LETNIK XXI ŠTEVILKA 5 MAJ 1982 V ■ smučina e/, a/v GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Ob drugi obletnici smrti maršala Tita Kar-koli rečemo o TITU, vedno ostaja dejstvo, da je on za nas, za narode in narodnosti Jugoslavije ena in edina beseda, ki prav-zaprav pove vse. kadar rečemo TITO, vidimo hkrati tudi našo bedo, iz katere nas je povedel, iz temnega suženjstva naše zgodovinske usode do današnjih dosežkov, veljave in odmeva v svetu. Vidimo vse bitke, skozi katere je vodil naše narode, vidimo vsa križišča naše zgodovine. Vidimo ga na morjih, na plovbah, na misijah miru po vsem svetu. TITO je bil in bo ostal za nas enkratna osebnost. Dovršena, popolna revolucionarna oseb- nost, graditelj narodove prihodnosti. Vsak lahko vidi njegov prispevek k našemu napredku. Tako vlogo je lahko opravljal samo človek, ki je poleg učenosti razpolagal še z nepopustljivo voljo, listo, ko je že za časa življenja postavil spomenik, spomenik na trdnem in širokem podstavku priznanj, spoštovanja in občudovanja. »TITO in Jugoslavija je eno in isto«, to ni samo ljuba in pogosto zapisana parola, temveč je jugoslovanska stvarnost. TITO je heroj zavesti, kjer je v njem poosebljeno vse kar je velikega v človeku. Pota zgodovine in naša dolžnost do TITA so jasna. MARSAI. U TO— narisal Jože Horvat Na nebu stoto (100) jadralno letalo DG-100 Elan Skupinska slika proizvajalcev naših jadralnih letal oh »jubilantu« Na nebu stoto (100) jadralno letalo DG-100 Elan Eden najzaslužnejših delavcev PAVEL POTOČNIK pred startom poskusnega poleta jubilejnega letala V nedeljo, 18. aprila je na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah poletelo stoto jadralno letalo, izdelano v Klanu. Ob tej priliki je bila skromna slovesnost, ki so se je udeležili delavci obrata jadralnih letal in številni drugi ljubitelji jadralnega letenja, ne samo iz Elana. Najprej je zbranim spregovoril nekaj besed direktor TOZD Plastika, Tadej Lazar, nato pa je Pavel Potočnik, neumorni delavec in testni pilot sedel v jubilejno letalo in z njim opravil obvezni testni polet. Oznake na letalu so jasno kazale, da je namenjeno v Švico, kjer so si naša letala pridobila izjemen sloves. Letala DC 100 oziroma I)G 101 Elan letijo že v 14 različnih deželah sveta. Največ jih je v ZR Nemčiji in Švici. Prodali pa smo jih tudi v ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, medtem ko dvajset letal že nosi registrsko oznako YIJ. 34518 YU ELAN 896165D SUI. CH 15. 4. 82 ELAN, YU 34518 BEGUNJE V ROKE DIR. LAZAR/CERIN TER V ROKE SODELAVCEM NA FORIUNI ČESTITAM K 100 LETALU. IZREDEN USPEH. S TO ODLIČNO KVALITETO ŠIRITE VAŠE IME PO SVETU. V DUHU BOM PRI VAŠI SLAVI, VIDIMO SE V MAJU. PRISRČNE POZDRAVE DR. D. FLORJANČIČ/VVI PB-PU/0400-1 SULZER VVINTERTHUR 700 km z DG-100 Elan V ponedeljek, 26. IV. 1982 je član ALC Lesce IVO ŠIMENC na jadralnem letalu DG — 100 ELAN v 9 urah preletel razdaljo od Lesc do Livna v BIH in nazaj do Brda pri Kranju. To je 700 km in pomeni absolutni jugoslovanski rekord. Enak dosežek je uspel tudi FRANCU ŠTRUKLJU, ki je pristal v Mednem in je tako preletel okrog 690 km na letalu standard CIRRUS. Veliko uspeha sta imela tudi naša sodelavca — PAVEL JEŠE je obletel 300 km v trikotniku Lesce—Maribor— Novo mesto—Lesce kar je diamantni dosežek. Pavel AHČIN pa prav tako 300 km razdaljo od Rateč do Maribora in nazaj, kar je pogoj za zlato značko jadralnega pilota. Seveda sta oba letela na letalih naše izdelave. Vsem skupaj čestitamo! Flota I)G — 100 Elan ob pristajalni stezi ALC Lesce Dir. TOZD Plastika, I^izar Tadej, čestita delavcem ob izdelavi stotega jadralnega letala Prelet jubilejnega letala nad leškim letališčem I ■ I ■ ■ ■ I ■ ■ ■ I ■ ■ ■ I ■ I ■ I ■ - obiski - obiski - Obisk Alekseja A. Sčjomkima, rektorja inštituta za telesno kulturo iz Minska (na desni) Delegati telesno kulturne skupnosti Bill v spremstvu člana TKS Slovenije tov. Trškana Obisk članov smučarskega kluba Filzmoos — Avstrija Obisk pripadnikov letalske vojaške akademije iz Pule - naš delegat na 9. kongresu ZKS v lastna in mešana podjetja v tu- Vojvoda Vojko VTISI Z 9. KONGRESA ZKS Na 9. kongresu sem kot delegat zastopal našo delovno organizacijo. Kot večina delegatov sem imel tudi jaz nalogo, da na kongresu iznesem problematiko, s katero se srečuje naša delovna organizacija pri svojem poslovanju. dede na to, da inia naša delovna organizacija podjetja v tujini, sem imel referat s področja poslovanja z mešanimi in lastnimi podjetji v tujini, konkretno s podjetjem v Brnci na Avstrijskem