Morski ježek Amblypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane
Sea urchin Amblypygus dilatatus from Lower Eocene limestone in the Griža quarry in the Rižana river valley, Western Slovenia
Vasja MIKUŽ & Rajko PAVLOVEC
Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: vasja.mikuz@ff.uni-lj.si e-mail: raj ko .pavlovee @f f. uni-1 j. si
Ključne besede: morski ježki, Echinacea, Amblypygus, numulitine, spodnjeeocenski apnenci, srednji cuisij, kamnolom Griža
Key words'. Sea urchins, Echinacea, Amblypygus, Nummulitins, Lower Eocene limestone, Middle Cuisian age, Griža quarry, Slovenia
Kratka vsebina
V članku so obravnavani iregularni morski ježki vrste Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor, 1847 in spremljajoči ostanki foraminifer. Vsi so bili najdeni v spodnjeeocenskih-cuisijskih apnencih v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane. To je prva najdba te vrste morskega ježka v Sloveniji. Starost apnenca je določena z numulitinami.
Abstract
In paper irregular sea urchins of species Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor, 1847 and accompaying foraminifer remains are considered. All of them were found in Lower Eocene - Cuisian limestones in the Griža quarry in the Rižana river valley. This is the first find of this species of sea urchins in Slovenia. The age of limestone was determined with nummulitinas.
Uvod
O eocesnkih morskih ježkih v Sloveniji ne vemo veliko. Prav tako ni veliko literaturnih podatkov o njihovih najdbah pri nas. V zadnjem času so nekateri slovenski geologi našli nekaj primerkov, zbiralci in ljubitelji fosilov pa veliko njihovih ostankov. Zgodi se, da naletijo nanje tudi kmetje v vinogradih in zaposleni delavci v kamnolomih, ki jih včasih tudi shranijo in le poredkoma opozorijo na najdbe. V zadnjem času je prišlo do takšnega primera, ko je marca 2003 v kamnolomu Griža v dolini Rižane (slika 1) strojnik
Angel Batič iz Vipave našel v apnencu zanimivega morskega ježka. Gospod Angel Batič je morskega ježka izročil gospodu Mitji Marcu iz Ajdovščine, ki ga je podaril Stanislavu Bačarju iz Ajdovščine. Gospod Stanislav Ba-čar nam je letos najdbo posredoval v določitev.
Na Osnovni geološki karti SFRJ lista Trst je v okolici kamnoloma Griža alveolinsko-numulitni apnenec, ki mu pripisujejo paleo-censko do eocensko starost (Pleničar, M., Polšak, A. & D. Šikič, 1969; Pleničar in sod., 1973). Iz navedenih kamnin navajajo številne mikrofosile, drugih fosilnih ostan-
N // v	r
V \ DEKANI	črni kal J
BERTOKI Biiana	* □ v Griža vT""
Z5' J	[[kubed
2> A, f	1 km f
Slika 1. Položaj kamnoloma Griža v dolini reke Rižane
Figure 1. Location of Griža quarry in the Rižana river valley
kov pa ne omenjajo. Pavlovec (1963, 441) opisuje z obrobja Vipavske doline in Brkinov številne foraminifere, med ostalimi fosilnimi ostanki pa iz alveolinsko-numulit-nega apnenca navaja še litotamnije, korale, hidrozoje, morske ježke, ramenonožce, školjke in polže.
Mitrovič-Petrovič (1970; 1971; 1982), ki je raziskovala eocenske morske ježke z območja celotne nekdanje Jugoslavije, med opisanimi in ugotovljenimi primerki ne navaja vrste Amblypygus dilatatus. Očitno je, da jih do takrat še v nobenem eocenskem najdišču niso našli. Ker nimamo vseh podatkov, je danes dobra tri desetletja kasneje morda situacija z najdbami omenjene vrste morskega ježka drugačna?
