fitev. 49.
Trst, v torek 18. februarja 1913
Te5aJ XXXVIII.
1ZIIAJA VSAK DAN
te nedeljah In praznikih ib 5., eb penedeljklh ak rjotraj.
i*e«ainlCue SteT. se prodajajo po 3 nvd. (6 afcot.) v mnoga »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Si. Petro, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-«1«!, Dornbergn itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 Bto*.)
»«t_A8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fiirokosti 1
»Aone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 It a«, anaortnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« SO si. mm Za oglase v tekstu bsta do 5 vrst 20 K, vsaka >\&aljna vrsta K 2. Mili of-rlaa: po * stot. beaoda, naj-pa 40 stot. Ogluo sprejema Inaeratni oddelek apnva Edinosti". — Piačnje s® izključno le upravi „Edinosti".
P(2tijfvo in toŽIJivo » Trstu. v* ih—ag sBasB i - sss	-
SPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo poUttlnt^a druitvi
m četo late a* K, pol let* 12 K, 3 mesece OR;u»
roćkt ktaa dopoalua naročnine, se npnn um oafea. V*ra4aina na	liUiji ^dii0»TT- —a—■ te
••U teta Ina M«, mm »•! l«ta Kr*a MO Tal Aopfca aaj ae poAUjajo na urednidtve Uafta.	ib
1 iM'i te te •pra)e«a)s ta rtemlal te te vratef*. ■aru in In n, ogiaae in rfiki ■ m t mtjm je podirati na npca ttteft
UMDNIŠTVO t atoa Otoni« ftatatd M (IBar«te 4+*t\. Iadafrtefl ta odgovorni urednik	ODDIHA. L*w»
hoaaoraq ttete .Edinost*. - NatianiU Tiakarna a omejenim po rotiram -Oiorgio Oalatti »Ur 2TV
rata« Itn*. 841-652. TELfTO« R IV0
BRZOJAVNE VESTI.
Mednarodni politični položaj.
DUNAJ 17. (Iiv.) Kakor vse kaže, postane tekoči teden za mednarodni politični položaj odločilnega pomena. Zdi se pay da se situacija ne razvila pesimistično ampak optimistično. Velesile so prišle do prepričanja, da ne kaže izzvati radi Skadra ali Prizrena evroskega konfiikta. In tako je danes razven Anglije, o kateri smo že včeraj poročali, da posreduje med Avstrijo in Rusijo, posegla vmes tudi Nemčija.
Posredovanja so vspela že tako daleč, da vsi z velikim optimizmom pričakujejo četttkove seje veleposlaniške konference. Sedanja nasprotja med Avstrijo in Rusijo so obsto|ala v sledečih točkah: Rusija je zahtevala, da se določi severna meja tako, da pripadejo nusta Peč, Djakovica, Prizren In Dibra Srbiji: Olede določitve južne meje je Rusija pripuščala, da pripade Skader bodoči Albaniji, a le pod tem pogojem, če Črnogorci trdnjave ne osvo'e. Na drugi strani je Avstrija odločno vstrajala na tem, da pripade Skader Albaniji, glede severne Albanije pa je izjavila, da Albanija ne sme biti „oropana" vseh največjih severnih mest. A zdi se, da se sedaj obe državi bližata kompromisnemu stališču. Po tem kompromisu pripade Skader Albaniji, Crnagora pa dobi Peč. Avstrija je baje že pripravljena koncedirati kot severno mejo tok Bistrice do izliva reke v Drin in črto, ki gre preko Šare planine. Tozadevna poga]an|a med Avstrijo ia Rusijo se nadaljujejo in se splošno sodi, da se končajo ugodno. S tem bi bile največje tež-koče odpravljene in tudi nevarnost, ki grozi radi bolgarsko-rumunskega konflikta postaja v tej luči manjša.
Izjalovljena akcija Enver bejeva.
LONDON 17. (Izv) Vojni dopisnik ,Daily" Telegrapha", Bartlett, ki se je mudil ■a GJipolskem poluotoku, poroča svojemu listu o Enver bejevi akciji v zadnjih 14 dneh in pravi, da je bila vsa ta Enver bejeva akcija zavita naravnost v pravcato ta/nost.
Govorilo se je, da je bilo v Rodostu in v bližini Izkrcanih večje število vojaštva, pozneje pa so zopet dementirali to vest. Govorilo se je tudi, da je Enver bej razpolagal z 12 000 mož, po drugih pa s 25 000. Resnica je, da v Carigradu ni bilo več na razpolago niti enega parobroda niti rimor-kerja več.
Načrt Enver be|ev Je bil, da bi izvedel velik bočni napad na bolgarsko vojsko, ho-teč jo tako prisiliti, da bi se umeknlla izpred turške fronte in tako odprla pot turški vojski proti Drinopolju. V Galipoliju je videl Bartlett 25 transportnih ladij skupaj s tremi turškimi vcjaimi ladjami zasidranih v zalivu. Bojne ladje so bile: „Turgut Rels", „Barbarossa* in „Mehidie".
Enver bej je, zapustivši Carigrad, krl-žaril s svojimi ladjami ob dardanelski obali, da bi našel pripravno mesto za izkrcanje, kar se mu pa ni posrečilo, vsled česar Je poizkusil svojo srečo v Šark8}u, kjer je obala nizka in pripravna za izkrcanje vojaštva. Izkrcavanje se je tudi nemudoma pričelo. Njegov načrt je bil, da bi prijel od strani pred Bulairj m vkopane Bolgarje, do Čim bi jih bil napadel Fakri paša od spredaj, Tako bi se bili Bolgari znašli med deema ognjema. Toda ta načrt se mu Je izjalovil popolnoma, kafti Enver bej |e komaj izkrcal 4000 mož, pa so že Bolgari napadli izkrcane čete in jih prisilili, da so se umeknile zopet na lad|e. To se |e zgodilo v soboto, dne 8. t. m. Odtedaj ktižari Enver bej s svojimi ladjami in četami po galipol-
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih Časov Spisal Aleksander Dumas. — Prevel F. P.
Akta je stopala dalje z naglim korakom, kajti, ko sta šla mimo nese kleti, je res čula tarnajoče in bolestne človeške glasove, ki so morali prihajati iz teh podzemskih prostorov. Dasi so ji vedno pr pove-dovali o kristjanih, da je to neka zločinska, zloglasna sekta, katere pristaši so se udajali vsem mogočim razuzdanostim in hudodelstvom, se Ji je veadarle vzbudilo ono bolestno sočutje, ki se ga ima tudi do krivcev, če so obsojeni na strašno smrt. Kmalu je zagledala pred seboj razsvetljeno palačo, iz katere so ji doneli nasproti glasovi instrumentov. Toda, ker sta temi in tarnanju sledili svetloba in godba, Je sicer z goto-
sklh vodah, ne da bi mogel na suho. Le tupatam se mu je posrečilo izkrcati par majhnih oddelkov, ki so odili na pomoč Turkom pri Bulairju.
V Galipoliju so vse hiše polne ranjencev, kar je dokaz, da se vrše pri Bulairju vroče bitke. — Tu ški častniki so za-rjevalu Bartlettu, da mora v najkrajšem času priti na Gatipolskem polotoku do velike bitke.
20000 mož padlo v petih dneh.
CARIGRAD 17. (Izv.) Pet dni neprenehoma se je bil boj med bolgarskimi četami na Galipolskem poluotoku in sicer severno od glavnega mesta aa poloutoku, Gaiipolija. Turki so s posebao besnostjo napadli one bolgarske čete, ki so se pri vasi Velika izkrcale iz grških bojnih ladij. Bitka je tu trajala celo soboto.
Od torka do sobote so imeli i Turki I Bolgari v teh bitkah izgube, ki znašajo baje okrog 20 000 mož. Največ škode so napravili Šrapneli, veliko moštva pa je tudi padlo v vedno se ponajavljajočih bajonetnih napadih. Turki so svoje ranjence prepeljali v Malo Azijo.
Velike bitke pri Bulairju — nI bilo. SOFIJA 17. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija poroča, da se bolgarske čete vzdr-žujejo v svojih pozicijah pri Čataldži in Bulairju. Vest iz Carigrada, po kateri naj bi se bila predvčerajšnjim razvila pri Bulairju velika bitka, je netočna. Edino le neki oddelek bolgarskih sanitetnih vojakov, ki je pobiral turške mrtvece pred bolgarskim) pozicijami, ki so ležali tamkaj še od dne 8. t. m., je obstreljevala turška trdnjavska artiljerija. Napadeni oddelek se je umaknil, nakar je sovražnik prenehal s streljanjem. Enver bej umorjen? CARIGRAD 17. (Izv.) Semkaj je došlo poročilo, da |e Enver boj umorjen. Vest se še ne potrjuje.
Obleganje Skadra. CETINJE 17. (Kor.) Uradno se poroča: Artilerija generala Martinoviča Je danes z vso silo obstreljevala skaderske utrdbe in pri tem strogo pazila na to, da kroglje niso padale v mesto, kjer so na večini hiš raz-obešene bele zastave. Turld vporabljajo dum dum kroglje, posebno taraboška posadka, kar so konstatirali inozemski zdravniki na ranjencih.