Koroškem. Kot je poznano je delo kongresa potekalo v večih komisijah. Sodeloval sem v komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj. Ker je bilo razpravljalcev izredno veliko, nas je polovica delegatov svoje referate oddala v pismeni obliki. Vsebina vseli referatov je bila kritični) do problemov, ki se pojavljajo pri poslovanju prav vseh podjetij, obenem pa je vsebovala tudi konkretne predloge, kako bi se sedaj stanje izboljšalo. Glede santih vtisov o kongresu pa moram povedati, da je osebno name naredil velik vtis in prav tako kot vsi delegati si želim, da bi se vse, kar je bilo na kongresu sprejeto, dejansko uresničevalo v praksi iu to na vseh ravneh. azics REFERAT: IZKUŠNJE IZ POSLOVANJA Z MEŠANIMI IN LASTNIMI PODJETJI V TUJINI V tem referatu bi rad pov-daril določeno problematiko s katero se srečuje naša delovna organizacija pri poslovanju s podjetjem v tujini, konkretno s podjetjem v Brnici na avstij-skem Koroškem. Ob tem pa bi podal nekaj predlogov o tem, kaj bi bilo potrebno po našem mišljenju dopolniti v naši zakonodaji, da bi ustanavljanje lastnih in mešanih podjetij v tujini zaživelo v večjem obsegu. Leta 1979 smo ustanovili mešano podjetje z 8,0% deležem Elana Begunje v Brnci na avstrijskem Koroškem. Elan Brnca razpolaga s proizvodnimi kapacitetami 1 70.000 parov smuči letno. Ustanovitveni elaborat je predvideval 120.000 parov za svetovno tržišče, 50 tisoč parov pa za uvoz v Jugoslavijo. K ustanovitvi tega podjetja so nas vodili naslednji cilji: 1. Ekonomsko podpreti slovensko manjšino, ki živi na tem področju, 2. Približati se avstrijskemu trgu z izvozom iz Jugoslavije preko lastne organizacije v Avstriji in 3. Približati se izvru izde-lavnih materialov, saj je namreč 87% vseh iz Avstrije. V podjetju je zaposlenih 79 delavcev — avstrijskih državljanov in dva jugoslovanska državljana. Zaradi znanih ukrepov omejevanja uvoza smo morali zmanjšati fizični obseg proizvodnje, kakor tudi število zaposlenih, saj je bilo v letu 79 zaposlenih 126 delavcev. Ti ukrepi pa so vplivali tudi na Elan Begunje saj v svoji ponudbi na določenem tržišču nismo bili kompletni. Namreč izpadel je celotni program, ki smo ga prenesli v Avstrijo. Glede na višino vloženih sredstev, imamo dejansko neomejen vpliv na odločanje v podjetju, pri tem naj navedem, da je direktor podjetja v Brnci član naše delovne organizacije. Pri realizaciji izvoza iz Jugoslavije imamo na tem področju izdelana dva programa in sicer: — odstopanje podjetju v Avstriji del našega proizvodnega programa — tako želimo povečati ponudbo na avstrijskem trgu, — ter izvažati na konvertibilni trg. Pri izvajanju teh programov pa se srečujemo s pomanjkljivostmi v predpisih. Glavna pomanjkljivost v pozitivni zakonodaji je, da ni temeljita in nima dolgoročne ali vsaj srednjeročne veljave, vzporedno pa je potrebno še dodati: — Dvojno knjigovodstvo po avstrijskem in jugoslovanskem pravu je odveč in prinaša dodatne stroške. Če imamo v firmi lastnega človeka, k temu pa dodamo še občasno revizijo in kontrolo, potem je zagotovljena varnost naložbe, pa tudi evidenca razpolaganja z družbenimi sredstvi. — Ni sprejemljivo, da moramo ugotavljati celotni prihodek po naših predpisih in kupcu ne moremo vsiliti naše zakonodaje, še manj pa zahtevati, da se mora firma v tujini ravnati po našem predpisu o omejevanju porabe sredstev za določene namene porabe (reklama, dnevnice). Gospodarstvo, ki mu je cilj dohodek samo zelo budno spremlja gibanje vseh stroškov, brez posebnih omejevanj od zgoraj. Za izboljšanje navedene situacije smo si mi sami v načrtih za leto 1982 in srednjeročno obdobje do leta 1985 zadali naslednje naloge: — S širjenjem programa proizvodnje doseči boljši iztržek oziroma višjo ceno, ki bo sposobna pokrivati proizvodne in prodajne stroške. — V srednjeročnem obdobju priti na proizvodnjo 200.000 parov smuči letno in iskati nova tržišča na zapadu. — Že v letu 1982 bomo izpeljali strogo varčevalno akcijo na področju režijskih stroškov z zmanjševanjem režijskih delavcev. — Dela in opravila, ki jih lahko opravimo doma, bomo prenesli iz Brnce v Begunje. I'u mislimo na komercialne in finančne oz. računovodske posle. — Aktivno se bomo prizadevali spremeniti določene omejitve v predpisih, predvsem na področju knjigovodskih in drugih evidenc. — Pri vsem tem pa bomo vztrajali, da se nam dovoli letni uvoz smuči iz lastne firme. Mislimo pa, da bi bilo koristno za vse DO, ki so potencio-nalno zainteresirane vlagati jini, če bi na splošno uredili naslednje. 