo v boj, v katerem nima upati zmage. s Kandldat za silo. Liberalci so se šele nazadnje, ko so bili že v največji zadregi, poprijeli Kaca, ker ga smatrajo sami za nesposobnega, češ, ta bo še manj storil, nego Ježovnik. Se dne 29. maja, predno so prišli eeljski doktorji v "Slovenjgradec, postavljat kandidate, so telegraiično ponujali drugim možemikandidaturo. Toda vsi so odklonili, ker niso hoteli za Celjane v ogenj po kostanj. Kac edini se je tudi v tem oziru izkazal kot kratkovidea mož ter šel Celjanom na limanice. v1, s Na žlvlienje ali smrt!, Da hočejo liberaloi delati pri nadomestni volitvi z nasiljem in surovostjo, naznanili so v obeh svojih celjskLh listih na uvodnem mestu z besedaini: ,,V boj na življenje ali smrt za Kaca!" Pri napaclu na Žobota so za6eli izvajati svoje geslo ter hoteli pri njem izvršiti na smrt. Srečen slučaj je hotel, da se jim tolovajski napad ni posrečil. Razven nasilja in surovosti pa hočejo delati tudi z denarjem. Svojemu nesposobnemu kandidatu hočejolmandat kupiti. V štev. 22. ,,Narodnega Lista" so objavili oklic, v katerem stoji: ,,Volilni boj zahteva ogromne žrtve. Priskočite na pomoč s prispevki za narodni sklad!" Vsa sredstva se bodo uporabljala torej zaKaca, denar, nasilje in surovost. Toda volilci so značajni in trezni možje, ki si bodo dne 4. julija volili svojega zastopnika, ne pa slepega pristaša celjskih liberaloev. s Heil, Kac! NeinŠkutarska stranka ne namerava postaviti lastnega kandidata, ampak poziva svoje verne, naj volijo veletržca |in velekandidata Johana Katza proti dr. Karolu Verstovšeku. Sedaj naj pa še kdo dvomi o tesni zvezi med liberalci in štajercijanoi, ki smo jo že tolikokrat poudarjali! s Zveza Narodne stranke p štajercijanci se bo zopet jasno pokazala pri nadomestni volitvi za državni zbor v slovenjegraškem volilnem okraju. Narodna stranka kot ledična punca je začela koketno snubiti štajercijanskega vdovca. Zakon se fbo vršil dne 4. julija. Oklicalo se bo parček postavno po trikrat v ,,Stajercu" in »Narodnem Listu", in, dodatno vefikrat v ,,N. Dnevniku"* i s Velenic. Na Binkoštho nedeljo zvečer se je krojač A. Paternevž vsled pijaiiosti pobil, da je drugi dan tudi brez sv. zakramentov umrl. Nesrečna pijanost! Bodite vendar bolj zmerni! Pa pijača, tapač mora biti, ko bi tudi vse zapravil, in Še druge v nesrečo zapelje. Bog je pravičen. s St. DJ. V KavCah pri Velenju je bilo pred tremi tedni en večer Frančiški Potočnik nekaj perila ukradenega, ki je imela namočeno v škafu pri studencu. Drugi dan so takoj iiaznanili orožništvu, da se je začela preiskava. Tega se je tat tako prestrašil, da ie tretji večer odnesel perilo čisto na nasprotno stran k poštenemu kmetu ter ga tam na stežaj razobesil, ihoteC njega kot tata ovaditi. Tat res misli, da se dajo orožniki tako kmalu speljati na led. Smartno ob Paki. Zadela me je izvenredna 6ast, da se je nek privandrani dopisnik v zadnjem ,,Narodnem Listu" med drugim obregnil tudi ob mojo malenkost. Moj namen ni, se prerekati z blebetavim dopisnikom, oziroma z njegovim sullerjem, kaj je res in kaj ni res. Zakaj? To bi bilo pod mojo častjo. No, ker sem pa precej muhast, in ker me je počastil s stavkom: ,,hoče pa6 imeti povsod vodstvo itd.," pozivljam vas, dragi PaSani, diie 4. julija vsi na volišče z glasovnicami, na kojih bodi napisano: ,,Dr. Karol Verstovšek, profesor v Mariboru," katerega so dolo6ili za kandidata naši zaupniki v Smartnem pri Velenju, in katerega nam priporoča Kmečka Zveza. To naj bo odgovor na laži, nagromadene v omenjenem dopisu. — Dopisniku v tolažbo pa bodi povedano, da z napadi v ,,Narodnem Listu" ne bode spravil iz ravnotežja Steblovnikovega FranCeka. — Pripomba: Da se bodemo drugift lažje pomenili, kje je resnica, pozivljam dopisnika, naj se drugift podpiše, kot sem storil jaz, in naj se ne skriva za hrbet urednika, drugače je in ostane lažnjivec. s Smartno ob Paki. Več mojih znancev me je že vpraSalo, zakaj ne odgovorim na dopis v ,,Narodnem Listu", v katerem me neka prismoda napada. Odgovarjam tem potom: 1. Za dopis ,,Narodnega Lista" sem izvedel šele pred par dnevi. 2. Na lajanje psov in na dopise ,,Narodnega Lista" in ,,Narodnega Unevnika" sploh ne reagiram. 3. Bog daj norcem pamet, posebno pa še dopisniku ,,Narodnega Lista", kateremu je manjka velika mera. — F. Klančnik, organist. s Šmartno ob Paki X1 Štev. 27. takozvanega ,,Narodnega Lista" je neki nam dobro znani dopisun zmazal dopis, ki je zrcalo vse hudobije, zlobnosti in podlosti dopisunove, ter krasno slika njegove duševne, napredne zmožnosti in olike. Cel dopis ni drugega, kakor ostudno, nesramno, uprav cigansko lažnjivo napadanje našega veleuglednega in velespoštovanega g. župana M. PirtoSeka. 