Srbski prestolonaslednik Aleksander — general.
DUNA) 17. (Izv.) Tukajšnjemu listu Deutsches Volksblatt* poročajo iz Belgrada, da je bil srbski prestolonaslednik Aleksander imenovan za generala.
General Putnik ▼ Belgrada. BELGRAD 17. (Kor.) Šef generalnega štaba, vojvoda Putnik, je dospel danes semkaj iz Skoplja. Kakor se govori, je nje gov prihod v zvezi z vprašanjem glede medsebojnega podpiranja zaveznikov.
BELGRAD 17. (Kor.) Kralj Peter }e sprejel vojvodo Putnika danes v daljš avdijenci.
TurSke grozovitostL
CARIGRAD 17. (Izv.) Iz ekumenskega patrijarhata poročajo, da je dne 8. t. m. pridivjal v vas Ikonomio ob Marmarskero morju, kjer prebivajo večinoma sami Grki, oddelek Iregularne turške vojske, ki je pred vsemi umoril grškega duhovnika, nato pa skoraj vse molke kar jih je bilo v vasi Rešilo se je edino le par oseb. Ženske In otroci so pobegnili v sosednjo vas Ksasero. Pozneje so prispele tjakaj redne turške čete, ki so rešile pobegle ženske in
vimi koraki, ali z manjšo živahnostjo, nego jo je navadno kazala, stopila v vežo.
Tu se je Akta trenutek ustavila kakor omamljena. Niti v sanjah si ni predstavljala tako Čarobnega sijaja. Ta veža, ki je vsa bleščala v bronu, zlatu in slonovi ni. Je bila tako obširna, da so jo obdajale tri vrste stebrov, dolge tisoč korakov, in tako visoka, da se je dvigal v njej stoindva|set čevljev visok kip, izgotovljen od Zenodora in predstavljajoči cesarja v podobi boga Akta je z grozo šla mimo. Kako strašno moč je imel ta mož, ki si je dal izgotoviti kip, trikrat višji od ollmpskega Jupitra, ki se je izprehajal po vrtovih in ribnikih, podobnih gozdom in Jezerom, in si je preganjal čas s tem, da je metal jetnike levom in tigrom I V tej palači so bili vsi zakoni človeškega življenja odpravljeni. Zadostovala je kretnja, znamenje ali pogled tega moža, in izginil je s tega sveta posameznik, cela družiaa, ljudstvo, ne da bi se bila niti sapica uprla njegovi volji, ne da bi bilo čuti kaj dru gega, nego krik umirajočih ; nič v naravi se pri tem nI zgenilo, solnce se nI stemnilo in
otroke, katere,so nato po nalogu vlade odvedli v Ismld.	j
Patrijarh se Je obrnil na poslaništva, da bi posredovala pri turški vladi, da prenehajo taka grozodejstva in se grški otroci prepeljejo v Carigrad in izreče patrijarhatu.
Iz istega vira se tudi poreča, da so tur-; ške iregularne čete požgale skoraj vse grške vasi ob Marmarskem morju.
Ujetniki umirajo lakote.
CARIGRAD 17. (Izv.) Kolikor je do-sedaj znanega, |e odteda , kar se je pono-l vila zopet vojna, prispelo v Carigrad 24 bolgarskih ujetnikov, katerim se je poznalo; že oddaleč, da so morali pretrpeli siine muke. Odkar pa se je soloh začela vej i a, Je prišlo v Carigrad 540 bolgarskih ujetnikov, ki pa so Jih odposlali v Malo Azijo, kjer morajo prenašati trpljenje, ki se niti primerjati ne da onemu v vojni. Živeža nimajo diugega, nego na dan za približno 2] vinarja kruha, in vodo. Če si morejo, si pri- j beračijo kaj pri ljudeh, ki hodijo mimo n|i-| hovih zaporov. Mnogo lih je že pomrlo, med njimi 30 njih — lahote.
Hakki paša v Londonu.
LONDON 17. (Kor.) Semkaj Je dospel včeraj Hakki paša.
Avstrija proti etnografski komisiji
za Albanijo. DUNAJ 17. (Kor.) Tukajšnji merodajni krogi so odločno proti ustanovitvi etnografske komisije za Albanijo, ker je enaka komisija za Macedonijo svoječasno povzročila splošno pokolje.
Bolgarsko-rumunski konflikt.
PARIZ 17. (Izv.) Tukajšnji dipiomatični krogi izjavljajo, da je skoraj izključeno, da bi velesile posredovale v bolgarsko-rumun-skem konfliktu. Bolgarska namerava v kratkem dovoliti Rumunski, da takoj zasede vse one kra|e, v katerih okupacijo je Bolgarska že privolila. Pozneje je pripravljena Bolgarska odstopiti tudi Sillstrijo In Balčik, če dobi Drinopolje.
SOFIJA 17. (Izv.) Vodilni bolgarski krogi izjavljajo, da Bolgarska pod nobenim pogojem ne more odstopiti Silistrlje.
Ogrske oblasti ustavile češko sanitetno ekspedicijo.
PRAGA 17. (Izv.) .Narodni Usti" poročajo, da so ogrske oblasti ustavile češko ekspedicijo na Balkan. Poslanec Maštalka je tozadevno že interveniral pri notranjem ministru, ki je obljubil, da bo preiskavo pospešil in o vspehu obvestil organizatorje ekspedicije.
TurSka armada ima živeža za poldrugi mesec.
CARIGRAD 17. (Izv.) Kakor se zatrjuje je vlada te dni založila armado z živežem in drugimi potrebščinami za pol drugi mesec. Parobrodne družbe in pristaniška oblast v Carigradu so na vladno zahtevo dale vladi na razpolago še nadaljnih prevoznih ladij.
Usoda križarke „Hamidie".
MALTA 17. (Kor.) Turška križarka .Hamidie" le danes ob devetih zjutraj zapustila tukajšnje pristanišče.
Velik požar v Carigradu.
CARIGRAD 17. (liv.) V mestnem delu Sultan Ahmed je izbruhnil danes velikanski požar, ki se Je razširil z neznansko hitrostjo. 50 hiš Je že dosedaj pogorelo. Mnogo ljudi se je ponesrečilo. Vsa gasilna dela so radi silnega vetra brezvspešna.
Skupni ministrski svet.
DUNAJ 17. (Izv.) Včera| in danes so se vršila posvetovanja skupnega ministrskega sveta, o katerih smo deloma že včeraj poročali. Danes se je konferenca pečala predvsem z gospodarsko situacijo, oziroma novimi odnošaji, ki nastantjo po balkanski vo|ni med Avstrijo in balkanskimi državami.
Od avstrijske strani se morajo Se vršiti priprave, da se razmere med Avstrijo in balkanskimi državami zlasti med Avstrijo in Srbij * urede kar najboljše. Dosedanje pogodbeno stan|e ne odgovarja nit! avstrijskim niti srbskim interesom. Na današnji konferenci se je razpravljalo o vprašanju zvišanja u veza srbskega mesa in živine, o železniški tarifni politiki in o splošnih prometnih zadevah in o vprašanju, kako urediti razmere, ki bodo nastale vsled tega, da pripade velik del Turčije balkanskim državam in torej tudi njih carinski politiki. Zatr|uje se, da se bodo tozadevna pogajanja med resortnimi ministri vspešno končala in je upat', da bosta tako avstrijska kakor ogrska vlada privolila v zvišanje srbskega uvoza In se že letos prično med Avstrijo In balkanskimi državami cficijalna pogajanja glede uformi-ranja oziroma sprememb trgovinskih pogodb.
Poročilo vojnega ministra Krobatlna o izrednih vojaških pripravah in stroških, |e bilo sprejeto. Delegacije bodo morale 482 milijonov — izredne vojaške potrebe v času pripravljenosti — naknadno odobriti. Konferenca se jc bavila tudi z vprašanjem kako budgetirati te kredite in še z drugimi, ki pridejo pred delegacije. V avstrijskih političnih krogih se domneva, da bo mednarodna politična situacija do delegacijske se* zije že razjasnjena in mirna.
St&rgkh v avdijenci.
DUNAJ 17. (Izv.) Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v posebni avdijenci.
Izseljevalni zakon.
DUNAJ 17. (Izv.) Dne 4 marca se vrši interministerijalna kotferenca, ki se bo bavila s konečno redakcijo iz?eljevalnega zakona.
Čuvaj pri Lukacsu.
DUNAJ 17. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik Lukacs je včeraj konferiral s hrvatskim kraljevskim komisarjem Čuvajem.
Odstop grofa Montecuccolija gotova stvar.
DUNAJ 17. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da je odstop admirala grofa Montecuccoli]a gotova stvar. Montecuccoll je baje naročil v inozemstvu za 23 miUlonov naročil le v zavesti svojega skorajšnjega odstopa in hotel s tem udariti po železarskem kartelu. Š;le sedaj [se je izkazalo, na kako nečuven način izkorišča železarski kartel vojno upravo. Kartel je ponudil vojni upravi železo po K 18 in Je ponudbo znižal pozneje le za 20 vinarjev. Železarna v Vttkovicah, ki je tudi članica kartela, pa daje sedal nemškim ladjedelnicam železo iste vrste po 16 K.