1.a) Temeljne organizacije, ki vlagajo sredstva v podjetja v tujini, ne bi smeli enotno obravnavati kakor tiste, ki niso izpostavljene tokovom mednarodnega trženja in drugim zakonitostim. b) Temeljne organizacije, ki se odločajo za naložbo v tujini so premalo podprte v svojih prizadevanjih, zavedati pa se moramo, da takih odločitev ne gre pustiti trenutnemu razpoloženju, ampak je to trajna naloga, ki bi morala biti širše podprta, vendar ne samo deklarativno ampak tudi stvarno. 2.a) Predpisi, ki urejajo to področje poslovanja morajo biti jasni in ne podrvženi naglim spremembam. Veljati bi morali dolgoročno ali vsaj srednjeročno. b) Predvsem se morajo dopolniti predpisi, ki urejajo področja knjigovodskih in drugih poslovnih evidenc. 3. Omogočiti je potrebno, da se del proizvodnje lastnih podjetij v tujini lahko uvozi v Jugoslavijo. VOJVODA VOJKO IOZD ŠPORINA ORODJA je v Zagrebu razstavljal na sejmu EDUCA 82 Končna obdelava otroških smuči Prvomajska proslava v Elanu Zadnji dan dela pred prvomajskimi prazniki, je pred zaključkom dopoldanske izmene, sindikat organiziral kratko proslavo v tovarni, na kateri so nastopili tudi otroška folklorna skupina iz Ribnega in recitator-ka Alenka Bole-Vrabec. Predsednik KOOS pa je delavcem spregovoril: Maj. Mesec spominov in ponosa na velike dni našega boja, revolucije in svobode za človeka, za ljudi, ki jim ni bilo žal življenj za lo, da ne bi bili tlačeni in ponižani. Prvi maj je praznik delovnih ljudi po celem svetli. Zgodovina nam pove, da se je za delavski razred veliko žrtvovalo in da so takratni borci dali pečat in življenja za boljši jutri. tako, da se v njem povsem izrazijo samoupravni interesi delavskega razreda in vseli delovnih ljudi in da se hkrati popolnoma uveljavijo pravice in interesi vseh naših narodov in narodnosti, vseh naših republik in pokrajin. Osnovna načela notranje ureditve Jugoslavije se ujemajo z načeli, ki jih zastopamo v mednarodnih odnosih. V praksi uresničujemo popolno enakopravnost, razvijamo samoupravni sistem, borimo se za hitrejši razvoj, sklepe sprejemamo z dogovarjanjem in sporazumevanjem. To pa so v bistvu ista načela za katera se zavzemamo tudi v naši zunanji politiki. Toda vse kar smo doslej dosegli v razvoju samoupravlja- v vsakem drugem kolektivu. Zato so naši interesi skupni, moramo vztrajati in z medsebojnimi odnosi, boljšim delom in enotnostjo odpravljati vse napake, ki bi imele negativne posledice za naš kolektiv. Kes je, da so napake bile in tudi še naprej bodo, res pa je tudi to, da smo vsi poklicani in dolžni da iz dneva v dan te napake odpravljamo, saj si le tako lahko ustvarjamo boljši jutri. Maj, to je tisti maj, ki smo ga in ga še ponekod praznu- Cesti-lanc7 xa 'fma-j PRAZNIK DELA p.lcnurp in jiKmirke. crsft. Šcrle f{. T. L vaharlci jejo z rdečim nageljnom v gumbnici. Ob tej priliki izrekamo čestitke vsem delavcem in želimo še veliko delovnih uspehov in osebne zadovoljstva! Čestitke pionirjev osn. šole Radovljica za 1. maj Maj. Je tudi mesec, ko so nam srca zastala od neizmerne bolečine in žalosti, saj nam je smrt, ta neusmiljena spremljevalka življenja za vselej ugrabila človeka, ki smo ga imeli neizmerno radi, ugrabila nam je tovariša Tita. Danes pa nam bolj kot kdajkoli poprej govorijo njegova dela, kako je potrebno živeti, da bi ostali svobodni in enotni v Titovi Jugoslaviji. Naš politični in ekonomski sistem izpopolnjujemo zdaj nja, še ni dosežek, s katerim bi bili lahko zadovoljni. Sicer je znano, da kar naprej in odkrito opozarjamo tudi na sedanje slabosti in napake. To nam je potrdil tudi 9. kongres ZK Slovenije. Ob tej priložnosti lahko pov-darimo, da je vloga delavskega razreda zelo važna pri nadaljni krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov. Tudi v Klanu so zaposleni delavci iz skoraj vseh republik. In tako je tudi Razstava grafike in oljnih slik Jožeta Smoleja iz Radovljice, ki je posvečena prvomajskemu prazniku, bo v avli upravne stavbe odprta do 14. maja Metka Jerman ima za seboj uspešno sezono Prvo četrtletje je bilo naporno 1’oročiio o gospodarjenju v prvem četrtletju 1982 I. Zaostreni pogoji gospodarjenja Gospodarska kriza, ki zajema svetovna gospodarstva, je v jugoslovanski gospodarski prostor zagrizla še toliko bolj, ker nas obremenjuje prevelika družbena režija in sploh vsakršna režija. Prevelik režijski aparat je usmerjen v birokratizira-nje in administriranje namesto v skrb za nemoteno in večjo proizvodnjo, ki bi bila sposobna konkurirati na svetovnih tržiščih. Takšno stanje je nesporno osnovni neprestani pritisk na cene in odtod na inflacijo. Prvo četrtletje sicer ni dolga doba, a zadostna, da ugotovimo, kako smo delali in kakšni so rezultati našega dela. Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki se odražajo predvsem v naslednjem: — pritisk na zvišanje cen je nenehno prisoten, gledano z zornega kota temeljnih organizacij s področja gospodarstva, ima ta težnja svoj izvor v nenehni rasti tistega dela dohodka, ki nam služi za pokrivanje splošne porabe na republiški in zvezni ravni, ki pa je v končni fazi strošek, in ta še kako pritiska na cene; — S 1. marcem so se občutno povečale obrestne mere za kapital, ki ga moramo najemati tj. za kredite. Nesporno je, da je ta ukrep nujno potreben. Denar bo dobil tako svojo ceno, ki jo sedaj ni imel, zadolževali smo se preko zdrave meje in za vsako ceno. Ima pa ta ukrep tudi negativne posledice za temeljne organizacije, ki nimajo lastnih sredstev ali ne v dovoljšni meri. Občutno sc bodo povečali stroški iz tej>a naslova. — Zaradi nereda na zunanjetrgovinskem področju, je potrebno vezati znatna sredstva v zalogah repromateriala, kakor tudi zato, da si pridobimo dodatna devizna sredstva za nemoteno proizvodnjo. To je le nekaj pogojev, ki na svoj način vplivajo na poslovanje in uspehe gospodarjenja. II. Financiranje obratnih in osnovnih sredstev Elanova šibka točka je sezonski značaj prodaje. To zahteva izredno velik posluh in složnost in sočasnost vseh funkcij poslovnega procesa. Kljub temu pa prihaja predvsem zaradi nestalnosti predpisov in skrbi, da proizvodnja ne bo zastala, da bomo ob času, ko jc naš čas prodaje, primerno založeni, do prekomerne vezave dragih sredstev v zalogah surovin in proizvodov pa tudi trgovskega blaga. Trenutno imamo v zalogah vseh vrst vezanih sredstev, ki predstavlajjo 1/4 lanskoletnega celotnega prihodka. Bolj kot same zaloge, nas mora skrbeti visoka cena za tako vezana sredstva. V prvem četrtletju letošnjega leta so bile na področju financiranja zabeležene naslednje aktivnosti v naložbe za osnovna sredstva: — pričeli smo z izgradnjo postaje hladilne vode v temeljni organizaciji vzdrževanje, — temeljna organizacija športno orodje je kupila računalniško vodeno stružnico, — v temeljni organizaciji smuči potekajo pospešene priprave za izdelavo elaborata o ustanovitvi trgovske firme v ZDA in Kanadi, to je v tej temeljni organizaciji v letošnjem letu najpomembnejša in največja investicijska naložba, — temeljna organizacija plastika je zadnje dni marca oddala pristojnim institucijam elaborat o svojem programu naložb Plastika 82. Program naložb je obsežen, izvozno zelo zanimiv, da bomo pa lahko zasadili lopato, bo potrebno počakati na ustrezna soglasja zato pristojnih republiških institucij. Posebej naj ob tej priliki poudarimo, da vse Elanove temeljne organizacije redno izpolnjujejo vse svoje obveznosti, ki so jiii prevzele bodisi iz tekočega poslovanja ali preteklih zadolžitev. Prav posebej naj zapišemo, da izpolnjujemo tudi vse obveznosti do tujine. III. Rezultati gospodarjenja Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in istih cenah, so vse temeljne organizacije dosegle na področju ustvarjanja celotnega prihodka, dohodka in akumulacije še dokaj dobre rezultate. — Temeljna organizacija smuči je v prvem četrtletju 53,8% svojega celotnega prihodka dosegla na tujih tržiščih, v celoti je letni načrt dosegla z 20,4% kar je glede na sezonski značaj prodaje lep uspeh. V primerjavi z letom 1981 pa izkazuje celotni prihodek indeks 148,8. Dohodek je primerjan z načrtom dosežen s 27,6% ali 30,2% več kakor leta 1981, osebni dohodki pa so v primer- javi z letom 1981 višji za 20,2% ob 6,6% manjši zaposlenosti. — Temeljna organizacija športno orodje beleži 5,3% rast celotnega prihodka v primerjavi z letom 1981, letni načrt pa je dosežen s 23%. Z izvozom ustvarjeni celotni prihodek je v skupnem celotnem prihodku udeležen z 9,7%. Dohodek beleži 22% izpolnitev letnega načrta in 21,8% več kakor leta 1981. Osebni dohodki so glede na načrt za leto 1982 doseženi z 22,9%, primerjani z letom 1981 pa so za 15% višji, ob tem pa so zaposleni porasli za 1,9%. Temeljna organizacija plastika je svoj celotni prihodek v primerjavi z letom 1981 povečala za 39,8%, letni načrt pa je dosegla s 24,4%. Izvoz je v celotnem prihodku udeležen z 19,3%. Dohodek beleži boljšo rast v primerjavi z letom 1981 in sicer za 43,2%, letni načrt za leto 1982 pa je dosežen z 22,5%. Iz tako ustvarjenega dohodka je temeljna organizacija namenila za osebne dohodke 27,9% več kakor lani ob 7,4% povečanju