Paleontološki del
(Sistematika po: J. W. Durham et al., 1966 in C. D. Wagner & J. W. Durham, 1966)
Superordo Echinacea Claus, 1876 Ordo Holectypoida Duncan, 1889
Genus Amblypygus L. Agassiz, 1840
Durham s sod. (1966) in Wagner & Durham (1966) pišejo, da je sistematska uvrstitev rodu Amblypygus negotova in da je znan iz eocenskih in oligocenskih skladov Mediterana, Madagaskarja, Indije, Zahodne Indije in ZDA.
Opis morskega ježka
Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor, 1847 Tab. 1, si. la-ld
1902 Amblypygus dilatatus Agassiz - Oppen-heim, 197
1964 Amblypygus dilatatus L. Agassiz, 1840 -Sapundžieva, 13, Tabl. 4, Figs. la-c, 2
1966 Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor, 1847 - Wagner & Durham, U450, Figs. 334, 7a-7c
Mat e r i a 1 : En primerek v sivem alve-olinsko-numulitnem apnencu. Gre za zelo dobro ohranjeno kameno jedro, ki je ločeno od matične kamnine in njegov notranji odtis. Primerek ima inventarno številko 4450, z dne 27. 3. 2003 in je v zbirki Stanislava Bačarja.
Nahajališče: Kamnolom Griža pod hribom Griža v dolini Rižane. S kamnolomom upravlja gradbeno podjetje »Primorje d. d.« iz Ajdovščine. Kamen lomijo za gramoz različne velikosti, uporabljajo ga tudi za beton.
Opis : Korona je majhna, nizka, malo izbočena do ploščata in polkrožno-ovalna do jajčasta. Vrh je skoraj v sredini, ambulakri so petaloidni s parnimi porami, rob korone je zaobljen (tab. 1, si. la, lb). Oralna stran je ravna, osrednji del s polkrožnim peristomom je precej vbočen. Periprokt je velik, hruškast do elipsast, inframarginalen z daljšo osjo v smeri daljše stranice hišice in nekako na sredini med peristomom in zadnjim robom, kar je zelo značilno za opisan takson (tab. 1, si.lc, ld).
Stratigrafska in geografska razširjenost: Dames (1877) navaja, da je opisana vrsta Amblypygus dilatatus najdena v eocenskih apnencih najdišča San Giovanni Ilarione v Italiji. Nadalje piše Dames (1877, 88), da omenja Taramelli vrsto A. dilatatus tudi iz Istre. Oppenheim (1902) vrsto omenja iz tufov v najdišču Pojano pri Veroni, tamkajšnje plasti pa pripadajo sred-njeeocenskemu horizontu S. Giovanni Ilari-
Dimenzije
v mm:	dolžina	širina	višina
Dimensions			
in mm:	Length	Width	Height
Št. 4450	57	49	20
Fig. 334,7a-7c	48	41	17,5
Tabl. 4, si. 2	65	60	17
Tabl. 4, si. la-lc	69	63	24
zbirka S. Bačarja S. Bačar collection Wagner & Durham Sapundžieva Sapundžieva
one. Cuvillier (1930, 240) v seznamu sred-njeeocenskih ostankov Egipta omenja tudi morskega ježka vrste Amblypygus dilatatus. Sapundžieva (1964) opisuje primerke iz spodnjeeocenskih plasti Bolgarije, sicer pa je vrsta najdena še v eocenskih - lutecijskih skladih Grčije, Romunije, Madžarske, polotoka Krima v Ukrajini, Nemčije, Švice, Francije, Španije, iz severne Afrike (Egipta, Libije) in zahodne Afrike (Senegala, Konga, Angole). Wagner & Durham (1966) jo predstavljata iz eocenskih plasti Francije.
Opis numulitin
V rjavosivem apnencu, v katerem je najden morski ježek Amblypygus dilatatus je zelo veliko foraminifer. Med njimi je najpo-gostješi rod Nummulites, manj je predstavnikov rodu Assilina, redke so hišice rodu Discocyclina. Glede na ugotovljeni vrsti numulitin je apnenec srednjecuisijski.