Nameravani atentat na poslanca Kunschaka.
DUNAJ 17. (Izv.) Dunajska polfd|a Je na ovadbo nemških oblasti aretirala iz Nemčije semkaj doilega, socijalno-revolucfjcnar-nega anarhista Freibergerja, ker je na sumu, da pripravlja atentat na brata Schumeierje-vega morilca, poslanca Leopolda Kunschaka. Aretiranca so odvedli na policijo in ga sedaj zaslišujejo.
DUNAJ 17. (Kor.) Tu je bil na ovadbo monakovske policije aretiran mizarski po-
Ijudmi nebo cesarji I
in da vladajo bogovi nad
S tesnim srcem je stopala Akta po stopnicah, ki so vodile do cesarjevih soban. Strah je vplival nanjo v taki meri, da je zadržala Spora, ki je hotel obrniti ključ v
* rat i h, do katerih sta bila dospela medtem. Z eno roko se je naslonila na njegovo ramo, z drugo si je tiščala srce, ki Ji je hotelo počiti. Slednjič, čim se je nekoliko oddahnila, je velela Sporu, naj odpre vrata. Suženi je ubogal, in zagledala Je Lucija, oblečenega v priprosto, belo tuniko in okrašenega z oljčno vejico. Nahajal se je v ozadju sobane in )e poliztegnjen ležal na počlvalnici. V tem hfpu so izginili iz njene duše vsi žalostni spomini. Menila je, da se |e ta mož moral izpremenlti, odkar je postal vladar sveta. Toda na prvi pogled je spoznala Lucija, krasnega, mladega moža z zlato brado, ki ga je privedla v hišo svojega očeta. Cesar je Izginil, videla je v ajem samo olimpijskega zmagovalca. Hotela mu je planiti nasproti, toda sredi poti so jo
strela ni naznanila, da se razprostira nadzapustile moči, padla je na kolena, iztegnila
roke proti svojemu ljubimcu In je komaj iz-pregovorila besede :
.Lucij, vedno Lucij, kajneda ?" „Da, da, lepa moja Korinčanka, le pomiri se J" Je odgovoril cesar z mehkim g.a-som in ji Je z znamenjem namignil, da naj pride k njemu; „vedno Luci|! Kajneda, pod tem imenom si me ljubila, ljub la radi mene in ne radi mojega cesarstva in moje krone, kakor vsi, ki me obdajajo? Pridi k meni, Akta, vstanll Svet naj leži pred mojimi ro-gami, a ti v mojem naročju 1"
„Oh, saj sem dobro vedela !" Je vzklk-nila Akta in se Je oklenila IJubimčevega vratu: „saj sem dobro vedela, da ni res, da je mol Lucif hudoben !*
„Hjdoben ?" je odvrnil Lud|, „kdo ii je dejal to?-
„Ne, ne," ga Je prekinila Akta, »odpusti mi! Večkrat menijo, da Je lev, ki ie plemenit in pogumen kakor ti, in ki Je k a!j živali, kakor si ti cesar nad človtšlvom, večkrat menijo, da Je lev krut, ktr lc poz. a svoje moči in večkrat z božanjem ubije človeka. O lev moj, obvaruj svoje JagnjeJ...
(Dalje).
3ir*u II.
„EDINOST" St. 4S
V Trstu, drlt 18 februarja 1913.
mcčnlk Franc Freiberger, ki fe( kakor jej monakovska policija sporočila dunajski, izjavil, da potuje samo radi tega na Dunaj, da maščuje Schuhraeierjevo smrt nad po- j slancem Kunschakom, voditeljem dunajskih krščanskih delavcev. Pri aretaciji je našla policija v resnici pri Freibergerju samokres z dvema patronama. Pri zaslišanju je Frei-berger brez ovinkov priznal, da je hotel ustreliti poslanca Kunschaka.
Lukacs contra Desy.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Danes se je pričela pred tukajšnjim kazenskim sodiščem razprava o tožbi ministrskega predsednika Lukacsa proti poslancu Zoltanu Desyju radi obrekovanja. Razpravi je predsedoval sod-nijski predsednik dr. Baloghl. Lukacs je bil odsoten in ga je zastopal državni pravdnlk. Obtoženec je na predsednikovo vpraSan|e odgovoril, da se ue čuti krivega, ker je smatral kot poslanec za svojo dolžnost zahtevati, da se javen denar vporablja samo zabavne namene.
^Predsednik: „Priznajte, da ste imenovali Lukacsa — največjega panamista."
Obtoženec: „Da !" 13 Predsednik: .Nimam ničesar več vprašati".
Nato je govoril obtoženčev zagovornik dr. Vassonyi in predložil dokaze resnice. Tekom svojega govora je poudarjal, da pomeni izraz panamist, da so moralični pogreški tudi v tem slučaju obsodbe vredni, ako ne spadajo pod kazenske paragrafe. Nikakor nI potrebno, da bi panamist iskal lastnega dobička.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Obtoženčev zagovornik Je nastopil dokaz resnice, da Je Lukacs leta 1910. kot finančni minister sklenil različne pogodbe z ogrsko bančno in trgovsko akcijsko družbo, ki je plačala za pogodbo 4,800.000 K. Generalni ravnatelj banke je izjavil, da je dobil Lukacs imenovano svoto na svobodno razpolago. Zagovornik je nadalje dokazoval, da je sklenil Lukacs takrat tudi za državo Škodljivo pogodbo z družbo razredne loterije in si je zato osigural predsedstveno mesto, če preneha biti finančni minister. Konstatiral je tudi, da je država kupila dve Lukacsevi hiši za razmeroma jako visoko ceno. Državni pravdaik je izjavil, da to ne spada k stvari, ker pogodb ni sklenil Lukacs, aaipak trgovinski minister. Razprava se jutri nadaljuje.
Sestanek nemškega cesarja z Italijanskim kraljem«
BERLIN 17. iKor.) Današnji jutranji listi poročajo iz Rima, da pride itall|anski kralj Viktor Eraanuel povodom vladarskega jubileja cesarja Viljema, dne 15. junija t. L v Berlin.
BERLIN 17. (Izv.) Povodom vladarskega jubile|a nemškega cesarja pride, kakor poročajo listi, raz ven Italijanskega kralja v Berlin tudi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, tako, da se bo vršil skupni sestanek reprezentantov vseh trozveznih držav.
Avljatik Nietner ponesrečil.
DUNAJ 17. (Izv.) Nadporočnik Nietner, Ki je pred kratkim absolviral avijatični polet Gorica-Ljubjana je danes poskusil polet z aeroplanom novega sistema. Vzdignil se je nad Fischamendom in sprva napravil par Jako lepih krogov, ko |e nenadoma z višine par sto metrov padel aeroplan z vso silo na tla in pokopal pod seboj avijatika. Nietnerja je propeler popolnoma razme-saril. — Potegnili so ga mrtvega izpod aeroplana.
Rumunski stotnik — vohnn.
BUKAREŠT 17. (Izv.) Stotnik Goljescu si je skušal v pisarni rumunskega generalnega štaba prilastiti važne dokumente in jih prodati neki tuji državi. Zasačili so ga ravno pri tatvini in na mestu aretirali. Goljescu je rodom Poljak In se je poprej pisal Dobzon.
BUKAREŠT 17. (Izv.) Aretacija stotnika Goljescu vzbuja po vsej Rumuniji veliko senzacijo. Kakor se govori, je vohunil za Rusijo in je skušal ukrasti načrte o rumunski mobilizaciji in načrte o skupnih a vstrijsko-rumunskih operacijah za slučaj vojne z Rjsijo. Goljescu je bil znan po vsej Rumu-niji kot mož velikih vojaških sposobnosti. — Pričakovati je Še nadal]nih senzačnih aretacij.
Falliere80v0 slovo.
PARIZ 17. (Kor.) Predsednik Fallieres je sprelel danes diplomatski zbor, ki se je poslovil od njega.
Državljanska vojna v Mehiki.
MEHIKA 17. (Kor.) Dopoldne je bilo premirje odpovedano, nakar se je boj med cbema strankama pričel zopet na vsej črti.
WASHlNGTON 17. (Kor.) Wilson je brzojavi iz Mehike, da je konferiral z angleškim, nemškim in španskim poslanikom 0 položaju. Avtomobil, ki je bil poslan po ^nglčšftega poslanika, je zadeto več krogelj Jadnih čet, kljub temu, da se je nahajal * n|em polkovnik in šest vladnih vojakov.
Požar v Parizu.
PARIZ 17. (Kor.) Danes z|utra| je v okraju Rcquet v livarni aluminija izbruhnil velik požar. Tekom rešilnih del se je dogodila velika eksplozija in je bilo 13 oseb, večinoma gasilcev in stražnikov nevarno ranjenih.	_
V tujih službah.
