V prvem polletju 1983 Gospodarstvu vse priznanje-kako v prihodnje? Praktično na vseh toriščih družbenega življenja že krepko občutimo breme gospodarske stabilizacije. Poleg domačih težav na naše gospodarjenje vpli-vajo tudi zunanji politični in gospodarski dogodki. Slednji pa so tako burni, da se iz dneva v dan spre-minjajo in vplivajo tudi na gospodarske odnose, kar najbolj občutijo močnejše izvozne organizacije združenega dela. Gospodarstveniki so izdelali vrsto načrtov za po- slovanje bodisi za organizacije združenega dela bo- disi za širše družbene skupnosti. Večina načrtov je že doživela številne korekture. Pričakovati pa je še novih. Gospodarstvo dejansko doživlja takc rigo- rozne spremembe, da ga ni gospodarstvenika, ki bi lahko jamčil, kako bo npr. v drugi polovici leta ali celo naslednje leto. Črnogledi obetajo slabše čase; na- i povedujejo nujnost drugačnega odnosa do dela, do ., družbenih sredstev; drugačen odnos do dinarja. Zato je razumljivo, da nas vse zanimajo gospo-darski uspehi, težave in rešitve iz morebitnih težav naših organizacij združenega dela. Verjetno so kar v vseh naših OZD nestrpno pričakovali polletne obra-6une poslovanja. In verjetno velja to za celotno ob-močje SFRJ. Podatke o poslovanju zbirata v glavnem Narodna banka in Služba družbenega knjigovodstva. Njune podatke potem obdelujejo strokovne službe. Zato tudi podatke o poslovanju ne prejemamo tekoče, ampak z razumljivo zamudo. V resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška smo med drugim zapisali med prednostne naloge povečanje izvoza in mak-simalna prizadevanja za pridelavo hrane v občini. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo v naši občini izpolnili naslednje naloge: — povečali smo obseg industrijske proizvodnje; — povečali sipo izvoz na konvertibilno področje; — povečali smo obseg pridelave hrane; — zmanjšali $mo uvoz reprodukcijskega mate-riala, opreme in blaga za široko porabo; — uspeli smo zadržati vse vrste porabe za rastjo družbenega proizvoda. Gospodarstvo naše občine je v I. polletju 1983 ustvarilo 46,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka. To predstavlja 35 % več kot lani v enakem obdobju. Del tega povečanja gre na račun višjih cen, ki so po-rastle za 23,7%. Fizična rast obsega industrijske proizvodnje pa je tudi presežena od načrtovanih 2,0 % na 6,9 %. V strukturi celotnega prihodka pred-stavljajo prihodki, ustvarjeni na domačem trgu 77,9 %, kar pomeni porast za 28 % glede na enako obdobje lani. Prihodki od prodaje blaga in storitev v inozemstvu pa so bili v primerjavi s prvim polletjem lani višji za 73 %, njihov delež v celotnem prihodku pa je znašal letos 15%. Prihodki, ustvarjeni s svobodno menjavo dela.sc> v strukturi celotnega prihodka zastopani s 3,2%. Šišensko gospodarstvo je imelo ob koncu l. pol-letja 1983 za 3,5 mia din neplačane realizacije, kar pa je kar 81 % več kot lani. Združeno delo je obračunalo 35,1 mia din porab-Ijenih sredstev. Ta so bila višja za 37 %, to pa je več od rasti celotnega prihodka in pomeni slabšo eko-nomičnost poslovanja. Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka se je odrazila v gibanju dohodka. OZD so ustvarile 11,7 mia din do- hodka, to pa je za 32 % več kot lani v prvem polletju. Učinkovitostgospodarjenja se je v tem času poslab-šala za 4 %. Še vedno beležimo OZD, ki so poslovale z izgubo. Nekaj OZD pa načrtuje izgubo tudi v naslednjem ob-dobju. Tudi v letu 1984! Od 8 organizacij, ki so v prvem polletju 1983 po-slovale z izgubo, jih je kar 6 takih, ki so tudi v prvem kvartalu 1983 poslovale z izgubo. Celotna izguba v I. polletju 1983 je znašaia 938.474.000 din. Vzroki za izgube so isti kot v prvem tromesečju 1983. Še vedno je na vrhu OZD, ki poslujejo z izgubo, SOZD