Nummulites archiaci Schaub. 1962 Tab. 2, si. 1
1962 Nummulites archiaci nov. sp. - Schaub, 546, Pl. 5, figs. 1-6; Pl. 6, figs. 1-9
1981 Nummulites archiaci Schaub, 1962 -Schaub, 190-192, Pl. 65, figs. 9-31; Pl. 67, fig. 10, Tabl. 12b
Megalosferična generacija - (oblika A)
Hišica je velika okrog 4,5 mm in ima štiri zavoje, ki se enakomerno višajo. Septa so gosta, srpasta in precej enakomerno upognjena, le v zgornjem delu so močno potegnjena nazaj. Protokonh je velik in okrogel, devterokonh polkrožen.
Pripombe: Vrsti Nummidites archiaci je izredno podoben N.subdistans De la Harpe, ki je malo manjši, ima nekoliko redkejša septa in malo tanjši zavoj ni rob. Nummulites archiaci ima od njega malo višje zavoje, nekoliko večji protokonh, bolj srpasta in ne-
pravilna septa. Na splošno je nekaj zelo podobnih vrst silno težko ločiti, zlasti če imamo samo megalosferično obliko.
Nummulites archiaci je znan iz zgornjega dela spodnjega cuisija in iz srednjega cuisi-ja. Pri nas so ga ugotovili v spodnjecuisij-skem flišu južnozahodne Slovenije (P avlo-vec, 1976,' 1982).
Assilina laxispira De la Harpe, 1926 Tab. 2, si. 2
1976 Assilina laxispira De la Harpe -Rahag-hi & Schaub, 778-779; Pl. 6, figs. 8-11, Pl. 7, figs. 1-2
1981 Assilina laxispira De la Harpe, 1926 -Schaub, 199-200, Pl. 73, figs. 56-73, Pl. 74, figs. 1-50, 53-54, Tabl. 16g
1993 Assilina laxispira De la Harpe, 1926 -Hillebrandt, 292, Taf. 4, Figs. 1-9
Mikrosferična generacija - (oblika B)
Velikost hišice je vsaj 16-17 mm, vendar noben primerek ni v celoti ohranjen. Po , Schaubu (1981) imajo hišice mikrosferič-ne oblike v premeru 12 do 20 mm, najpogosteje 15 do 17 mm. V aksialnem prerezu se vidi dokaj debela stena. Hišica se proti sredini nekoliko odebeli. Notranji zavoji so nizki, nato se hitreje višajo. Kamrice imajo večjo višino kot dolžino. Septa so spodaj skoraj pravokotna na zavojni rob, v zgornjem delu se nekoliko upognejo. Zavojni rob je tanek in se proti zunanjim zavojem počasi debeli.
Megalosferična generacija - (oblika A)
Zelo slabo ohranjene hišice imajo premer okrog 4 mm s petimi zavoji, ki so nizki in precej enakomerno visoki. Zavojni rob je tanek.
Pripombe: Schaub (1981) omenja obliko Assilina laxispira iz več nahajališč od Španije preko Francije do Irana. Našim krajem najbližje navaja nahajališče Buttrio v
Furlaniji. Na Schaubovih tablah v aksi-alnem prerezu ta vrsta zelo variira od višjih do nekoliko nižjih zavojev, od daljših do krajših in visokih kamric. Tej vrsti podobna predhodnica spodnjecuisijska Assilina plana Schaub je manjša, v aksialnem prerezu pa sta si zelo podobni.
Assilina laxispira je znana iz srednjega cuisija, omenjajo pa jo še iz zgornjega cuisi-ja. Ta vrsta je znana iz srednjecuisijskih apnencev v Istri (Pavlovec & Majcen, 1986).
Zaključki
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji najdenih veliko eocenskih morskih ježkov zelo različnih oblik in velikosti, ki so še vedno v raziskavah. Največ primerkov je iz flišnih kamnin Goriških Brd in Vipavske doline, nekaj tudi iz okolice Leskovca na južnem pobočju Vremščice in južnovzhodno od Ilirske Bistrice pri Kuteževem ter iz alve-olinsko-numulitnega apnenca v kamnolomu na Črnem Kalu. Vse najdbe so iz zahodnega in južnozahodnega predela Slovenije, torej so vezane na razmeroma širok pas eocenskih flišnih kamnin in eocenskih alveolinsko-nu-mulitnih apnencev, ki potekajo v smeri NW - SE.