2e iz tega, da piše priimek g. župana za ^Pristošeka", se vidi, da ga je morala strast sovraštva (in menda tudi zavisti, kaj?) "Tako prevzeti, da so mu kolesca v glavi skočila iz reda, ali pa se je ,,ta kratkega'^ tako nalezel, da ga je pamet zapustila. Ni moj namen, g. župana na dolgo in široko zagbvarjati, ker tega ni treba. Naše ljudstvo ga dobro pozna in ljubi in tem bolj obsoja peklenskb hu- ' dobijo dopisunovo. Vsak ob6an dobro ve, da je vš& pi- v sarjenje o g. županu v ,,Narodnem Listu" grda itfhudobna laž. Posebno glede razdelitve sena je do§'egel dopisnik rekord v lažnjivosti. G. župan je razdeli! seno posestnikom, katere je imenovalo c. kr. okrajao glavarstvo, šele potem, kar je ostalo, so dobili drugi, ki so tudi prosili, brez ozira na to, kateri stranki kdo pripada. Gospod župan si zaslužnega križca prav ni6 ne želi, ker mu kot pametnemu možu prav nič ni za čast. Pač pa dobro vemo, da si dopisnik ,,Narodnega Lista" in okoli njega zbrana klika želi vso nadvlado v obCini, toda pošteno, kršfiansko misleče ljudstvo jim je za vselej to veselje in sladke nade uničilo. Kanl ste prijadrali, dragi liberaloni, s svojo politiko? Pred vami prepad, za vami prepad, rešitve od nikoder. . Na razvalinah. svoje nekdanje oblasti in nadvlade lahko k večjemu zapojete: Oh zdaj pa nikdar, nikdar, ve6, oblast in vse je preč! Res, za poginit! Rešenika in tolažnika pa ni od nikoder, in žalostno kričijo ubčge liberalne pare: Usmilite se nas, usmilite se nas, v/saj Vi g. dr. Kukoveo, ker roka klerikalcev nas je mpCno, močno žadela. s Smartno ob Paki. Grilov očka, katerim se j« pred letom županski stolec tako preobrnil, da še iiiti v odbor niso prišli, bi radi zopet organizirali sVbjo Četico za Kaca. Pa si nič kaj ne upajo, ker že itak oami cikajo v sociialdemokraški tabor. Edino Kliner, iz katerega življenja bi se dalo veliko napisati, ŠfSTni izgubil uDania na zmago liberalcev. V tej domišlja^osti ga med drugimi liberalnimi priveski tolaži tudi tieVn bivše dekle, ki je huda liberalna politikarica. Kak<? se bodo ti ,,kremenjaki" z nadučiteljem iWeberjem na 5elu, obnašali v volilnem boju, sporočim vam drugičd Opazovalec- s Sv. Antou na Pohorju. NaŠ Ijubi Sv. Antotj ie bil dosedaj po Casnikih malo poznan. Pa prvi volifp.i shod mu je pridobil ime, katero se skoro na prvepi mestu 6ita po liberalnih in krščanskih časnikik. G. Zebot je bil od treh zlikovcevi napaden. Gospod žiipnik Panič je bil od poštenih (?) kmetov dejansko &paden, in čuj in strmi svet: ,,klerikalci" aačnejoris pretepi volilni boj. Res smešen je liberalec v svjoji strasti; pametno misliti ne more več. — Važno besedo med liberalci pri Sv. Anton« ima mladi Petr$k. Bogat je ta mladi Petrek in silno tih. Pa tiha vo^Ja ima globoko strugo; tudi tiha Petrekova duša je polna liberalizma, ki pa mu ga baje narekuje mogoftni Pahernikv Ta Petrek je poln političnih skrbi, kako bi se razširil med tukajšnjim ljudstvom «Narodni Listf. Mi pa vam klifiemo: dragi Antonjevčani, pometit6j z lažnjivim celjskim kljukcem iz svojih hiš. Berite d«(bre časnike. Dobri časniki so vaŠi prijatelji. o 6orn]lgrad. NačelniŠtvo in nadzorništK&rr KmeCke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradijji;^v svoji seji dne 6. junija sklenilo soglasno, svojei|yi,^ dosedanjemu udu 'Antonu Berk, kaplanu pri Sv. B^rbari y Halozah, izreči javno zahvalo za njegovo |eumorno delovanje, katero je razvijal kot tajnik in ($bornik tega denarnega zavoda. Kličemo Vam, g. k^plan: Bog blagoslovi Vaše delo tudi v VašL povi slijabi! — Načelništvo Kmečke hranilnioe in posojilnjge v Gornjem gradu. r/ c Gornjigrad. Hitro mine čas, dan za dnev^i, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letoni. Prišel je tudi 6as, katerega ne bomo hvaležni župl^ani tako kmalu pozabili. Poslovil se je namreč od qas naš neumorno delavni 6. g. kaplan, ,,znani" BefŁ. Res, znan je bil naš č. g. kaplan po svojem neustgašenem nastopanju v prid slovenskega katoliškega |i^roda v Gornjem gradu, pa tudi drugod, kjer je jjbi mnogih prilikah govoril posebno o narodni organvgaciji, in kjer je Še posebno spodbiijal ljudstvo k nartkdnemu delu. jKar je dobro mislefiih, značajnih Gorq^egrajčanov, nas je vest, da nas č. g. 'Anton Berk aapusti^ hudo zadela. Z njim je izgubilo naše izobra^Bvalno društvo požrtvovalnega ftlana in vnetega go\^rnika, voditelja in obenem tajnika. Haložanom čast^amo, da so svojemu bralnemu društvu pridobili tajpo vneto mo6. Z njim je izgubila tudi naša kmečka pošojilnica delavnega odbornika in jako skrbnega tajnika. Bog mu plačaj, kar je sforil dobrega naši posojilnici s svojim marljivim delovanjem, in 'kar je storil d(5t>rega s svojimi besedami v naših društvih tekom t?r0H let, ki jih je preživel pri nas. Poslovil se je od iiks žalujočih župljanov; pa tudi mi smo se poslovili^Kd njega s solznimi ofimi ter mu klifiemo: Bog blagosibVi Vaše delovanje na VaŠem novem mestu! c Nova Štlfta pri Gornjem gradu. NaŠ naduthtelj g. Kelc je pred nedavnim časom prosil g. župhika, naj bi se opustili osebni napadi ,v dopisih iz naSe župnije, z zagotovilom, da bo on od svoje strani žabranil napade, zlasti na g. župnika. ,,Narodni List" pa v eni svojih zadnjih številk zopet prinaša dopis:iz Nove Stifte, v katerem kar po stari navadi g. župiiika napada in s tem kaj lepo agitira za mir in slogo v župniji. G. Kelc, primite dopisnika ,,Narodnega