Kako utemeljeno je naše neprestano zatrjevanje, da je tudi vsa sedanja avstrijska balkanska politika v službi Nemčije, to potr Ja sedaj jeden najglasnejih — četudi ne najvredcejih — braniteljev te politike. Je to glasoviti baron Chlumetzky, ki je v odgovor listu „Die Zeit« — gle| izdanje »Edinosti« od minole sobote — priobčil v istem dunajskem listu odgovor, ki koncem konca priznava, da je tu posredi v prvi vrsti le nemški interes. Piše namreč:
„Če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da v naši dobi praktične politike res ne morejo narodne zahteve Albancev tvoriti za Avstro-Ogrsko in Nemčijo dovolj močnega impulza, da bi radi ustvaritve in čim večjega razširjenja nove Albanije prevzemali riziko resnih komplikacij Ne radi Albancev, ampak radi sebe potrebujemo močne Albanije. Ta naj v smislu avstro-ogrske in dosledno temu nemške politike vrši iunkcijo zadnje trdnjave proti prodiraoju panslavizma ob AdrijL Postati ima v protitežje proti Veliki Srbiji, in sUdijič naj je Albanca zadnji most, preko katerega more Srednja Evropa precej neovirano izvrševati svoj vpliv proti zapadnemu Bilkami. Vsaka posamična teh funkcij, namenjenih Albaniji, je na svoj način neizmerno važna in velepomembna za Avstro-Ogrsko In Nemčijo. Mi vemo, kaj bi pomenjalo, ako bi panslavitem prodrl tudi do tega dela jadranske obali. To bi značilo polom naše Jadranske politike in ogrožena bi bila svobodna pot od Trsta do svetovnega morja. Jasno le, da bi bili s tem zadeti tudi tndi veliki nemški interesi. Noben nemški državnik se ne more odtezati spoznan|u, da nemški vpliv mora sezati do Adrije. Vse te funkcije pa more vršiti jedino le življenja zmožna, močna Albanija".
Tu |e menda dovolj jasno povedano, v če ga ve m interesu je vsa ta gonja proti zahtevi Srbije po svobodnem dohodu do obali Adrije. Baron Chlumetzky nam |e to povedal z hvalevredno odkritostjo. Ni to ljubezen do Albancev, niti ne skrb za avstrijski državni interes, ampak gre za nemški vpliv, za nemške načrte, gre le za svobodno pot prodiranju germanstva na Vztok.
Sedaj more umeti vsakdo tisto srbsko odločnost ravno ob vprašanju srbskega pristanišča v Adriji. Baron Chlumetzkj daja v resnici državnikom Srbije najlepše spričevalo. Spričevalo dalekoglednosti. Upirajo se ustvaritvi Albanije, ker so takoj pogodili, da bi bila ustvaritev te državne tvorbe naperjena proti Srbiji. Ne gre torej tu za uboge Albance, ampak za nemški Drang nach Osten.
V članku od minole sobote smo nagla-Šali, da zdrava pamet ne more razumevati avstrijskega napenjanja za Albanijo, ker s tem bijemo boj le za — Nemčijo. A baron Ch1umetzky Je glasnik te politike, ki |e zdravi pameti neumljiva. Mesto da bi naši državniki slušali glas pameti, se puščajo goniti od zahtev Berolina, ki gotovo ne misli na avstrijske, ampak na — svoje interese. Zdravo razumevanje lastne koristi bi zahtevalo, naj se naša balkanska politika opira na balkanske narode, Berolin pa zahteva, naj se ravna po nasvetih — Chlu-metzkega. Kakor da ti Chlumetzky niso že dovolj oškodovali in kompromitirali avstrijskega imena 1 Ali to še ni^najhujše; pride
v položaj, ki sedaj kakor mlinski kamen visi na nje viatu in tlači vse nje življenje — politično in gospodarsko.
Avstrijska balkanska politika ni bila nikdar — avstrijska v smislu varovanja svojih interesov in izbiranja pravih sredstev v ta namen. 600 milijonov na vojaških iz-datkih — kakor Je priznal vojni minister v sobotnem ministrskem svetu — je že požrla sedanja balkanska kriza iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev. Ali to nI še nič v primeri s škodo, ki jo je že pretrpelo naše javno gospodarstvo Ta ikoda gre že v m i 1 j a r d e ! S strahom moramo misliti na prihodnjo trgovinsko bilanco. In kaj bo še, ako bodo še nadalje dajali naši balkanski politiki smeri razni---- Chluraetzki,
ako ne začne avstrijska diplomacija in to hitro hitro — slediti le politiki avstrijskih interesov I Politiko v tujih službah smo morali doslej in bomo morali tudi v bodoče krvavo plačevati! _
Polom v Puli.
Pula 15. 2. 1913.
Včeraj, 14. dan razprave, je priš'a na vrsto zadnja priča in sicer Grgo Sambe rac, posestnik iz L»glti pri Krnici. Ta je Imel največ posla s Fi linichem pri pro-daji drv iz občinske šume. Kupil Je med drugim tudi enkrat drv za 2000 kron. V preiskavi je priča Izjavil, da je ves ta znesek plačal Fillinichu; kakor pa izhaja iz računskih knjig, je Ftilfnich izročil občinski blagajni- le 500 kron. Pri včeraišnjem zasli-šavanju je Samberac pod orisego ponovil isto izpoved, čemur pa Fillinich odločno oporeka in trdi, da je prejel od Simbtrca te 500 kron in nič več. Radi tega navsktiž|a Je prišlo med obtožencem in pa pričo do strastne kontroverze, tako, da Je moral predsednik energično poseči vmes.
Tudi je branitelj Fiilinicha predlagal, da se ta priča ne zapriseže, kar pa Je sodni dvor odklonil.
Ko je bilo zasliševanje te priče končano, so pričeli s čitanjem raznih zapisnikov iz preiskave.
Med temi je tudi izjava že na 14 mesecev obsojenega bivšega obč. ta|nika dra. Palisca, glasom katere ]e dobil dr. Pesante od župana dra. Varetona 1000 K nagrade za to, da mu |e pri občinskem odooru izposloval zvišanje plače na 12.000 K letno. Vareton da si Je tudi dal od občine mastno plačevati potne stroške, ko se |e bil udeležil pogreba mar kese PolesinlJa v Poreču.
Predsednik |e konstatiral iz spisov, da so si prejšnji župani sami plačevali lože v gledališču in le Vareton da |e zahteval, da občina plača zanj ta luksus in sicer pod naslovom »Palco podestadale".
Zatem so prečitall dopis državne železniške direkcije, glasom katerega je Vareton potoval izključno v 1. razredu in da je vožnjo plačevala občina.
Pri čitanju teh spisov je padla od strani občinstva marsikaka grenka na račun Varetona.
Prečitali so tudi izjave računskih izvedencev, svetnikov Girometta in Favetti.
Branitelj Robba je predlagal, da se predložilo sodni akti lanskega procesa Ko-šaina, da porotniki razvidi|o, da je ta proces z onim tukajšnjega okrajnega glavarstva analogen. Samoumevno je sodni dvor predlog odklonil.
Danes pridejo na vrsto razni drugi izvedenci.
Pula, 16. 2. 1913.
Včerajšnja razprava, 15. dan, Je trajala le do 11. ure in pol predpoldne, na kar je predsednik naznanil, da se bo nadaljevala naslednji dan, dne 17. t. m. Nadaljeval je izvedenec računski svetaik Girometta svoje izvajanje in razmotri val o velikih nedostat-kih pri občinski blagajni in pa pri računih.
rabi, okoli dvestotisoč frankov in zbral je vse turške in Krščanske veljake (muf arje), da mu sestavijo listo vseh, ki bi mogli plačati več ko deset turških tir. Dvatisoč dvesto iir je bilo naloženo kristjanom in osemtuoč mohamedancem.
Tudi turšci nadškof (mufti) Je bil povabljen na to zborovanje, ali ker si ni hotel nakopati sovraštva svojih vernikov, |e izostal. Poveljnik Riza be| je snoči znovlč sklical mufrarje in ker muft ja zopet ni bilo z irgovorom, da je oboitl, so mu poslali zdravnika In vojake v hišo. Visoki bolnic je takoj ozdravel in prišel v spremstvu bajonetov k zborovanju.
^ «■	T d . manjkal Indeks, tam zopet se le
še vse drugačna škoda. Že grenke lastne ^ mJ{Q dlpisaaega p'trdila DašPel le nl
izkušnje govore našim_ d žavnikom, kam ■ .	* Hkaterem le hn „
dovaja na Balkanu politika, ki ne računa s čustvovanji naroda, ali pa je celo v nasprotstvu žnjimi. Saj se je v Srbiji avstrijska politika opirala le na lepe oči Obre-novičev tudi še, ko jim je narod z ogorčenjem obrnit hrbet. Slično je naša diplomacija grešila v Bolgarski. Avstrijska diplomacija je uprav s fanatizmom podpirala nasilnika Stambulova, da-si |e dobro vedela, da ga narod sovraži iz vse duše. Dokaz za to je strašna usoda, ki je zadela Obrenovića in
vaden kos papirja, na katerem |e bil zne sek napisan s svinčnikom. G »tovi zneski so bili vpisani v krivo rubriko dotične računske knjige itd. z eno besedo, bilo Je vse v
Domače vesti.