Pri izkoriščanju in lomljenju eocenskega apnenca v kamnolomu Griža pod gričem
Griža (263 m n. v.) v dolini reke Rižane je bil povsem slučajno najden primerek morskega ježka, za katerega se je izkazalo, da pripada eocenski sicer geografsko precej razširjeni obliki Amblypygus dilatatus Agassiz & De-sor, 1847. To je prvi primerek te vrste pri nas, pričujoči članek pa prvi dokumentirani prispevek o eocenskih morskih ježkih na Slovenskem.
Na podlagi numulitin Nummulites archi-aci Schaub, 1962 in Assilina laxispira De la Harpe, 1926 lahko kamninam v kamnolomu Griža, v katerih je bil najden morski ježek, pripišemo spodnjeeocensko oziroma srednje-cuisijsko starost.
Sea urchin Amblypygus dilatatus from Lower Eocene limestone in the Griža quarry in the Rižana river valley, Western Slovenia
Conclusions
In the last decade in Slovenia numerous Eocene sea urchins of very different shapes and sizes were found. They are still under investigation. Most specimens come from flysch beds of Goriška Brda and Vipava valley, some also from surroundings of Lesko-vec on southern slope of Mt. Vremščica, from southeast of Ilirska Bistrica at Kuteževo and from alveolinal-nummulitic limestone in the
Tabla 1 - Plate 1
la. Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor, 1847; zgornja ali aboralna stran, kamnolom spodnje eocenskega apnenca pri hribčku Griža (263 m n. v.), x 1,1
la Amblypygus dilatatus Agassiz & Desor, 1847; aboral view, the quarry of Lower Eocene limestone at Griža hillock (263 m above sea-level), x 1,1
lb	Isti primerek s strani, x 1,3
lb	The same specimen, profile view, x 1,3
lc	Odtis spodnje ali oralne strani kamenega jedra istega primerka, x 1,1
lc	The imprint of cast oral side of the same specimen, x 1,1
Id Spodnja ali oralna stran kamenega jedra istega primerka, x 1 Id The oral side of the same specimen cast, x 1
Fotografije (Photos): Vasja Mikuž in Marijan Grm
Črni Kal quarry. All finds are from the western and southwestern region of Slovenia, associated accordingly to a relatively broad belt of Eocene flysch beds and Eocene alve-olinal-nummulitic limestones that passes NW-SE.
During exploitation of Eocene limestone in Griža quarry beneath the Griža hill (263 m asi) in the Rižana river valley accidentally a specimen of sea urchin was found for which it was proved to belong to the Eocene form Amblypygus dilatatus Agassiz & De-sor, 1847 that is of rather wide geographic distribution. This is the first specimen of this species in Slovenia, and the present paper the first documented contribution on Eocene sea urchins in Slovenia.
On the basis of nummulitids Nummulites archiaci Schaub, 1962 and Assilina laxi-spira De la Harpe, 1926 to the rocks in the Griža quarry in which the s.ea urchin was found, the Lower Eocene, i. e. Middle Cuisi-an age can be attributed.
Zahvale
Zahvaljujeva së najditelju Angelu Batiču za zanimivo in v slovenskem prostoru prvikrat ugotovljeno vrsto morskega ježka, Mitji Marcu in Stanislavu Bačarju za posredovanje fosilnega ostanka, tehniškemu sodelavcu Marijanu Grmu za fotografiji in situacijsko skico najdišča ter prof. dr. Simonu Pircu za prevode v angleščino.
Literatura - References
Cuvillier, J. 1930: Révision du Nummuliti-que Égyptien. - Mém. Inst. Égypte, 16, 1-371, Pl. 1-25.
Dames, W. 1877: Die Echiniden der vicenti-nischen und veronesischen Tertiaerablagerungen. - Palaeontographica, n. f. v. 1, 25, 1-99, Taf. 1-11, Cassel.