Lista" za ušesa, ker drugafie ne bod6 dal miru. Tega pa nikar ne pričakujte, da 6e se nas bo v nasprotnem Časopjsju napadalo, da bi pa poiem mi lepo mol&ali. Kdor seje veter, žanje viharl c Nova Stlfta pri Gornjem gradu. Naši Ijubeznjivi liberalci so zadnji 6aa( pustili 6. g. župnika bol. pri miru, zato, ker mu ne morejo nič hudega o5itati# a laži jim je menda že zmanjkalo. Zato so se spravili nad druge pristaše Kmečke zveze. Na vrsto sem prišel tudi jaz; liberalno (učiteljsko glasilo ,,Narodui List" me je v 20. številki prav lepo počastilo. Ker pa imam preveč dela., kakor piše ,,prosvitljeni" dopisnik, in vsled tega nimam časa, dolgo se prerekati ž njim, mu odgovarjam kar na krajko. — Da sem agitator Kmečke zveze, kar bi moral pravzaprav biti vsak pošten slovenski mladenie, to ni za mene nobena sramota, ampak čast, in to tem bolj, ker vem, da sem delal vselej odkrito in pošteno, med tem ko so moji nasprotniki delali drugače. Povem jiin, da bom nadalje agitiral za katoliško narodno stvar kljub vsem [iiasprotstvom. — Tega, da bi moral kot živinski ogleda zmirom doma za mizo s peresoin v roki čakati, kdaj kdo pride po ogledni list, pa nisem našel še v nobenem opravilniku, pa tudi menda "nobeden pameten človek ne zahteva. — Ni res, da bi me brat prosil, da bi mu prepustil kako službo, pa bi bil gluh za njegove prošnje; ampak res je. da bi mu prepustil ,,tri" službe, pa jih ni liotel prevzeti, ker bi mu bilo vsled pičle plače ž njimi malo pomagano. — .Tudi je laž, da bi mi bil g. okrajni uačelnik sam ponudil službo cestarja, ampak ta služba je bila lani razpisana; če sem prosil za njo tudi jaz in jo dobil, mi tega meinta ne more nihče šteti v greh. Služba je bila oddana v seji okrajnega odbora dne 20. junija. Ce pa liberalai dopisnik nima druge^a dela, kakor pisati v nievredne časnike, naj se kar ogias', pa mu radevolje prep.istim kakjšno službo, da. si bode vsaj na pošten naCin mrs gel služiti vsakdanji kruh. Tudi mu obljubim, da če prideva kdaj v ruežnarjevi prodajaini skupaj, ga bc dobil par ,,frakai.;nov" kar zastonj, ker tako p«idno tkrbi za me. Svetujem mu tudi, naj vzame inotlo v roke ter pomete pred svojim pragom in pri jsvoji stranki, potem Šele naj začne drugod. — Albert Slavinšek. s Sloveiijgradee. Kandidat narodno-štajercijanske stranke, Ivan Kac, (Johann Katz) je priredil v nedeljo, dne 5. t. m, dva volilna shoda, vi Št. Janžu na- Vinski gori in v Šoštanju. Za začetnika vsekako velikansko delo! Da bi svojim volilcem bolj imponiral, najel si je v Slovenjgradcu lepo kočijo, da mu pa ne bi trebalo govoriti, je vzel s seboj svojega/konsulenta ,,dr." Jak. Vre6ka in štajercijanca Werdnig-a, po domače Podržana. Kac je na shodih velikodušno izjavil samo to, da bo poslanec, če mu bodo dali volilci glasove. Podržan je pa zapel svojo staro pesem: farje proč, prej ko farje snemo na kisli juhi, bolje bo za nas. Kaj so se mu neki ,,farji" tako zamerili? Najbrž ga jezi, da delujejo dukovniki pri izobraževalnih društvih, njerau pa, kakor se je sam večkrat izrazil, ni za to, da bi postali kmetje ,,kunštni", potem narnreč ni mogo5e več napraviti ,,kšefta" ž njimi. Mogoče mii pa tudi to ne ugaja, ker morajo duhovniki oznanjati nekatere zapovedi, ki njemu niso všeS. Zalostno je za njega le to, da se za njegovo gromenje in za strele, ki prihajajo iz njegovih ust, nihče ne zmeni. Ko je pri neki drugi priložnosti (v St. Janu pri Dravogradu) končal svojo pesem o ,,farjih", je pokazal neki kmet s prstom na čelo, pa rekel: Podržan, Podržan, meni se zdi, da . . . s Ivan Kac zna imenitno govoriti, tako je zatrjeval nek učitelj v Slovenjgradcu, pa pristavil: kadar je ,,fajhten", pa še tega mu ni nihče verjel. s St. Miklavž pri Slovenjgradcu. Tukaj se ljudje splošno povprašujejo, kaj bi neki Ivan Kac storil, ko bi bil izvoljen za poslanca. Bi li vzel na Dunaj tudi druge seboj, ki bi mesto njega govorili. s St. Martin pri Slovenjgradcu. Ivan Kac bo moral prihodnjič najeti več kočij, Ce se bo kje priredil volilni shod; eno za sebe in za govornike, druge pa za poslušalce. " ~~Vesfnlk mladinske orjani^acije. Poljčane. Po večernicah se je zbralo obilo mladine, med katero je bilo tudi nekaj očetov in mater, v posojilniški Mši k zborovanju. Soba je bila natlafieno polna, a tudi v veži in zunaj je bilo mnogo zborovalcev. Najprvo je mladenič Salomon Vincencij v navduševalni deklamaciji spodbujal zbrane k tesni oklenitvi društva k narodnemu delu. Za njim je mladenič Suc Jakob v imenu poljčanske mladine pozdravljal odposlanca S. K. S. Z. Urednik Kemperle, ki je dobil nato besedo, je v daljšem govoru spodbujal mladeniče in dekleta k odločnosti in značajnosti v boju z našimi številnimi nasprotniki. Le ako se ozko združimo, si ohranimo zdravo telo, ter se izobrazimo in poplemenitimo, bomo mo6ni dovolj, da zabranimo naval nasprotnikov. Za tem je govoril mladenič Kegu Jožef. V izbranih besedah je navduševal mladino k boju za resnico in pravico. Mladenka Kohne A^ntonija je bodrila zbrana dekleta k združevanju v Dekliško zvezo, in