Imenovanju. Predsednik pomorske vlade je imenoval Alfreda Rjschkotta za asistenta pri tukajšnjem pomorskem observatoriju.
— Finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo provizoričnega računskega asistenta Julifa Apollonlja za računskega asistenta v XI. činovnem razredu, računarskega praktikanta Rudolfa Saina pa za provizo-ričaega računarskega asistenta.
Konec naj bo tem otročjim komedijam ! Od Sv. Jakoba nam pišejo: Že ne kaj mesecev sem se zbira na .stari polic'jl* pri „Jjhannu* itd. nekaj fantičev, ki jim Je glavni namen : Ščuvanje in huj tkanje proti vsemu, kar ne prisega na njih otročjo trmo. V svojem „Leibžumalu* priobčujejo ti zeleni fintiči dan na dan umazano hujskajoče članke, kjer blatijo vse, kar vidijo okoli 'ebe, kakor kaki derviši. Is vsacega dopisa je razvidna ne le otročja domišljavost, marveč tudi hudobija.
Zato smo z odkritim zadovoljstvom pozdravili izjavo predsedaištva NDO, da odklanja vsako skupnost z onimi mlad'mi rogoviieži. Želimo le, da tudi nadalje strogo Izvaja stališče, na katero se le postavilo v svoji izjavi. Nikar na| ne dovoljuje, da bi kdorsibodi zlorabljal njeno ime v potuho mladičem, ki jim je v glavah vse megleno.
Tega večnega hudobnega zabavljanja, zbadanja in hujskanja smo že siti do grla. Fantičem priporočamo: mir! Kričite pa delu, a delati nočete nikjer, ako tudi je povsod potreba. Komedij pa ne potrebujem I
Ljubljanskemu žurnalu kličemo: Roko proč I Preveč truda nas je In nas še staae naše delo, da bi puščati podirati, kar s težavo zidamo I Upamo, da se nas bo razumelo, ker sicer bomo govorili Še jasnejše ia za koga Še neprijetnejše.
Grof Montecuccoli v Trstu. Davi je prispel iz Reke, kjer Je prisostvoval splav-Ijenju križarice »Novare*, na krovu jahte „Lacroma", poveljnik mornarice admiral grtf Montecuccoli. Sprejel ga je vojaški krajevni poveljnik kontreadmiral vitez Kohea. Predpoldne sta se oba visoka oficirja napotila k Sv. Marku, k|er sta si v ladjedelnici ogledala vojne ladje, ki se ravnokar grade.
Admiral Ripper, poveljnik vojne luke. Je torej umirovljen. Mož je bil zelo strog, a tudi istotako pravičen. B I je tako tenko-vesten in brez tiste birokratske tesnosrčnosti in trmoglavosti, da je skušal popraviti, Čim je videl, da se je zgodila kaka krivica. Taka se je zgodilo tudi po znani prepovedi „Narodnega doma" v Puli. Ni se menil za krik klevetnikov, po nemških in italijanskih listik, maiveč Je — izprevidevši, da je bila oaa odredba prenagljena — šel z (vsem svojim štabom v „Narodni dom* na sokolski ples, k|er Je ostal nad dve uri. V svoji pravičnosti je dal mož s tem primerno zadoŠČen|e.
Ni bil naš, česar tudi ne zahtevamo. Bil Je pa pravičen in ob|ektiven. In to je kar zahtevamo od državnega funkcijonarja — blio civilnega, bilo vojaškega. Zato ohranimo možu hvaležen spomin.
Poveljstvo vojne luke v Puli |e poverjeno začasno admiralu Lanjusu. Ta je baje določen tudi za naslednika Ripperja. Nekateri pa govore tudi, o kontraadmiralu Chme-lčfu, ki je rodom Č h.
Zadruga sodavičerjev. Prejeli smo: Trditev gospoda H ioarja z Opčin, da smo bili samo štirje Slovenci navzoči pri ustano-
popolnem neredu. Ni bilo možno ugotoviti vitvi zadruge, ne odgovarja resnici. Raza
resnične višine poneverjenega zneska, kajti v računskih knjigah je veliko listov Jednostavno iztrganih. Veliko knjig pa sploh
g. Hiibarja In Oberdanka iz Gorice in dvek pooblastil, ki |ih je imel g. Oberdank iz Sv. Lucije in Cerknega, še devet drug h, ki
maščeva?ka nn prav Ha LSSHS^A
le preklinlal režim Stambulova v Bolgarski iteri PorotnlW 80 de*a" tudi Mtlkt
manjka. Kolikor sta mogla ugotoviti račun-1 jih osebno poznam. Ti so bili: TavCar iz ska izvedenca, Je to le mal del faktično po- j Dutovelf, Sirca od Sv. Ivana, Frankovič iz neverjenega denarja.	| Nabrežlne, Grgič iz Bazovice, Nemec iz
Tem izvajanjem Je sled« sodni dvorjn; Podgore, NabergoJ iz Štanjela, Pahor k
' Volčjedrage, Brand iz Braniče in Moietič iz
Solkana. B lo nas |e torej t:liko, da bi bili ! morda zmagali, da sta nam ostala zvesta
Položaj o Skadra. iS1 Hrlbar tn °berdank z dveml pooh*
(Iz istega poročila kakor včeraj.)	žato pa so se Italijani izkazali Hribarju
Beda narašča. Najpotrebnejše hrane pri- hvaležne: izvolili so ga v odbor kakor —
0_____! manjkuje vsak dan bolj. R ža, sladkorja, pe- j namestnika !!
'tudi simpatije naše države. j troleja ni dobiti za noben denar, in denarja s Čevljarska zadr,ga .Združeni čev-Težko bo odgovarjala ta naša diploma- primanjkuje tudi za to, kar bi se še dalo IJarji v Trstu in okolici", ki ima svojo orodja pred sodnim stotom zgodovine naše dobiti. Vsi prihranki so pošli vsled dra- dajalno in delavnico v ul. O.fozza št. 9, je države, in to zato, ker Je bila vedno le gin)e. Stotine ljudi prosi vlado pomoči, ali napravila svoj letni računski zaključek. Z nemška in madjarska in kakor taka vedno n|ene blagajne so prazne. Poveljnik Riza bej veseljem in samozavestjo smemo konstatl-v navzkrižju s čustvovanjem narodov. To si ve še pomagati. Naložil Je premožae|šim, rati, da so si ravno naši Čevljarji, pred ne-je bil ugoden greh, ki |e dovel našo državo da mu posodijo, ne da bi povedal, čemu kaj leti nepoznan element, ki se ga niti
in vladanje Obrenovičev v Srbiji, ali v duši naroda je ostala ost Jeze tudi proti njim, ki so podpirali nasilnike in gazitelje narodove volje. Obrenoviće in Stambulova je odpravila |eza naroda, ali žnjimi so odšle iz Srbije in Bolgarske
Cevljarnica »Alla Sartorella" - Trst
^	'	- M«tn> VlBCBi ŠT. f (mmnrm* -M**——	—
Velika leben TiiktTr^u^ za molki, ianafc« In otrok Izvrstno In	CINK ZMERNI.
/6eflJ6T"|
B»MO i
mik. i
v Trstu, dne lt. februarja 1913.
„EDINOST" št. 49.
Strtn ITI.
iajman{e ni upoštevalo, ustanovili zadrugo, ki danes ob zaključku drugega poslovnega leta, oziroma bolje rečeno, po preteku 15 mesecev svojega poslovanja, prodajalaa in delavnica se je otvorila 1. okt. 1. 1911 — izkazuje naravnost krasen napredek, in to brez vsake podpore od vlade, ki žalibog raje dovoljuje različne kartele, kakor pa da bi podpirala malo obrt.
Brez hrupa, mimo in dosledno se razvija ta zadruga. Evo v dokaz številke. V letu 1912. izkazuje bilanca čistega dobička K 1478 92. Aktiva so sledeča i denarja v blagajni in naloženega K 662 50, vrednost zaloge K 12,241 92, pohištvo K 161965 druga aktiva K 413-99. Pasiva: vplačanih deležev K 3.000 —, rezerv, zaklad K 250 22, upniki K 12.527*46, odbitek na tirjatvah K 409-32.
Pripomniti |e, da se je na tirjatvah o1-bilo 15%, dasi bi ne bilo potrebno, ker Je kredit, kt ga zadruga dovoljuje članom, omejen strogo po sposobnosti in celo pokrit z Jamstvi. Napravilo se Je to le z ozi rom na poznejša leta. Nadalje sta se na ustanovnih troŠkih povrnile mesto ene kar dve petini, iz česar sledi, da je čisti dobiček še mnogo večji. Rezervni zaklad, kate-temu se glasom pravil prideva čisti dobiček, bo znašal torej okroglih K 1600 —.