zaposlenih. — Temeljna organizacija trgovina beleži od vseh temeljnih organizacij najvišjo rast celotnega prihodka v primerjavi z letom 1981, letni načrt je dosežen s 27,1 %, primerjava z letom 1981 pa izkazuje indeks 152,1. Dohodek primerjan z načrtom za leto 1982 je dosežen s 37,1%, osebni dohodki pa so se povečali v primerjavi z letom 1981 za 55,4% ob 30,4% povečanju zaposlenih. Povečanje gre na račun nove trgovine v Zagrebu. Le-ta je pričela z obratovanjem v decembru 1981. — Temeljna organizacija inštitut ves svoj celotni prihodek ustvarja v okviru delovne organizacije za potrebe temeljnih organizacij in je v primerjavi kaj je bilo načrtovano, plan dosegla s 23,9% glede na letni načrt. Dohodek primerjan z letnim planom je dosežen s 23,1%, osebni dohodki pa beležijo rast 6%. — Temeljna organizacija vzdrževanje v obravnavanem obdobju izkazuje 33% izpolnitev letnega načrta celotnega prihodka, ki ga v pretežni meri ustvarja v okviru delovne organizacije. Dohodek je porastel v primerjavi z letom 1981 za 23%, primerjan z načrtom za leto 1982 pa je letni načrt dosežen z 39%. Osebni dohodki so porasli primerjani z letom 1981 za 9% ob 6,7% povečanju zaposlenih. — Delovna skupnost skupnih služb je program svojih del za potrebe temeljnih organizacij izkazan vrednostno v celotnem prihodku izpolnila s 27,8%, tu je všteta tudi dejavnost obrata družbene prehrane. Osebni dohodki v delovni skupnosti so v primerjavi z letom 1981 višji za 18% ob 2,8% povečanju zaposlenih. Vse temeljne organizacije so ob doseganju izkazanega dohodka pri razdelitvi za potrebe osebnih dohodkov ravnale skladno z družbenim dogovorom. Ob tem poročanju pa ne smemo mimo dveh ugotovitev: 1) povečane stopnje predpisane amortizacije, ki prvič veljajo v letošnjem letu za Elan, ne predstavljajo dodatne obremenitve, ker smo že v preteklosti obračunavali pospešeno amortizacijo, 2) skladno s predpisi v letošnjem letu delovna skupnost plačuje davek na dohodek po stopnji, ki velja za temeljne organizacije. To' omenjamo ne zaradi absolutne vrednosti, ampak zato, ker želimo opozoriti na eno od oblik nesmislov tozadevne zakonodaje, na drugi strani pa opozoriti na vedno nove in nove dajatve za potrebe splošne porabe. Ponovno si dopovedujemo, da eno govorimo in pišemo, drugo delamo. IV. Zaključek Smo dejansko na začetku težkega in zelo odgovornega časa. Dvoje nam bo lajšalo ta čas: Imamo toliko obveznosti kolikor smo jih ob normalnem poslovanju sposobni tudi sami pokriti, iz preteklega poslovanju v našem premoženju ni nič, kar ne bi imelo svojega tržnega priznanja oziroma potrditve. Pri tem pa moramo težiti za še bolj skrbno gospodarjenje: — pretehtati vsako novo naložbo, — povečati produktivnost in kvaliteto, — z zaupanimi sredstvi odgovorno ravnati, vse to vodi k zmanjšanju stroškov, večji izvozni sposobnosti, višjemu dohodku in tako boljšemu osebnemu standardu in splošni in skupni blaginji. Pavel Koder TUH N I H ZA IV. M F 8 c 15.IV.1982 Si. in pr/imeli Z * 7 6 /0 // /2 /3 . bcU //es/o J KOROŠEC 0 0 1 1/2 1 l 0 3 1/2 v. Z VREČKO 1 1 1 1 I 0 1 1 6 i. 3 BLA?,IČ F. 1 0 1 0 0 0 1 3 VI. V KNAVS 0 0 0 0 0 0 0 0 VIII. <- JERALA l/c 0 1 1 1 1 0 4 1/2 m. e CMEJC 0 0 1 1 0 0 o 2 VII. RBSMA1J F. 0 1 1 1 0 1 m 1 5 ii. a JRAGAN 1 0 0 1 1 1 0 4 IV. Predstavljamo novoizvoljene predsednike g DS— DO ELAN: JEŠE PAVEL — roj. 21. XII. 1950, Radovljica, strojni tehnik ELAN od 3. XI. 1980 — samostojni tehnolog DS — TOZD SMUČI: ŠMIT VITO — roj. 22. IV. 1950, Bled, strojni tehnik ELAN od 14. VIII. 1978 — vodja tehničnega oddelka DS-TOZD, DSSS in DO Elan ds— tozd Spori, orodja: URBANC JANEZ — roj. 20. III. 1952, Loka — Domžale, dipl. arhitekt ELAN od 1. X. 1976 — odgovorni projektant DS — TOZD PLASTIKA: KOS MARJAN — roj. 17. VIII. 1941, Blejska Dobrava, lesni tehnik ELAN od 18. IX. 1962 — samostojni tehnolog DS— TOZD TRGOVINA: JESENKO DANICA — roj. 18. I. 1950, Jesenice, komercialni tehnik ELAN od 27. X. 1970 — sam. referent v grosističnem odd. I)S— TOZD INŠTITUT: FINŽGAR PRIMOŽ — roj. 5. III. 1951, Kropa, dipl ing. lesarstva ELAN od 4. VIII. 1975 — asistent DS — DSSS DEŽMAN JOŽE— roj. 3. 111. 