kazala na napredovanje mladeničev, katere morajo dekleta posnemati. C. g. kaplan 'Alt je končno opozarjal na uvaževanje slišanih besed, in se je toplo zahvaljeval govornikom. S tem je bilo lepo zborovanje končano. Gotovo je, da so padle besede na rodovitna tla, in bo šla naša vrla mladina korajžno na delo za sveto stvar, Posebno mora veseliti vsakogar, da naši mladeniči in dekleta tako neustrašeno sami nastopajo. Akoravno so ysi domači govorniki nastopili prvikrat, in pogled na poslušalce človeka v za6etku nakoliko zmed6j so vsi dobro opravili. Le tako naprejl Kamnlca pri Mariboru. Mladina iz Kamnice ia sosednjih krajev bo v nedeljo, dne 12- junija imela priliko, da se pridruži mnogoštevilnim vrstam naše organizirane krščanske slovenske mladine. | Posebno za mladino v obmejnih krajih, kjer bijejo naši Slovenci hud boj z ^arodnim in obenem verskim sovražnikom, je neprecenljive važnosti, da spozna prava načela, po katerih se mora ravnati, in da dobi v roke tudi pravo in mofino orožje, s katerim bo uspešno branila šlovensko narodnost in ;obranila slovensko zemljo ter jo ohranila Slovencein. Izobrazbe je treba, znanja in gorečega navdušenja za sveto stvar. Shocl v Kamnici bo služil temu namenu. Mladinska slavnost se bo začela s cerkvenim opravilom. Ob 5410. uri je pridiga, ki jo bo imel g. dr. Hohnjec iz Maribora. Po sv. oiaši je mladinsko zborovanje, na katerem bo govorilo več govornikov. Mladina, pridi v najobilnejšem številu! Tudi stariši in prijatelji mladine so prijazno vabljeni. — Ze naznanjeno zborovanje Mariiinih družb se vrši dne 3. julija. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Shod M. Z., kateri se je vršil dne 29. maja, se je obnesel prav izborao. Bila je številna udeležba. Zares lepo je videti mladenče, ako se ogibljejo slabih tovarišij ter si iščejo dobre družbe. — C. g. duh. svetovaleo Sinko kot podpredsednik izobraževalnega društva, pozdravi navzoče ter nam predoči dosedanje delovanje naše zveze. Mladenič Anton Kajnih je deklamoval ,,Oblast ognja". L. Horvat je govoril o namenu naših Zvez, katere se potegujejo za pošteno mladeniško življenje. Potem je sledil šaljivi prizor, kateri se je izborno obnesel. Končno nam je novodošli 6. g. kaplan Skvarč obljubil svojo pomoč pri na§i M. Zvezi, za kar se mu priporočamo. Naposled nas je v izbornih besedah opozarjal, naj se ogibljemo vsega, kar bi škodovalo našemu zdravju. Posebno nas je svaril pred nikotinoin, alkoholom in ponočevanjem, kajti v zdravem telesu prebiva tudi zdrava duša. Torej mladeniči, le naprej z geslora: ,,Z Bogom in Marijo, za slovensko domovino." Konjice. ,,Rožni" shod Dekliške zveze v nedeljo, dne 5. t. m. je vspel istotako izborno kakor ,,lilijni" dne 1. majnika. i Posvetile so ga pridne članice presv. Srcu Jezusovemu. V govorih in deklamacijah — bilo jili je 10 — so se obravnavala razna, za dekliško življenje velepomenljiva vprašanja. Dekliška zveza je s tem shodom slovesno posvetila vso svojo prihodnjost kraljevemu Srcu vseh src. Za dekliški shod v St. Juriju ob juž. žel. je daIe6 na okrog veliko zanimanje. Zato obeta biti shod jako veličasten, posebno, če bo dal Bog lepo vreme. Dekleta, Dekliške zveze in Marijine družbe iz sosednjih župnij, ki pridejo skvipno na sKod, prosimo, da naj pridejo 6 e t r t u r e p r e d 10. u r o p r e d p o 1 dn e do nove Ijudske šole, od koder bo potem skupna procesija do cerkve. Ob lepem vremenu bo pridiga zunaj cerkve: Kdor si hoče v prostem času od 12. do 1. ure popoldne kaj postreči, se priporočijo sledefie gostilne: KatoliŠki dom, [Adam Kincl, Franc Kincl, Herman Kincl, vse v spodnjem trgu. — Na noge torej dekleta, da bo udeležba velika in tla bo sliod tem veličastnejši! Sevnica. V nedeljo. dne 29. maja je bil za nas ])osavske mladenko zopet veseli dan. Kajti popoldne po večernicah zbrale smo se vsa dekleta v kaplaniji, kjer je bil — obftni zbor Dekliške zveze. Pozdravil je mladenke naš č. g. župnik Doberšek ter nam razložil poinen in nameu Dekliške zveze.. V odbor so bile izvoljene sledeče članiee: Voditeljica: Rau Marija, namestnica: Kolander Jozefa; tajnica: Senica Jozefa, namestnica: Sinkovič Liza; blagajničarka: Košerok Ana, namestnica: Vidmar Helena; knjižničarka: Vovk Neža, namestnica: Brinovar Terezija; voditeljica petja: Bonač Amalija, namestnica: Drobne Ana. — Dfll)or je sklenil, naročiti sledeče časopise: ,,Slovenski Gospodar", ,.Na§ Dom", ,,Domoljub", ,.Bogoljub", ,,Glasnik najsv. Src" in ,,Salezijanska poro6ila". Nato je kaplan Gorjup zaldjučil ob6ni zbor, me pa smo se veselo vračale v spremstvu naših cerkvenih pevk do mov. Liberalnim lažnjivcem v album. Tolovajski napad na gospoda Zebota je naše liberalce spravil dz ravnotežja. Neprijetno jim je, da so nekateri ravno sedaj pred volitvaini kazali svojo surovo liberalno naravo. JDa bi slab vtis vsaj nekoliko jublažili, so začeli v svojih listih krepko lagati. Najprvo drzno trdijo, da gospod Zebot ni bil napaden, potein pa dokazujejo lahkovernim pristašem, da je bil tepen častiti gospod župnftk. !Z iozirom im