Iz navedenega se lahko izpozna lepi razvoj in zdrava tendenca tega našega narodnogospodarskega podjetja. Obžalovati pa Je pač brezbrižnost nekaterih in to moj sirov z večjimi obrati, ne manje pa tud« aaših okoličanskih čevljarjev. KJub lepim uspehom, ki Jih je zadruga dosegla, to'iko v materijalnem, kakor tudi v moralnem ozfru, kljub vabilom in to celo osebnim, ostajajo ti ljudje brezbrižni ali k večjemu se izgovarjajo, češ, da že pristopijo ko bodo sami videli da zadruga uspeva. Raje podpirajo narodne nasprotnike, to je ravno tiste trgovce, kl bi ako bi jim bilo le količkaj možno, utopili to našo slovensko podjetje v ž ici vode, ker ti ljudje dobro vedo, da Je zadruga zato, da varuje svoje zadružnike izkoriščanja, torej da prodaja blago po poštenih cenah, kakor jih določujejo čevljarji sami.
Odfcar dela naša zadruga se je izpre-menila že marsikatera cena blaga na trgu in vendar so ljudje, ki se nočejo organizirati. Naj ne ostane ta apel brez posledici Zadrugi pa kličemo: Le tako krepko na-prej 1
Občni zbor se bo vršil v nedeljo teden; kje in kedaj se objavi pozneje. Člani pa se vabijo že sedaj k obilni udeležbi.
Občni zbor svetoivanskega cerkvenega pevskega zbora, ki se je vršil v nedeljo, 9. tekočega meseca, Je privabil malone vse člane li mnogo prijateljev k zborovanju.
Pričakovati je bilo tako častne udeležbe že z ozirom na spor, ki je nastal med zborom in med cerkvenim predstojnlštvom. Vzrok spora je bilo dejstvo, da je zbor priredil minule |eseni svojo veselico v sveto ivanskem „Narodnem domu" pri kateri je sodeloval po besedah i z vestnih gospodov veri „ultra" sovražni orkester „Vrdeljskega Sokola*.
Zbor, ki ni nič druzega zagrešil, kakor da je sledil srčnemu naravnemu nagonu — da posveti svoje moči narodu —, je bil Izbacnjen iz cerkve na naj brezobzirne^! na čin po polstoletnem slavljenju Onega, ki uči medsebojen mir In ljubezen. Vsi poizkusi, da bi se spor poravna!, so ostali brezuspešni, ker Je cerkveno predstojništvo vzstra jalo na stališču, da sprejme zopet na kor „le gotovo* število pevcev — večine pa aikakor ne in to z očlvidno tendenco — da bi se zbor razbili Tako se je s te strani obračalo — zbor pa jo Je značajno obrnil I Ali vsi, alf nobeden! S to parolo so se značajni pevci sešli minulo nedeljo. Zborovanje se ie vršilo mirno, redao, dostojno, lep znak solidarnosti.
Ker se je izreklo z druge strani, da se zbor ne sme več imenovati „cerkvenim", ker ne nastopa več v cerkvi, so se društ vena pravila premenila tako, da se sedaj, bivši svetoivaniki cerkveni pevski zbor, z jzjemo petih uskokov, ki so jo potegnili z* bivšim pevevodjem, imenuje „Svetoivansko pevsko društvo".
O i bor, katerega si |e novo prekrščeno društvo izvolilo, kakor tudi sedanji pevo-vodja, jamčita, da bo društvo dobro uspevalo. Najgotovejšl znak napredovanja pa so pevci sami, na katere je do seda) s ponosom zrlo mesto in okolica katerim je geslo — „tudi narodu, kar je njego v e g a 1"
S tem načelom za delo, v svojo čast in v korist naroda I
Nova društva. Namestništvo je vzelo naznanje pravila novih društev: „Sveta vojska-protialkoholno društvo" s sedežem v Tolminu in „Prostovoljno gasilno društvo v Orežnici v tolminskem okraju.
Spedicijska družba „Balkan". V po
oravku gornje družbe, ki smo ga objavili v nedeljski številki je po neljubi pomoti izostal stavek, da so vsi stalno nameščeni delavci družbe Slovenci ter da ni res, da |e bil na mesto iz tam navedenih vzrokov od nuščenega delavca sprejet — Italijan Obžalujemo, da je brez vednosti vodstva lista bil objavljen v številki 48. našega lista napad na družbo „Balkan", ki sloni, kakor
smo se osebno prepričali na neosnovanih predpostavah.
Seja stavbenega odbora In odbora moSke CM podružnice se vrši danes v torek, dne 18. t. ob 7 15 zvečer v pisarni pred4ednika g. dr. Abrama.	Tajnik.
Predavanje o kmetijstvu ▼ Skednju priredi „Kmetijska družba za Trst in oko-ico" v nedeljo, dne 23. L m., ob poli 4 popoldne v prostorih „Gospod, društva".
Mandolinistična skupina „Viktor Parma" vabi slavno občiastvo na drugi damski plesni venček, ki se bo vršil v nedeljo, 23 t. m., v krasno okinčani dvorani „Ilirija" pri Sv. Jakobu (stara policl|a). Na sporedu je taljiva tombola, pošta, kotiljon vijolični in biškotni valček. Cene navadne. Obleka pro-mena dna.
fržaška mala kronika.
Trst, 17. februarja.
Nesrečen padec starke. Tereza Š1 kora, 66tetna starka, ki prebiva v uiici Of-f cina it. 4, je padla snoči, ko se je vračala domov, tako hudo, da si Je na čelu prebila kožo do kosti. Ko jej je policijski zdravnik za silo pomagal, so Jo spravili v bolnišnico.
Zastrupila se je proti volji. V ulic) Barriera vecchia it. 10 se le snoči po pomoti skoro zastrupila 81 let stara Ena Butti, ti je pila mesto od zdravnika predpisaaega zdravila jodovo mazilo, ki je samo za zu najno rabo. Policijski zdravnik je bil takoj aa iicu mesta in je pomagal bolnici za prvo silo in sedaj |e ona že izven vsake nevar-aosti.
PoskuSen samomor mlade 2ene.
Meka mlada poročena gospa, p ipada|oCa ugledni trgovini, ki stanuje v ulici Giorgio Galatti št. 16 v drugem nadstropju, si je včeraj popoldne ob 5. prgiala iz revolverja krogijo v glavo. Iz stanovanja so takoj telefonsko poklicali zdravnika, ki je takoj prf-tiitel na lice mesta in ponudil ponesrečen*! prvo pomoč. Zdravnik ie konstatiral, da rana ni baŠ hnda; govoie, da so mladi ženi domača ne sporazumi jenja potisnila orožje v roko.
Tatvina obleke in obutja. Ob poltreh ponoči so v ulici Porporella aretirali kle aarja Ernesta UršiČa, 26!etnega Tržačana, ki stanuje v ulici Istria št 51. Mož |e zelo razsajal po ulici Mada vecchia. Zaprli so ga na besedo neke Ama'ije Klausove stanu loče v ulici Fornelli št. 3, ki je rekla, da |e Utšič ukradel v kavarni Moka nekemu An tonu Rodinu dve jopi, ki jih je pa takoj na to zavrgel.
— Zaprli so tudi Ivano Mitfčevo, 20 let staro Zadranko, ki stanuje v ulici S. Se-oastlano it. 6, ker je ukradla Rozini Sto ckovi v ulici 5. Martlri št. 4 par čevljev v vrednosti 10 kron.
Sam si je šel po pravico. Naii čitatelji se ie pom njajo, kako so neznani svedrovci pred meseci bili vlomili v Smolar-*ovo in G esslchevo trgovino s papirjem in kako so oblasti na to zaprle med drugimi kot dozdevnega krivca tudi nekega Man-ettija, lastnika trgovine s papirjem na Ac-qjedottu, pri katerem so našli v skladišču tiatao množino reči j, last gori imenovano-vanih tvrdk.
Davi pa se je policijskemu ravnateljstvu sam prijavil — ker |e vedel, da ga iščejo — depar Josip Sever, 26 let star Tržačan, k\ stanuje v ulici Casimiro Donadoni in se e označil za prijatelja in Manzettijevega tovariša. Sever je odklanjal slednjo odgovornost in krivdo in ker ga policija ni mogla kar tako izpustiti, ga |e dala na razpolago preiskovalnemu sodniku.
Nezvest služabnik. Kot dninar je bil zaposlen pri „Cooperati?a degli impiegati rivati" 28 let stari Avrelij Zaramella iz Bassano Veneto, ki stanuje v ulico Gaspare G)zd v ljudskem prenočišču. Zaramella je tnkasiral, ne da bi bil smel, dva lačuna družbe v skupni vsoti 47 60 kron, ki jih je potem zapravil. Poneveritelja so prijeli in zaprli.
Zaradi hazardiranja so zaprli preteklo noč v Caffć al Eurooa felice 29 let starega Josipa Stančića iz Trsta, ki stanuie v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gczzi in 28!etnega Alojza Fakina iz Sežane, ki stanuje istotam. Razven hazardiranja sta se tudi medsebojno goljufala.