Petrol, DO Zemeljski plin, ki s 798.930.000 dln iz-gube predstavlja kar 85% celotne izgube v občini. Zanimivi pa so še nekateri podatki o poslovanju, ki jih običajno prikazujemo za OZD. Združeno delo je v prvih šestih mesecih letos raz-poredilo 12,2 mia din dohodka, kar predstavlja 35% več kot v enakem obdobju lani; — obveznosti za skupno porabo zavzemajo 16,1 % razporejenega dohodka; — za splošno porabo so OZD razporedile kar za 37 % več kot lani; — obveznosti za druge namene so porasle za 46%; — za čiste osebne dohodke so OZD namenile 21 % več; (njihov delež v razporejenem dohodku pa se je znižal iz 28,6% na 25,7%); — za akumulacijo so OZD razporedile iz do-hodka za 49 % več kot lani v enakem obdobju. Zanimivo je gibanje osebnih dohodkov za obdobje I. -V. 1983. Poprečni osebni dohodki neto skupaj v gospodarstvu in negospodarstvu so bili 17.497 ozi-roma za 20,2 % višji kot v enakem razdobju lanf (in-deks 120,2). Najvišje OD so izplačali v dejavriosti »finančne, tehnične in poslovne storitve«, — 21.331 din, sledi področje »promet in zveze« z 20.801 din, »DPS, DPO in SIS« - 18.589 - itd. Na zadnjem mestu je dejavnost »gostinstvo in turizem« s po-prečnimi OD 13.246 in le »gradbeništvo« je gostin-stvu in turizmu skoraj ob strani s 13.570 neto OD. V gospodarstvu so bili poprečni OD 17.544, v nego- spodarstvu pa 17.128. Za lanskim poprečjem OD zaostajajo v vodnem gospodarstvu (indeks 82,4). Naša občina šteje okrog 86.000 prebivalcev, od katerih je bilo v prvih petih mesecih 1983 zaposlenih 35.766 delavcev. Na novo se je zaposlilo 355 delav-cev, odšlo pa jih je 426. V primerjavi z enakim ob-dobjem iani se je število zaposlenih povečalO za 0,8 %; v gospodarstvu za 0,9, v negospodarstvu pa je ostalo na ravni lanskega poprečja. Po podatkih Medobčinske skupnosti za zaposlo-vanje je bilo junija 1983 v naši občini 293 nezaposle-nih (91 iskalcev prve z^poslitve). Glede na lanski junij sejenezaposlenostzmanjšala za 11,7 %. Toje vsekakor spodbuden, čeprav še ne zadovoljiv po-datek. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Izvozu posvečamo posebno pozornost. To doka-zuje že podatek, da je naša občina po absolutni vrednosti izvoza na konvertibilno področje druga v SR Sloveniji. Zato vsak porast predstavlja toliko večji uspeh. V prvem polletju 1983 smo izvozili za 5.085 mio din blaga, uvozili pa v vrednosti 8.928 mio din. Na prvi pogled je trgovinska bilanca negativna, če pa upoštevamcj da to negativno stanje pogojuje PE-TROL DO Zemeljski plin, katerega trgovinska bi-lanca je negativna za 4.448 mio din, pa smo le pozi-tivni v poslovanju s tujino. Izvoz blaga smo povečali za 10,4 %, ob tem pa konvertibilni izvoz kar za 31,7%. Uvozili smo za 2,7 % manj kot lani v istem obdobju, s konvertibil-nega tržišča pa smo zmanjšali uvoz blaga za 16,3%. Izvoz iz naše občine predstavlja 8,9% sloven-skega ter 44,9 % Ijubljanskega izvoza. Delež kon-vertibilnega izvoza je 64,1 %. Uvozili smo za 3 % manj blaga, delež konvertibil-negauvozapajele29,5%. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga in storitev znašajo 4.637 mio din. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se zmanjšali za 1,3 %, prilivi s konvertibilnega področja pa so se povečali za 10,2%. Poslovanje v občlnl Ljubljana-Šiška v primerjavi z mestom Ljubljana in SR Slovenijo v prvem pol-letju 1983 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA — količinski obseg NOMINALNI ČISTI OSEBNI DOHODKI na delavca v ZD — skupaj — gospodarstvo — negospodarstvo REALNI ČISTI OD NA DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU KREDITI V OBRATNA SREDSTVA IZPLAČILA ZA INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA — skupaj IZVOZ BLAGA — skupaj — konvertibila UVOZ BLAGA — skupaj — konvertibila