to smo dobili sledečo izjavo, ki krasno osvetljuje Jiberalno početje. Izjava. Podpisani kmetje obsojamo najodločneje nesramno pisavo vNarodnega Lista" od 3. junija 1910, kakor da bi bil na dan volilnega shoda dne 29. maja naš častiti gospod župnik od nas tepen. Takemu grdemu' obrekovanju najodločneje ugovarjamo. Mi kmetje pri Sv. lA.ntonu na Pohorju smo mirni, trezni in krščanski možje, ki spoStujemo svoje duhovnike. Lažnjiverau dopisniku ,,Narodnega Jista", ki krade čast nam in naSemu gospodu župniku, po kličemo: sram ga bodi! |Cast gospoda župnika je tudi naSa čast. Sv. Anton na Pohorju, 3. junija 1910. Marko iVamlek, kmet; (Anton Mrak, kmet; Pongrao KriŠtan, kmet; Matija Kanop, kmet; GaSper PuS^ nik, kmet; Anton PuŠnik, kmet; "Florijan Kole&nik, kmet; Franc Rek, kmet. KoJlievnosf. § Sociologija. Spisal dr. AleŠ Ušeničnik. Izdala Leonova družba v Ljubljani. Založila Katoliška bukvarna. Str. XV, 839. Cena broširani knjigi K 8. 50 vin., v platno vezani K 10 80 vin. ,U6eni g. pisatelj pravi sam v uvodu, da ni pisal te knjige za priprosto ljudstvo, zato tudi mi v našem listu ne moremo podati natančne in strokovne ocene. Zcli se nam j)a vendar potrebno, naše čitatelje in čitateliice seznaniti s to knjigo. Stojimo v sredi socialnega in družabnega gibanja, vsepovsod se snujejo raznovrstna društva, kamor ge obrnemo, povsod nas srefiava ,,socijalno vprašanje"; tudi navaden človek mora dan-* danes vedeti mnogokaj, če hoče, da mu drugi ne bo-> dijo po hrbtu. Ni pa dovolj, samo snovati 'društva in, govoriti kar tje v en dan, ampak zlasti voditelji mo-» rajo iineti jasae pojme o važnosti socialnega (družab^ nega) vprašanja, o vzrokih, iz katerih izvirajo razna bolehave prikazni danaišnje človeške družbe, poznati treba razne stranke, poklicane in nepoklicane zdrav-nike, ki obetajo ljudem rešitev, ljudstvo treba pravo-* časno poučiti, da se ne bo v odločilnih trenotkih dala zapeljati raznim krivim prerokom, treba pa poznati tudi jasno cilje, za katerimi stremi naše socialno delod Iineli smo doslej Krekov ,,Socializem", a ta knjiga ja že pošla, in vldjub svoji bogati tvarini ne obsega vse-» ga, kar je treba nujno vedeti na socialnem polju. Dob-* ro nam je torej došla knjiga dr. Ušeničnika. Obsega uvod in štiri dele. V uvpdu nas kratko pouči o pomenu, bistvu in razdelitvi socialnega vprašanja in soci-* alne vede, pa o raznih šolah, ki obdelujejo to tvari-» no. V prvem delu nas potem seznani s temeljnirai nauki, na katerih sloni socialna veda, o človeku kot osebi in socialnem bitju, o človeški družbi, o pravici in ljubezni, ki kakor lepilo držita skupaj človeška družbo, in pravicah, ki človeku po naravi pristojajo.: Jako važni in poučni so tudi drugi, tretji in četrti del, o idržavi, nje izviru in oblasti, p socialnih zistemihi (kapitalizem, liberalizem, socializem, krščanski socializem), o delavskem, obrtnem, trgovskem, kmetskem vprašanju itd. — Tisti naši prijatelji, ki so se udeleževali naših zimskih socialnih tečajev, so o teh rečeK že marsikaj slišali, a dobro bo, 6e si vsaj naša mo6nejša društva omislijo to knjigo, ter jo zlasti predavatelji in voditelji marljivo prebirajo. Omikanec bi naj imel vsak to knjigo pri rokali. iNaj torej prinese knjiga obilo dobrega sadu našemu dobremu ljudstvu, kar bo gotovo g. pisatelju tudi najlepše plačilo za trudavolno delo. § Slovstvo. Minoli mesec je izšel IV. zvezek' Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapušeinali in njih davšfiinah, o notarstvu in o položbah (depozitih), ima 710 strani tn velja v. ulatno vezan 7 K. Obenem izidejo posebni odtisi iz to lčnjige ,,Pristojbine o zapuščinah", cena 1 K 20 vin.; in ,,Sodni depoziti", cena 1 K 80 vin. ., Vse te knjige se dobe po knjigarnah in pri dr. Volfiiču. Velik potres v južni Italiji. Iz Južne Italije priliaja zopet poročilo o groz-* nem potresu, ki jc zahteval kakor žrtve tudi mnogo človeških življenj. Niso Še zaceljene rane, ki jih ie prizadejal grozni potres v Kalabriji in popolnoma razdejal bogato in cvetoče raesto Mesino ter mnogo druili krajev, in že so tajne podzemske sile na novo obiskale po naravnih lepotah in bogastvu odlikujočo sa "Južno Italijo. Zdi se, kakor Ha bi se bila neka višja sila zaklela, ne dopustiti, da bi se ta dežela, ki je od narave tako bogato obdarjena, a ki je bila doslej popolnoma zapuščena in zanemarjena, razvila do blagostanja. Ob spominu na nesrečne žrtve, ki so izgubile v enem samem hipu svoje najdražje, otroci stariše, stariši otroke, žene raože in možje žene, ob spominu na inedolžne žrtve, ki so postali v enem samem trenotku berači, se mora pač umakniti vsako drugo 6u-* stvo in dati mesta edino-le čustvu človeškega sožalja^ Iz Napolja poročajo, da je v torek, dne 7. t. in.; ob 3. uri in 3 minute zjutraj bilo čutiti v višje ležefiihi raestnih delih močen, valovit zemski sunek, ki je tra-» jal nekaj sekund. Prestrašeno prebivalstvo je zapustilo stanovanja. V vasi Calitri se je ve6 hiš posulo.; Dosedaj so izvlekli iz razvalin 12 mrličev in mnogot ranjencev. V drugih krajih je