1942, Lancovo, KV prodajalec ELAN od 21. V. 1962 — glavni skladiščnik materiala DS— TOZD VZDRŽEVANJE: RESMAN FRANC — roj. 16. XIII. 1944, Zapuže, KV strugar ELANod 1. II. 1971 —strugar I. Križajev monogram Matjaž Brojan, odgovorni urednik občinskega poročevalca Domžale, osebni prijatelj našega urednika »Smučine«, se v prostem času ukvarja Z rezbtirstvom. Pred prvomajskimi prazniki je povabil Bojana Križaja na dom in mu izročil lesorez v obliki črke » K« 60 x 30 cm, ki prinaša zgoraj emblem Scltlad-minga. Spodnja vijuga Islalom) je tudi v znaku dvojke, ki je v spodnjem delu celo izražena. Na emblemu so bele lise — snežinke, vse skupaj pa dopolnjuje datum osvojitve Bojanove srebrne medalje. Izdelek je osebno darilo in darilo vseli ljubiteljev smučanja iz Domžal, kjer ima Bojan mno- go prijateljev, med njimi tudi Petra Verbiča, državnega prvaka v motociklizmu. Pa še to: Matjaž Brojan se Z lesorezom v prostem času ukvarja že nekaj let, kjer je že izdelal vseli vrst dekorativnih izdelkov, afriških okultnih mask, emblemov, grbov, uporabnih predmetov in drugo. Zaključek: darila je bil Bojan zelo vesel, srečni pa so bili NOVI VOZNIKI VILIČARJEV Interna komisija za izvedbo tečaja za voznike viličarjev je 15. 4. 1982 z drugim terminom za preverjanje znanja zaključila v jeseni 1982 začeti tečaj za voznike viličarjev. Prijavljenih je bilo 46 kandidatov, preverjanja znanja pa se je udeležilo 29 kandidatov, od katerih je bilo 27 uspešnih. Novim voznikom želimo srečno in varno vožnjo. Branko Renko tudi darovalci, saj pomeni Bojanova medalja na svetovnem prvenstvu priznanje slovenskemu in jugoslovanskemu smučarskemu športu. Knafelj Slavko Komisije za delovna razmerja v TOZD, DSSS1982-85 Komisije za stanovanjska vprašanja delavcev V TOZD, DSSS 1982/85 TOZD — SMUČI: 1. Bešter Jože — predsednik 2. Robič Helena — član 3. Langus Slavko — član 4. Knavs Alojz — nam. preds. 5. Kolman Marjana — nam. člana 6. Potočnik Damjan — nam. člana TOZD — ŠPORTNA ORODJA: 1. Luznar Janez — predsednik 2. Pretnar Franc — član 3. Mulej Marjeta — član 4. Valant Janez — nam. preds. 5. Metelko Jože — nam. člana 6. Krmelj Janko — nam. člana TOZD — PLASTIKA: 1. Mulej Janez — predsednik 2. Šlibar Viktor.— član 3. Florjančič Jože — član 4. Kemperle Anica — nam. preds. 5. Bertoncelj Tone — nam. člana TOZD— TRGOVINA: 1. Buršič Irena — predsednik 2. Mutak Jadranko — član 3. Skočir Romana — član 4. Leš Vladimir — nam. preds. Komisije DS-DO 1. Komisija za osebne dohodke: 1. Šmit Vito TSM — preds. 2. Leskovec Franc TŠO 3. Resman Ivanka TPL 4. Trojar Vida TTR 5. Zupan Drago TI E 6. Posavec Vinko TVZ—nam. 7. Zupan Anica DSSS 2. KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU: 1. Debeljak Milan TSM 2. Stunkovič Franjo TŠO 3. Hrustelj Lado TPL.— nam. 4. Dolar Milan TTR 5. Berce Jože TIE— preds. 6. Kunčič Janko TVZ 7. Horvat Jože DSSS 3. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN IZBOR OSNOVNIH SREDSTEV: 1. Potočnik Zvone I SM—nam. 2. Bolčina Alojz TŠO 3. Kolman Bojan TPL 4. Sumina Laufer-Nikola TTR 5. Volčanšek Tone TI E—preds. 6. Renko Branko TVZ 7. Pohar Milan DSSS 4. KOMISIJA ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE: 1. Jerala Vinko TSM 2. Jagodic Franc TŠO 3. Čerin Tone TPL 4. Filčič Astid TI R 5. Krmpotič Nevenka TIE — preds. 6. Mrak Janko TVZ — nam. 7. Krmpotič Mladen DSSS 5. Urh Amalija — nam. člana 6. Jovanovič Milan — nam. člana TOZD— INŠTITUT: 1. Gostiša Ivo — predsednik 2. Ilc Juriča — član 3. Švab Franc — član 4. Tonejc Jože — nam. preds. 5. Mencinger Jože — nam. člana 6. Kokalj Božena — nam. člana TOZD— VZDRŽEVANJE: 1. Potočnik Cvetan — predsednik 2. Kapus Jakob — član 3. Kocjančič Slavko — član 4. Potočnik Pavel — nam. predsednika 5. Resman Janko — nam. člana 6. Ješe Janez — nam. člana DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: 1. Ravnik Janez — predsednik 2. Mulej Stanko — član 3. Brejc Marko — član 4. Košir Tanja — nam. preds. 5. Mevlja Francka — nam. člana 6. Peterman Tatjana — nam. člana Elan 1982-1985 5. KOMISI JAZ A IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE: 1. Šlibar Avgust TSM — preds. 2. Dolar Filip TŠO 3. Finžgar Bogdan TPL—nam. 4. Pavlovič Zlatana TTR 5. Šolar Franc TIE 6. Nagode Anica TVZ 7. Pfajfer Anica DSSS 6. KOMISIJA ZA SPREM-LJANJE DE LOVNIH NA LOG: 1. Legat Marjan TSM 2. Novak Štefan TŠO — nam. 3. Peterman Pavel TPL 4. Stošič Vladimir TTR 5. Kokalj Rudi TIE 6. Resman Janko TVZ 7. Hegedič Lado DSSS — preds. 7. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD: 1. Dijak Kristina TSM — nam. 2. Hrast Oton TŠO 3. Sekovanič Janez TPL — preds. 4. Srčič Brigita TTR 5. Vidic Miran TIE 6. Ferkolj Janko TVZ 7. Knafelj Slavko DSSS 8. STALNA VOLILNA KOMISIJA 1. Lavrič Vito TŠM 2. Kelih Dušan TŠO — preds. 