1 na mm m» mm ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ mm	Aristide Gualco - Trsti
aa ■■ bb mm ■■ aa ■■ ■■ aa mm__mm mm mm ■■ ■■ aa bb aa ■■ ■■ ■■ M ■■ aa aa bb bb bb bb bb aa bb bb bb bb mm mm ■■ »■!	via S. Servoto 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana touorna cevi In cementnih S :: ploič. teracou in umetnega kamna. :: | Sorejems tiakofrutno delo v cementu. Orne imerme, delo točae. [i
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
M* PO ZMIRNIH CSNAM
RAFAELE ITALIA
TU®T - VIA MALCANTON - TNII
Mnenje s. dr. F. Holzmelster-ln, v Mheinu.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trat.
V odgovor na vaše vprašanje vam prav z veseljem poročam, da vaše ŽELEZNA!O KINA VINO SERRAVALLO je zelo dobro In že dolgo let znano kmečkemu prebivalstvu In ga rabim z najboljšim uspehom proti slabokrvnosti posebno v slučajih konvalescence In začetka moške zrelosti. Jaz sam ga predpisujem v moje največje zadovoljstvo v navedenih slučajih.
Sarntheln, 5. junija 1911.
Dr. HOLZMEIS7ER.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARABEAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo In nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11 Vi do 1 V* in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV.
Dr. Fečnik
Dr. PETSCHNIGG
£rst, m S. Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni:
8—9 In 2—3 In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: ll1/.—1 in 7—7 V
UTo, slisite VI,
kuharica, kako da bolje ne pazite, to vendar ni „pravi : s kavnim mlinčkom44, ki ga nosijo vsi zabojčki in vsi zavitki tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu kot znamenje in kot jamstvo izborne kakovosti,
tako j« grajala vešča gospodinja ter poslala nazaj ponarejeno blage.

k HUUi
H Trrt GABI
Napredek vede!
Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
= lORUBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da ee nretralna zoženja, prostatitis, uretritia in meh. •	j •	-1 _
katarji korenito ozdravijo s »OniOM. UaSUO
Konfeti Čamile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odprafljajo in ublažujejo pečenje in pogosti uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna $oeenja (prostatitis, uretritia, tratiti-*, mehurue katarje, kamen, nesposobnost ta zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Škatlja konfeti.ev Caeila K 4*—.
lorubin Caeile, najhoijše proti si fil tično in poživljajoče krič stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti aifilidi, aneu iji, im potenci, kosto^oli, isbias, vnetju žlez, poltoim madežem izgubi semena, p oluci jam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevale- urinove kiseline itd. — steklenica Jorubina Gasile K 3'50.
Vbrimganec Čamile zdravi teli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis. ure-tretis, eedometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile K 3-50.
Kdor želi ve^'ih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravaljo za g. Oasile Trut. ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iz elfcf CA BILE se prodi jajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zaloga T Trftl." IailO Lug. iUITU SirraTlUf,
"N
'tUUIB
elki M
ivaut.
Steklemu. - J(ozarci namizni, za pivo, liker}« L t. d.
B
JC
•S
m
Da se more popolnoma preurediti trgovina, se vse blago, obvarovano požarja
v steklarni v ulici Stadion 2
(nasproti Portici di Chiozza) — proda
v razprodaji
Odlok c. kr. namestništva št. 3888/2/12 z dne 17/1/13.
o
m
S*
Omjvalno posodje, namizno posodj«	» stekleniaa
Stran IV.
„EDINOST" 5t. 49.
▼ Trstu, dne 18. februarja 1913.
Slovensko gledališče.
V četrtek točno ob 8*15 se vprizori prvič na našem odru Izvirna drama mlađeg? slovenskega pisatelja Adolfa Robide
„V SOMRAKU".
Drama ]e v Ljubljani sijajno vspela in In sta Jo kritika in občinstvo |ako lepe sprejela.
Predstava Je v obonomentu Đ.
Društvene vesti«
IIL redni občni zbor 8lov. akad društva „Adrija" v Pragi bo v sredo 19 t m. ob 8 zvečer v restavraciji „U divadla" pii Grćfu. Gostje dobrodošli.
Akad-tehn. društvo »Triglav* v Gradcu vabi na III redni občni zbor za zimski tečaj dne 22. 2. 1913 ob 8 url zvečer v prostor gosilne Giantzer. Slovanski gostje dobrodošli j
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu vabi vse pevke in pevce, da gotovo pride|o nocoj ob 8 v Konsumno društvo na jako važen sestanek. Vabljeni so tudi vsi podporni člani in prijatelji društva. Novi pevc in pevke, ki imajo veselje do petja, so naj-uijudneje vabljeni k pristopu.
Svetoivansko pevsko društvo naznanja bivšim pevcem svetoivanskega cerkvenega zbora in novim članom, da se vrši I. redna vaja danes v torek, ob 7 30 zvečer v prostorih »Gospodarskega društva pri cerkvi". Prične se z novo skladbo, zato naj bo udeležba polnoštevllna In točna 1 — Novi pevci se sprejemajo še prihodnji teden 1	_
Nar. del. organizacija.
Seja deželnega odbora NDO bo v
Četrtek ob 8 zvečer in so ca njo vabljeni poleg odbornikov tudi namestniki, pregle dovalci računov, nadzorniki in člani razsodišča.
Kongres NDO je preneien. Kdaj se bo vršil, naznanimo še ta teden v »Edinosti*.
Mizarska skupina NDO vabi na se stanek, ki bo jutri, v sredo, ob 7 zvečer v društvenih piostorih.
Gostilniška zadruga Članov NDO
ima danes, v torek odborovo sejo v prostorih NDO.
Podružnica NDO v Sv. Križu priredi danes, v torek, ob 8 zvečer društveni shod v prostorih pevske šole pri g. Tretjaku. Vabimo pristaše NDO, da se udeleže tega shoda.
Zidarji! Vabljeni ste na shod, ki se bo vršil jutri, v sredo, ob 6 zvečer v društven« dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. Z ozirom na to, da so na dnevnem redu zelo važna vprašanje, pričakujemo obilne udeležbe. Posebno pa vabimo na ta shod vse one zidarje, ki so brezposelni.
Vesti iz Goriške.
Trgovsko in obrtno društvo v Gorici. Prav značilno za razmere v Gorici je dejstvo, da slovansko in obrtno društvo se daja prav nobenega znaka od sebe. Poznamo sedanje dezolatne razmere na goriškem trgu, aH vendar ne umejtmo, zakaj bi društvo radi teh počivalo?! Mi menimo, da prav radi obstoječih razmer bi moralo društvo pričeti novo živahno življenje. To bo interesom trgovskega in obrtnega stanu le v korist, v škodo pa je stagnacja. Keda| se bo vršil občni zbor tega društva, tega Še ne vemo; lanski je bil prav živahen Letos bi moral oiti še bol| in započeti bi se moralo na prihodniem občnem zboru novo delovanje. — Kaj res ni moči, ki bi se lotile tako potrebnega dela v pro-speh slovenske trgovine in obrti na Goriškem ? I
Vedno Ista pesem. Branijo se aretacije. To se godi dan na dan sedaj v tem sedaj v onem kraju. Do aretacije vendar prihaja in aretiranec mora še pred sodnijo In v zapor. 24letni Anton Pian v Tržiču se |e branil aretacije kar je mogel, in je redarja po glavi tolkel. Radi tega le bil klican pred goriško okrežno sodišče, ki mu je prisodilo 14 dni zapora s postom.
Furlanski krompir. Nekaj italijanskih hujskačev iz Gorice hodi Še vedno v bližajo Furlanijo nagovarjal kmete, naj sadijo krom pir, da ga bodo drago prodajali goriškim italjanskim prekupčevalcem, v prvi vrsti županu Bombigu v Gjrici. Najbrže pa ti ljudje ne dosežejo nič, ampak se združijo furlanski kmetje in si ustanove svoje zadrugo za gradiščanski okraj po vzoru slovenske iz goriške okolice.
Novo društvo v Gorici. Na Blančl v Gorici se Je ustanovilo bralno društvo »Čitalnica". Potrebno je to društvo na onem kraju. Društvo je v dobrih rokah in se nadejamo vspeha.
Porok je bilo na Goriškem v letu 1910. po že omeo jeni statistiki 1894 Na prvem mestu je gradiščanski okra) s številom 734, sežanskij s 189 na zadnjem
Iz Sežane. (Požar.) Dne 16. februarja se je vršil občni zbor našega gasilnega društva. Med zborovan|em pa je prišlo odboru obvestilo, da gori neko poslopje. Morali so seveda prekiniti zborovanje in hiteti
na mesto požara, ki se je vnel v hiši An tona Bekarja št. 77. Dobro izvežbani gasilci so omejili ogen| le na to poslopje. Brez njihove krepke podpore bi bil v nevarnosti en del Sežane. — Kajti pihala Je ostra burja, da je raznašala iskre na pol kilometra In so bila v nevarnosti vsa bližnja Doslopja. Skoda bi bila potem neizmerna Sežanci vidi|o, kako potrebno je naše gasilno društvo. Naj je tudi podpirajo I Na gašenju Je sodelovalo tudi vojaštvo 19 pe-špolka.