bilo še več žrtev na 61o-» veških življenjih. Ntjnmtji« novlc«. Sv. Vid niže Ptuja. Tukaj bo v sredo, dne 15. t. m. živinski sejem, kateri je zmiraj dobro obiskan in se priporoča, da se prižene mnogo živino, ker pridejo kupci od vseli krajev. Izlet v Ho5e priredi slovensko katoliško izobrah ževalno društvo v Studencih pri Mariboru dne ,19.. t< m., kjer bo v gostilni gospoda Rojka st. majhna za^ bava. Odhod izletnikov: ob 1.55 popoldne tz vlakom^ ali pa peš ob %2. uri popoldne ' od druStvene sobe^ Vstopnina prosta. Prijatelji in somišljeniki, pridite v, obilnem številu! Pristopajte k Slov. Straži! Iz pravil »Slovenske Straže." § l. Ime i n sedež druStva. DruŠtvo se imenuje ,,Slovenska Straža" in jo »stanovljeno zg, vse y državnem zboru zastopane kraIjevine in dežele in ni politično. [Vodstvo ' in( sedež društva je v Ljubljani. § 2.j N a m e n društva. Namen društva jje obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudst^ ;va. na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju. § 3. Sredatva društva^ Sredstva so prosvetna in gmotna.Prosvetna gredstva so sledeča: 1. DruŠtvo sestavlja odseke, po katerih spoznava narodne, kulturne in gmotne potrebe Slovencev, prireja) v ta namen poučna potovanja in izdaja nabrano gradivo. 2. Prireja shode ali sodeluje pri že obstoječih jizobraževalnih organizacijah, ustanavjja knjižnice in podpira že obstoječe, prireja tečaje, zalaga Jiskovine, prireja narodne slavnosti, gledališke predstave, izlete, zbirke, razstave, muzeje in sploh vse, kar tma namen vzbujati ter gojiti zmisel ¦ za domačiio, njen značaj, narodne navade, n,oše, sloge, umno^ti,. trajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport. 3. Ustanavlja ali podpira šole in Šolska društva. Da pa društvo doseže svoj gmotni namen, 1. podpira po svoji moči z denarnimi sredstvl slovenske nepolitične organizacije, priredbe fin / naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo; 2. kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali idaje potem Slovencem v zakup brez kakega lastnega dobička; 3. denarnp podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije, ustanove, mladinskovarstvena, vajeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije; 4. zalaga, in razpečava razno blago ,v društvene svrhe, V kolikor se za izvrševanje teh društvenib namenov potrebuje oblastveno dovoljenje, se mora to Izposlovati. § 4, Pridobivanje denarnib sredstev, Denarna sredstva društva se zbirajo iz; 1. prispevkov društvenikov; 2. daril, volil in podpor; 3. z oblastvenim dovoljenjem prirejenili nabiranj; 4. dohodkov društvenih ali v njegovo korist prirejenih veselic, gledaliških predstav, predavanj, razstav in publikacij; 5. dohodkov društvenih podjetij, zasnovanlih v društvene namene;1 6. iz dobička pri razpečanemu blagu. < § 5, IClani. Društveni člani so 1. ihstanovni, ki plačajo vsaj1 200 K naenkrat, ali pa vsaj v štirib obrokib tekom enega (leta; 2. redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, Že so društva, oziroma jpravne osebe; 3. podporni 61ani, ki plačujejo vsaj 150 vin. na leto, Clani društva so moške, tzenske in pravne osebe. »Tisti, ki hočejo postati člani, se oglasijo pri druStvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja. Vse svote, ki presegajo udnino, se bodo odslej izkazovale kot ,,,Slomškov dar" našo narodne obrambe.: Zaio vsak, kdor zmore, prispevaj vsako leto tudi po 20, 10 ali vsaj 5 K ,,SlomŠekovemu daru", da z vsakim dnem naraščajo tudi denarna sredstva ,,Slovenske Straže." Vse darove in vsa pisma ' naj^se poSilga ' samo na naslov: ,,Slovenska Straža," v Ljubjjani. Opozarjamo vse somišljenike, dai vpošiljajo od sedaj nabrej vse prispevke, namenjene pbmejnim Slovencem, direktno ,,Slovenski Straži" v Ljubljant. Sedaj ko imamo centralo, moramo tudi! skrbeti za pen-, tralizacijo naših denarnih sredstev. Podružnice se bodo snovale potom centrale, zato naj povsodi, kjerkoli nameravajo ustaaoviU kako podružnico, to takoj javijo ,,Slovenski Stra,ži" v Jjjubljani. Slovenci, vsi k «Slovenski Straži"! Cttljskl okraj. o Griže. Neki dopisnik iz Griž v »Narodnem Dnevniku" štev. 115 in v ,,Narodnem Listu" laže in zavija prav nesramno, da bi vso krivdo liberalnih naprednjakov zvrnil na Orle. PiŠe, da je po krivdi dveh klerikalnih fantov prišlo do pretepa. Kaj sta paft storila dotična dva fanta takšnega, da se ju je moralo z nožem napasti?! Dalje piše, da je napadalec storil to v silobranu. Spričaj, kedaj ga je eden držal, in drugi z vozno ročico tolkel po glavi. rAko tega ne dokažeš, imenujem te pred vsem svetom nesramnega lažnjivca in obrekovalca. — Resnica pa je, da so napadalec in njegova dva tovariga pustili svojo pijaCo na mizi v gostilni g. Piklna in tekli za fanti, ki so mirno peli, jih prehiteli, in napadalec jih je p.ričakal in enega izmed Orlov takoj z nožem budo ranil. In nazadnje še dopisnik pravi: JKrivi so vsega Orli, ki ne dado nikoli miru." Dokaži, kedaj vas napadamo! Kedo pa so tisti, ki izzivajo mirne lante s čuki in z zvižganjem ? !Ali ne