3. Langus Mirjan TPL 4. Vavpotič Marija TTR — nam. 5. Praprotnik Filip TIE 6. Kocjančič Jakob TVZ 7. Krivic Alenka DSSS TOZD — SMUČI: 1. Sitar Rok — predsednik 2. Bulovec Ivana — član 3. Globevnik Cilka — član 4. Zupan Jože — član 5. Legat Zdravko — član TOZD—ŠPORTNAORODJA: 1. Klinar Janez — predsednik 2. Zupan Zdravko — član 3. Zupan Ivanka — član 4. Lapuh Andrej—član 5. Marijan Sonja — član TOZD — PLASTIKA: 1. Sekovanič Janez — predsednik 2. Justin Tatjana — član 3. Brejc Janez — član 4. Mohorč Franc — član 5. Lukežič Ljudmila — član TOZD— INŠTITUT: 1. Šiško Rajmund — predsednik 2. Starc Tone — član 3. Gašperšič Miran — član 4. Finžgar Primož — član 5. Polončič Vinko — član 6. Krmpotič Nevenka — član TOZD — VZDRŽEVANJE: 1. Gašperin Florjan — predsednik 2. Ravnik Franc — član 3. Klinar Miro — član 4. Valant Franc — član 5. Banjac Lazo — član TOZD— TRGOVINA: 1. Podlipec Amalija — predsednik 2. Milovanovič Radivoje — član 3. Vujnovič Ksenija — član 4. Jesenšek Vera — član 5. Jakopič Marija — član DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: 1. Polak Zofka—predsednik 2. Čučnik Milan—član 3. Štibelj Franc—član 4. Kostanjšek Tomaž — član 5. Košir Majda — član z2AY. - Begunje UDELE-BA POLH V ^ ERAKBE Ii: LAZITE ZA DELOVNE LJUDI IK OBČAKI ID. 22.3.1932 DO 6.4.1982 TOZD - DSSS ŠTEVILO ZAPOSLENIH FRISOTKIE NA PREDAV. % C??.AVIČE!;0 CDSOTNI K> KEOPRAVIČ. ODSOTNI * PRIPOMBE :: ! DELOVNA SKUPNOST SKUPKIH SLUŽB 159 126 79,J 19 11. > 13 5.2 7 bolniška 6 štipendisti 6 pogodb, delo TOZD SMUČI 446 379 35 26 5,8 41 ),2 24 bolniška 2 štipendista TOZD ŠPORTNA ORODJA 166 112 -s?,; 17 0,2 37 ?2,3 8 bolniška 9 vajenci TOZD VZDRŽEVANJE 132 76 57, 15 1,4 41 51,1 12 vajenci 3 bolniška TOZD FLAoTIKA 88 69 78, 15 17 14 L5,9 3 bolniška 2 vajenci TOZD TRGOVINA 29 24 32,i 1 3,4 4 13, t 1 bolniška TOZD INŠTITUT 46 36 78, 8 ■7,4 2 *,3 6 štipendisti 1 Beograd 1 bolniška l SKUPAJ 1066 822 77, 101 9,5 152 rvTT/ tovimi h.-jr>n»9» Referent za LO in'DS//f.x ,bLPJy r.rodia r t:‘ o■ VIDI3 Z^ravlt^j,,' ' L// 6*gun/*1 nt Gortnjt-*m 7 'i .'L - ^ Medicinske sestre iz dispanzerja za medicino dela, prometa in športa XII. mednarodno prvenstvo v Ljubljani v športni gimnastiki 3. in 4. aprila 1982 V Ljubljani sc je 3. in 4. aprila letos odvijalo že 12. mednarodno prvenstvo v športni gimnastiki, ki ga je letos prvič dala v svoj koledar tekmovanj tudi Mednarodna gimnastična zveza. Prvič je bilo tudi, da je kompletno orodje dal na razpolago ELAN. Prvenstva so se udeležile reprezentance iz Sofije — Bolgarija, Tbilisija — Sovjetska zveza, Novi Ligure — Italija, Bregenza — Avstrija, Ženeve — Švica, Osla — Norveška, Barcelone — Španija, Ljubljana 1, Ljubljana II in Novega mesta — Jugoslavija, skupaj torej 10 reprezentanc. Nekatera mesta so imela moško in žensko vrsto, druga pa so nastopili le z žensko ali le z moško vrsto. V skupni razvrstitvi je zmagala ženska ekipa iz Sofije pred Tbilisijem in ekipo Ljubljana 1, posamezno pa M. Ma-nolkova pred I. Gramatikovo — obe Sofija, pred I. Siradze — Tbilisi. Pri moških so posamezno zmagali: parter: J. Gil — Španija pred L. Gogoladze — SZ konj z ročaji: M. Kunčič — YU pred U. Kalb — Avstrija krogi: L. Gogoladze — SZ pred M. Kunčičem — YU preskok: L. Bcšter — YU pred L. Gogoladze — SZ bradlja: M. Kunčič — YU pred L. Gogoladze — SZ drog: M. Rubio — Španija pred N. Gviniašvili — SZ Naši tekmovalci so se zelo dobro odrezali, saj so na treh orodjih dosegli prva mesta. Rezultati ženske posamezno: preskok: M. Manolova pred D. Avgirova — obe Bolgarija bradlja: M. Manolova pred I. Siradze — Sovjetska zveza gred: 1,-—2. I. Siradze in M. Manolova parter: I. Siradze pred M. Hucišvili — obe Sovjetska zveza Pri ženskah so imele vse adute v rokah tekmovalke iz Sofije in Tbilisija. Na 12. mednarodnem tekmovanju v športni gimnastiki je ELAN prvič ponudil celotno opremo za tako tekmovanje. Lani 1981 je bil razvit parter, letos pa je bil razvit celoten program tekmovalnih blazin in odskočna deska, tako smo dopolnili še zadnji dve vrzeli v naši ponudbi. Pri samem razvoju orodij smo izvedli več meritev lastnosti orodij, ki smo jih izpopolnili s testiranjem v telovadnicah, kjer trenirajo naši vrhunski telovadci in telovadke. Naša konstrukcija je bila poleg tega v stalnih stikih s proizvajalci surovin, ki jih rabimo za proizvodnjo športnega orodja, da smo dobili materiale z zahtevanimi lastnostmi. Rezultat vseh teh prizadevanj je serija tehnično dovršenih blazin in odskočne deske, ki pa je poleg tega tudi v pogledu oblikovanja, skladnosti barv in celotnega iz-gleda enakovredna oziroma boljša kot druga podobna orod- m c ? tri °&Ljaha Spominski krožnik, ki ga je Klanu podelila Gimnastična zveza Ljubljane za pomoč in