V nakelski občini so se vršile dne 13. in 14 t. m. volitve v občinsko stare šinstvo. V vseh treh razredih je ob ogromni udeležbi volilcev zmagala županova stranka. K>]ubu zatrdilu v nekih goriških tistih, da se dijaški „klerikalci* teh volitev ne vdeleže, so poslali vendar v prvem razredu v boj par Divačanov, a porazili so Jih njih lastni so-vaščani.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PDOnDnDDDCID
MALI OOLAS1 tt računajo po 4 vin. besedo. Mastno tiskane besede enkiat več. Najranijia pristojbina 40 vin. • Plača se takoj Inseratnenn oddelka
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnDDOoaa
l/niinnunvnioo ANTON REPENŠEK je l\njiy uvozil I bd edina slovenska knjigove«-oica v Trato, ulica Cecilia it 9. — Izdeluje vs» mjigoveška priprosta in fina dela točno in po tonkarenčnih cenah.	1760
Ifllhiniclrn P°ao4je, popolno, i« aluminija, m IMIllllljoRU K 35'—, Železnina, m prodiji nI. Oaaerma 14. Umberto Orača.	2313
If rnio^nifta IVAN gorućan, Trst, nii* fVrUJdUlIlLd Phsquale Revoltella ali Ohiadioo in Monte fit. 27, I. nad »-e priporoča cenj. občinatf a za vsakovrstna deli. Solidna postrežba, velika iaber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	*778
IŠČOČI	n"c*r v hotelu * tovarni.
pod It 360.
Naslov pii inaeratnem oddelka -.Edinosti
360
<| QQ_200 I ^ol3rc>— Pft8''	imam od-
Črnivrh nad Idrijo.
dati. Ved pore Ivan Vidmar,
369
fincnnriirna 1 dalJ50 pi^miško prakso išče
UUOjJUUlUlla piimernega mesta Ponudbe poi .Zmagoslava" na inseraini odaelek „Edinosti". 354
Vnrlin nnctilna 'p16^® tok°i „Delavko
V U UJU y UMI IIIB konsumno društvo" pri Sv. Jakobu v Irstu. Obrniti se je na odbor.	345
Prnrlo 86 novm hiša, 20 minut daleč od Ljub-rrUUd Ijane, na TrlaSki cesti. Hia ima 7 sob in vrt. Plačilo tudi na obroka. Naslov pove in fotografijo pokaže inseratni oddelek „Edinosti". Vpra šanja pod številko 329.	329
Iflini 86 Prazna hišica s vrtem v Bojanu ali l\U)JI Štorklji. Podr« bne ponudbe do 24. t. m. pod .Mirni dom" na inseratni oddelek „Edinosti". _355
A 1(11911 Šmid ^©posestnik, Jurkloster, via MIUJ2IJ OIIIU, Laški trg, Štajersko, ima naprodaj 5 vagonov sena in sicer 2 vagona popolnoma sladkega 1 vrste in 3 vagone prav lepega poluslad-kega sena. Cene po dogovoru.	357
se
Stalni krajevni agenti, "5SSDem
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse št. 20.	324
Pl9ninn nOTj garantiran, močen glas, se proda riaillllU, po nitki ceni. Belvtdere 57, L 372
Qlll$lfinia	dobi takoi službo v ulici Nicol6
OlU^KIIIJd	Machiavelli štv. 18, II. Meaeč. a
plsfa od 20 do	kron; dekleta z dtžele imajo
prednost.	371
Prndo CP prodajalna papirja in drobnega I lUUfl OD blaga, v sredini mesta; ugodni pogoji Ulica Molino a vento 70, Siberna.	369
PfaAflo ep zaradi poroke mlekarna. Ugodni po-r I U u a 00 goji. Ulica Molino a vento štev. 70. Site na.	370
7siQtnnnilr na tuka 5njem trKu ae išče za pio-badiupillll daj0 šivalnih utiojnv, manufakturnih izdelkov (plačila na obroke). Ponudbe pod „E. D." inseratnemu oddelku „Edinoati".	375
t
T
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je danes po dolgi in mučni bolezni mirno ▼ Gospodu zaspal naš preljubeznivi soprog, oziroma oče
FRRM BEMKO
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo ob 2 in pol popoldne iz hiše žalosti, ulica Maiolica št. 9.
Trst, dne 17. februaija 1913.
Magdalena, soproga.
Renato, Josip, Pavel, sinovi.
Ana, Pia, hčeri.
' Zahtevajte povsod
„s^ecijilno mazilo za čevlje *
„X. U N A"
Veđos gljivo. — Brem daha. Hajavatlejle. Bros Škodljivih primesi. Be a« rait. Vsdrtoja nanje mehko. — Za vrat a J ta poaaredbo. ———
01»,
Od le a 1878!
Pri vtčjlh nsročbah ZR«tM znižtat cese.
LEKARNARJA
H. 7hierry balsam
postavno zavarovan. — Pristan saata C nuno kot varatvona
znanko. Proti vaakl fiatslfliaciji ■« bo atrogo postopalo na podlagi pravice. Ta balaam Je n Jboljic adraTiio pljufinlm So pranim bolesnim, kailjn, hrl^aToatl, tett-mu dihanja, pljn£ nama katara In o*ouiu> proti Inflaoncl, aiabl probavi, ielod-o«mii kiča, aaetja jct«l ln oblati, proti oslabel- at preh a-Jo .Ju. aobob<jla Id uat> im bolesnim, proti trganje, opeklinam kotnim boleznim Itd *% ali */i ali velika steklenica K 5'M
Lekir. arja A.Thlerryja Str peresno aiazl o
odi d o pristno sanealJiTu lećil-
do sa rane, otekline, odaira-
Djule ls telfsa *se IkodHlve anoai In rečinomft name tuje mafn« 0,-eraclJ*. Učinkuj* ti di proti starim ran^m.
Dve dozi *taneia samo 2 krone 60 stutlnk.
Dobiva se: Lekarna pri Angelu varuha, ADOLF THIERRY, PregTada pri Ro gaten. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah.
Na debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRAJfCESCO MELL.
jm
U'rieifi senrer tiai-^n
i iir
•iT: in h^šma i-, " i
Datv^
s Ronceslonlranl zobotehnlk
ALEKS. LUKEŠ
s Trst ulica Nuova 13.
S Sprejema: od 9-12 in od 2-5. S
■■■■■^BBnumsBSsaimi
Zaloga obuvala
= in lastna delavnica s-—
Palmr : TB8r::::
tllilfl ulica Arcata 19
Velika izbera Čevljev za moške, ženski in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkili in zmernih cenah.
Industrijsko podjetje
prodaja drožje po destilaciji mandljev, ki so izborne za pitanje prašičev in mleko množečo krmo molznim :-:	kravam.	:-:
Ceno K1— za stot. (Kvlntal).
ANTON BARUCC^
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco d'^Tssisi 2
Specijalist za popravljanje ronlet na oknih.
Na teljo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za Mpalna dela In te ■• ba|l kaakarenoe
mtr Zaloga obuvala
■■■■ In laafna dalalnioa ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst, nI Glosue Cordoccl 11,
Velika izbera moSkih in lecBiih Čevljev. • Po-l^rave se izvržujejo točno in Bclidco
pc zmerni c mi
Nova Mana In sladCičarna r Trati
- Trst
ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkral na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ' v steklenicah. =====
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglasna ali reklamna naznanila Je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti"
Novo honsumno društvo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št 31
priporoča svojo gostilno
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, Istrsko
in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
nHEiHHHE3ElHHiafanBHH
II Ljudska urama
g BOGOMIL PIN0
H Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13
(lUHin Mitu ST. lit la 10TCH)
Bogat izbor
ur, Terlžlc, orratnlb verižic, uhanov, pr-staLOv, zapestnic Itd. || Konkurenčne cene. U
8iiiHBHHHilgiB3ilHiillBH
G. Ferluga - Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinstvu svojo
slaščičarno
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slafičic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva.
•3GEE3G
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
Grusto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leU 1842. TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta : ladijske «vet:ljke Po-moda in Skatlje i* bele in kamnu-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi ia zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez svezmv«).
D 1=11
W Trgovina razne
PERUTNINE
v bogati izberi.
Zrst, nl. Catcpanile It. 15. - Tel 759.
Purani, goske, raoe, plidanol, štajerski In doma6l, pouhard. — DIVJAČINE: zajol, srna. jerebioe, skalne Jerobice (kotornl), fazani. Čajno maslo In JaJoa.
Vse po ceni, da se ni bati oikake kookursac«.
Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v vetnjL — Izbera volnenega blagu.
♦ NA OBHOKfi ! Zmerui> ceu^! ♦
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad. zraven .Buflet Aatom ■. — Telefon 251, Rim. II.
:: POZOR I SkladiSče se nahaja v I. nad. :: I_!_1
Anton ■ Simunič
Trst, via deir Istria 72 (Čarbola Zgoroja)
piiport ča cenj. občinstvu svojo
GOSTILNO „ALBA"
Toči se pristno dalmatir sko črno vino, opol in belo, pelinovec in maršala. —-— Gorka in mrzla jedila. ji -
Nova zaloga
sena, ovsa, otrobov, žita in moke
lastnik
Garlo Grego
Trst, uliea Raffineria štv. 7
(bivie skladišče Baruch A Co) JSUzke cena. Najboljša kakovost