naprednjaki! Kdo so tisti, ki cele noči rogovilijo in kakor gladne hijene pri6akujejo svoj plen, da še pošten človek ni varen pred njimi? Ali ne naprednjaki! Kedo so tisti, ki so s silo vlomili in smodnik ukradli ter z nožmi napadajo? Ali ne ravno naprednjakili Brat Orel. c Sv. Vid pri Grobelnem. Ko sta dobila dva šentvidska, na pol liberalna pristaša «N. List" štev. 18 v svoje roke, hitela sta gledat za, vogel biše, — že ,veste kje — kaj je kaj novega pri nas, mogoče je zopet kak dopisnik imel kakšne sanje q prikaznih, ako je zopet ta pošast morala z dopisnikom kaj govoriti, bojda ga že ima na svoji vrvi. Koj pogledata prvo stran, drugo stran, in res na tretji strani že Sv. Vid pri Grobelnem, drugi dopis Sv. Vid pri Smarju, in še tretji Sv. Vid pri Ponikvi. Ne, veš ti sosed, kar trije dopisi so notri, kaj je le v prvem, — beri ti — drugi si pa zažge smodko, da bi bolj gladko slišal besede. Ko prebere prvi dopis, pa mu pravi, veš, tukaj pa ni ta naŠ dopisnik pravo pogruntal, tako je začel čez nekega Lenteka lažnjivo pisati, saj ga dobro poznaš, tistega, katerega je že prejšnji župan Florjanek mislil prenarediti, pa s tem ne opravi nobeden nič; kakor sem ga enkrat slišal, se je tem Florjanovim Županovim dopisom kar smejal, in ni rekel nič drugega, kakor — da bi se le s pametjo sreSala, veš kaj, ker je že star, je pa ne more prijetl. V drugem dopisu pa hvali dopisnik1 Florjaneka in samega sebe se ima za berača; to pa je zopet tako lažnjivo, da bi bilo skoraj mene sram, ki ta ,,Narodni List" berem. Ali poznaš tega dopisnika, telebast mora biti, da toliko poje, kakor piše, latvico kislega mleka in bleb. koruznega kruha, to pa res dela telebaste sanje, kakor je mogoče on sam. V tretjem dopisu pa predstavlja sedaj njega, župana. MogoSe je Sele Pevec mislil, da bode kobilo kupil, in je bržčas mislil, da je že njeuova, a, prodajalec o tem še ni nifi yedel. Najbolj lažnjivo je pa tudi to, da je prejšnji g. kaplan Ostrž potavil Tonča za župana. Saj poznava vse občinske odbornike. Res, Bog naju varuj, da bi takim dopisom BN. L." kaj verjela. PosluŠalec. c Sv. Vld pri Grobelnem. -! Zopet lepa prilika čaka šentvidskega dopisnika ,,N. L." v št. 18, kateri me še kot prijatelja navidezno pripozna, pa hofie mene vendar dolžiti dopisa v ,,Slovenskem Gospodarju" z dne 28. aprila t. 1., mogoče tudi drugib dopisov, kateri so brez mojega podpisa. Nadalje trdi moje nedokazano obrekovanje, kako si naprednjaki z vinom jezo gasite, ker ste izgubili svojega župana. Ali misliš dopisnik ,,N. L.", da jaz tako vobunim za teboj, kakor ti za menoj, da veš tako dobro za moje poldnevno zborovanje; saj vem, da te v ofii bode vsako moje poslovanje. Tvoji dopisi mi pa6 Še niso nikdar prebavljenja ustavili, pa ga tudi nikdar ne bodo; pa je čas molčati, pa tudi 6as govoriti, ti vendar moram naravnost povedati, da je sramota za tebe, ki mi oponašaš moje žuljave roke, ne zaradi mojega dela, ampak zaradi obdolženja dopisov ,,Slovenskega Gospodarja". rAli ne veš, da tudi jaz plačujem za tistega šentvidskega liberalnega1) — berača — ki si tako požrešen, da si pojedel latvico kislega mleka in bleb koruznega kruha, zato, da so se ti bolj kunštne laži sanjale, dober tek tudi za naprej. Dokler mi obdolženja tega dopisa v ,,Slovenskem Gospodarju", kateri so bili brez mojega podpisa, ne dokažeš, te imenujem lažnjivca, vrhu tega zaslužiš še en tisoč kron, ako mi dokažeš, česar si me obdolžil. Sedaj se ti bode pač gotovo kaj sanjalo po Želji za tem zaslužkom. Kako lepo priložnost ima§, da daruješ ta znesek za stavbo nove šentvidsfce cerkve! '¦ Kako bomo vsi veseli, da zna šentvidski liberalni dopisnik svojo laž z resnico dokazati. Pa da ti ne bode preveč pamet meŠalo, in liberalne lažnjive sanje jnotilo, ti želi mirno spanje in pozdrav tebi, — vsakemu odkritosrčni Lentek. c Sv. Vld pri Grobelnem. Ker naši liberalci preveč Ijubijo vinsko kapljico, in ker, drugi dan spijo do devete ure, kadar se ga preveč nasrkajo, zato so sklenila šentvidska dekleta, da ne marajo takih ljudi za može, kar spričuje sledeča pesem: Veseli bodimo vesel'ga srca, smo iz luštnega kraja s Sentvida doma. Ne bom se možila liberalcu na dom, ga s svojimi žulji redila ne bom. Vse sproti zalumpal bi on mi potem; a jaz pa naj stradam in krop neslan jem? Le sam naj ostane, naj pije črez nofi, a zjutraj naj vstaja, Ko devet je pro6! JT ;f Zato liberalec ne boS me dobil, b' me lahko nazadnje Se 'z hiše spodil. c St. Jurij ob juž. žel. Pred par tedni je pogorelo gospodarsko poslopje Andreju Kramperšek iz Bezovja do tal in je ostalo le nekaj obžganega lesa v vrednosti , največ 80 K. Zavarovano/ je imel pri MWechselseitige" v Gradcu, in sicer že od 29. maroa 1859, in je od tega časa redno plačeval zavarovalnino. Nemalo se je pa začudil, ko se mu je po pregledu škode naznanilo, da dobi mesto 1600, le nekaj čez 1100 K odškodnine. Mož je seveda ugovarjal in predlagal občinske može in stavbenega mojstra, ki naj bi bili dokazali, da je bilo poslopje vredno še več, kakor je bilo zavarovano, a