Durham, J. et al. 1966: Part U, Echinoderma-ta 3, Asterozoa - Echinozoa. - In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology. -The Geological Society of America, Inc. and The
University of Kansas Press, U367-U695, Lawrence.
Hillebrandt, A. 1993: Nummuliten und Assilinen aus dem Eozän des Krappfelds in Kärnten (Österreich). - Zitteliana, 20, 277-293, München.
Mitrovic-Petrovid, J. 1970: Eocenski ehi-nidi Jugoslavije. - Geol. anali Balk. pol., 35, 151-190, Tab. 1-37, Beograd.
Mitrovic-Petrovid, J. 1971: Novo mesto nalaska eocenskih ehinida Hercegovine (Plansko polje u okolini Bileca).- Geol. anali Balk. pol., 36, 45-50, Tab. 1-4, Beograd.
Mitrovic-Petrovid, J. 1982: Pregled terci-jarne ehinidske faune Črne Gore. - 10. jubil. kongres geol. Jugosl,, Zbornik radova, knj. 1, 169-174, Budva.
Oppenheim, P. 1902: Revision der tertiären Echiniden Venetiens und des Trentino, unter Mittheilungen neuer Formen. - Z. Deutsch, geol. Gesell., 54, 159-283, Taf. 7-9, Berlin.
Pavlovec, R. 1963: Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južnozahodni Sloveniji. - Razprave 4.razreda SAZU, 7, 419-536, Ljubljana.
Pavlovec, R. 1976: Numulitine iz zahodne Jugoslavije (The Nummulitins from western Yu-goslavia). - 8. jugosl. geol. kongres, 2, 239-248, tab. 1, Ljubljana.
Pavlovec, R. 1982: Nekaj značilnih numuli-tin iz fliša Jugoslavije (Some characteristical num-mulitines from flysch of Yugoslavia). - 10. jubil. kongres geol. Jugosl., Zbornik radova, knj. 1, 193-201, Budva.
Pavlovec, R. & Majcen, T. 1986: Numulitine iz eocenskih apnencev Jugoslavije (Nummu-litines from E ocene limestones in Yugoslavia). -11. kongres geol. Jugosl., 2, 263-274, Tara.
Plenidar, M., Polš a k, A. & Šikic, D. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ Trst 1:100 000. -Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Plenicar, M., Polšak, A. & Šikic, D. 1973: Tolmač za list Trst. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 68 str., Beograd.
Rahaghi, A. & Schaub, H. 1976: Nummulites et Assilines du NE de l'Iran. - Eclogae geol. Helv., 69/3, 765-782, pl. 1-9, Bäle.
Sapundžieva, V. 1964: Iskopaemaja fauna Bolgarii VI b, Paleogen, Morskie eži. - Bolgarska-ja akademija nauk, 1-64, tabl. 1-24, Sofija.
S chaub , H. 1962: Über einige stratigraphisch wichtige Nummuliten-Arten. - Eclogae geol. Helv., 55/2, 529-551, Taf. 1-8, Basel.
Schaub, H. 1981: Nummulites et Assilines de la Tethys paleogene. Taxinomie, Phylogenese et biostratigraphie. - Schweiz. Paläontol. Abh., 104-106, 1-236, PI. 1-97, Bäle.
Wagner, C. D. & Durham, J. W. 1966: Ho-lectypoids. - In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part U, Echinoderma-ta 3/2. - The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas Press, U440-U450, Lawrence.
2
Tabla 2 - Plate 2
1 Nummulites archiaci Schaub, 1962; megalosferična generacija, ekvatorialni presek, kamnolom Griža, x 10
1	Nummulites archiaci Schaub, 1962; megalospheric generation, equatorial section, Griža quarry, x 10
2	Assilina laxispira De la Harpe, 1926; mikrosferična generacija, ekvatorialni presek, kamnolom Griža, x 10
2 Assilina laxispira De la Harpe, 1926; microspheric generation, equatorial section, Griža quarry, x 10