se mu je vse odklonilo. Nasprotno ga je pa zastopnik silil, da se mora takoj podpisati, ker bo moral sicer boditi k sodniji itd., dokler ga ni pripravil, ; na kar je pa seveda vsaka pritožba zastonj. ,To je zopet dokaz nemške ljubezni do nas, ki slove: Slovenec plaeaj, pa molči; tebe ne potrebujemo, ampak tvojega denarja. Kako ji diši slovenski denar, se vidi v tem, da se brani z vsemi štirimi, zbrisati slovenskega uda, in uporablja vsa mogoča sredstva, da bi ga obvezala še za nekaj 6asa, kadar mu zavarovalna doba poteče. Med tem pa na slovenske dopise izključno le nemško odgovarja in pošilja slovenskim strankam le nemške zavarovalne pogodbe. — Mi pa povejmo že enkrat odločno takim in enakim nemškim zavodom, da kdor naš denar jemlje, naj z nami tudi v našem jeziku občuje, ali pa nas in naŠe denarje pusti na miru. c St. Jur ob juž. žel. Narodno-napredna stranka priredi tukaj velikanski gledališki in koncertni večer, in sicer na splošno željo naše napredne inteligence. Sedeže prve vrste bodo zasedli gostje, kateri že labko gledajo na vstrajno in plodonosno 51etno delovanje v narodno prosveto nazaj, za kar bodo seveda morali imeti tudi potrdila seboj. Od zadaj bodo sedeli razni javni in tajni prijateljčki naprednjakov, kateri so samo mimogrede navezani na naprej-nazadnjake. Začetek slavnostnega programa oskrbi pevsko društvo ^knjižice" pod spretnim vodstvom velikega dirigenta. Prva pesera bo v starogrškem-doriškem tonu: ,,Kak' slobodno življenje mi živimo." Druga točka: Uskoška-sokolska diva, koja bo predstavljala razne solo-romance iz njenega mladostnega življenja. Tretja točka: Duet dveh sester: ,,Kako se glasif četrta bož ja zapoved?" Potem pojo duet ,,Le mi lovimo napredne lante". Gospica s hriba, katera že dolgo 6asa deluje za napredno stvar, poje v izposojeni obleki solospev: ,,Ob domačem naprednem ognjišču." Po vsporedu sledi potem vstop dveh oseb, za javno varnost v družbi nežnega spola dvomljivega značaja, kateri se bodo pokazali v raznih veselih, o, še bolj žalostnih prizorih službenega 8asa. Sesta točka: Nastop bratov sokolov in sokolic to- in onuotran potoka Pesnice, kateri uprizorijo opereto: ,,Zalezujmo klerikalke!" Deveta točka: Gospica, katera se dobro razume na prače, ali bolje še na moške hlače, bo predstavljala: ,,Iz Ijubezni na oknu." Globok utis na poslušalstvo bodo napravile pesmi: »Obvaruj vedno si nedolžnost svojo", in »Zapustili prav'ga sm© Boga". Cisto b koncu deklica, katera dobro ne vidi in je že velika, poje solospev: ,,Ko bi jaz vedela, k'teri bo moj" itd. Po vsem tem sledi prosta zabava. Govorniki, kateri bodo imeli razne dolgorepe govore, so že naročeni. Ker je program silno obsežen, bode gotovo vsak gost kolikor toliko lačen ali žejen. Tudi za vse to se bode poskrbelo. Za večerjo se bodo lahko dobile specialitete raznih narodno-naprednib jedil, kakor: Selska kisla in sladka juha, riževo meso celjskih narodnih jasli, Šibenska podpečna pečenka, lokarski kljunači, botrifiniški klobasni kotli. Prikuhe: Goriška dolga megla z rifniškimi buhtelni. Delikatese: Trški rižoto z makaroni itd. Za napredno pijačo bo bolj hudo, pa se bo vseeno dobilo: Kranjčevska dolga kisalica, žalsko zaagitirano narodno pivo, Drameljska bela in črna vina. Najboljši bode seveda sekt s sirovimi jajci. Dober tek! Ako bi se kedo preveč napil ali se zmučilna kakoršen koli način, na primer splesom, z randevouzom itd., so pripravljene sobe in tudi samokolnice, enoin dvovprežne. c Dramlje. Oblast, neredneže v cerkvi svariti, bi rad ,,Narodni List" dne 27. maja župniku vzel. Prn tožuje se, da je župnik siten, 8e kdo zamudi nekoliko pridige ali pa pokašlja. — Obstoj, Vencel, da si zopet lagal. Zvedite bralci resnico, ki se vam pove zato, da ne trpi župnik od liberalca po nedolžnem. Cloveka imamo v fari, ki bi se radi odličnih služb moral odlično obnašati in drugim vzgled dajati. Ta človek zamuja nedeljo za nedeljo prvi del sv. maše in pridigo. Ko slednjič pride, odpre vrata s tako silo, da se vse strese. Ako še vlovi del pridige in mu ni kaj po volji, začne otročje na ves glas kašljati, nalašč, ne za potrebo. To se je zgodilo že več ko stokrat. Ali naj župnik k temu vedno molči? Ako se dotičnik ne boji nifi ve6 Boga, naj misli vsaj na državnega; pravdnika, ki bi lahko ž njim zavoljo motenja božje službe resno govoril. — Drugo zrelo zgodbo si je ,,Narodni List" zmislil čez župnika. Pripoveduje, da si je župnik v zadnjem času stavil nalogo, da po sv. maši čaka zunai ljudi; ob taki priliki je nekemu posestniku zažugal, da ne sme pri liberalnem trgovcu kupiti železa; mož mu pove, da to njemu ni nič mar. Prijatelj Vencel Mežnar, ta novica je za župnika čisto nova, torej zlagana. Zapopade zdaj svet, da ne pride v DramljaK do miru, dokler bosta hotela župnika celo v cerkvi strahovali Vencel Mežnar in drugi. ObnaSajte se vsi prav, ne vesite domafiih reči na veliki zvon, v 5asnik, in ne lažite, da boste res inteligentni, v dobrem napredni, pa mirni Ijudje. Tedaj ne bo treba nikomur v obrambi va-ših ran odkrivati.