sodelovanje pri organizaciji XII. mednarodnega prvenstva Ljubljane v športni gimnastiki. ja. Tako so vsaj ocenili ELANOVA tekmovalna orodja sodniki, trenerji ekip in tekmovalci sami. Podatke smo zbrali v osebnih razgovorih z nastopajočimi pa tudi z vprašalnikom, ki smo ga razdelili vsem reprezentancam in funkcionarjem. Nekatere pripombe nam bodo koristno vodilo pri nadaljnjem razvoju in izboljšavah športnega orodja. Med razgovori in tudi pri anketi se je vedno znova videlo, da so vsi udeleženci zelo neposredni, nimajo dlake na jeziku in da hvalijo kar jim je všeč, ter povedo svoje mnenje o slabostih. Tako so bila deljena menenja o odskočni deski od fantastično, do dobro in slabo (Novo mesto), ki je res nova konstrukcija (kovinska), dosedaj so na vseh tekmovanjih uporabljali deske lesene konstrukcije, ki pa se hitro utrudijo in izgubijo elastične lastnosti. To tekmovanje pa je predstavljalo tudi zadnjo preizkuš- njo ELANOVEGA orodja pred tekmovanjem za svetovni pokal, ki bo oktobra letos v Zagrebu. Komisija iz organizacijskega odbora tekmovanja v Zagrebu in komisija sodnikov je orodja, posebno še blazine in odskočno desko, natanko pregledala in dala o vseh orodjih pozitivno mnenje, kar pomeni, da bodo orodja uporabljena pri tekmovanju za svetovni pokal v gimnastiki v Zagrebu. Z razvojem parterja — lani in razvojem programa tekmovalnih blazin in odskočne deske — letos, smo v ELANU sposobni nuditi celoten program za tekmovanja v športni gimnastiki tudi za zahtevnejša tekmovanja doma in v tujini. S celotno ponudbo se odprejo tudi možnosti za nastop na tujih trgih, z ozirom na trenutno gospodarsko stanje je to zelo pozitivno. Ivo Gostiša TOZD ŠO je ob sodelovanju INŠTITUTA tokrat prvič opremil tekmovanje popolnoma kompletno z našim orodjem Gimnastika 82 na hlanovem orodju. Aprila smo v Zagrebu podpisali dogovor z organizacijskim odborom Svetovnega pokala Gimnastika 82, ki bo oktobra v Zagrebu, s katerim smo postali ekskluzivni dobavitelji opreme in orodja za to tekmovanje. Za organizacijski odbor je dogovor podpisal predsednik odbora tov. 1'iškulič, za Elan pa tov. Pintar, dir. TOZD Športna orodja. svjetski kup gimnastika ’82 22.-24. listopada 1982. ZAGREB-JUGOSLAVIJA Elanov prehodni pokal mesta Zagreba V jeseni 1981 nam je Smučarska zveza mesta Zagreb ponudila sodelovanje v obliki tekmovanj pionirjev za Elanov prehodni pokal. Hrvatska ima namreč dve smučarski zvezi, republiško in posebno zvezo mesta Zagreb. Ker je organizator tega tekmovanja Zagrebška zveza se tudi pokal imenuje Elanov prehodni pokal mesta Zagreb. Prvotni namen teh tekmovanj je bil v aktiviranju pionirjev zagrebških smučarskih klubov, vendar je zaradi velikega interesa tudi ostalih smučarskih klubov na Hrvatskem prireditev dobila republiški obseg. Izdelan je bil pravilnik tekmovanja in način točkovanja posameznikov in klubov. Poleg prehodnega pokala je Elan daroval tudi medalje za prva tri mesta vsake kategorije in pokale za prvake kategorij- Svečana podelitev odličij za tekmovalce je bila dne 23. aprila v Elanovi športni blagovnici v Zagrebu. Ob 16. uri se je zbralo lepo število tekmoval-cev-pionirjev, njihovih staršev in klubskih funkcionarjev ob prisotnosti televizije in radia Zagreb. Poseben poudarek svečanosti pa je dala prisotnost naših mladih reprezentantov, Zavadlavove, Leskovškove, Robiča in Čižmana, ter direktorja alpske reprezentance tov. Vogrinca. Vsi so aktivno sodelovali pri podeljevanju odličij, kar je pionirje izredno navdušilo. Po končani prireditvi v Elanovi blagovnici je sledila novinarska konferenca in pomenek s starši in funkcionarji klubov v hotelu International. Na vprašanja so odgovarjali tudi mladi reprezentantje, saj je pionirje-tekmovalce, ki so jim ti mladinci vzorniki, najbolj zanimalo kako uspejo poleg treningov in tekmovanj še reševati svoje šolske obveznosti. Iz oči teh mladih tekmovalcev se je dala razbrati želja, da bi tudi oni nekega dne stopili na zmagovalne odre, kot je to uspelo Andreji, Anji, Sašu in Tomažu, nam pa je zagotovilo, da imamo dosti mladih in dobrih kadrov, le organizirati jih je treba. Brez dvoma je prireditev velikega reklamnega značaja za Elan, saj s tem dvigamo smučarski nivo v Jugoslaviji, krepimo tekmovalni duh in pripravljamo nove kadre ki bodo lahko tudi v bodoče dostojno zastopali naše barve na mednarodnih prireditvah. S tekmovanjem za Elanov pokal mesta Zagreba bomo nadaljevali tudi v novi sezoni. Prireditev naj bi postala stalna in dejansko mobilizirala ves mladi smučarski rod na Hrvatskem. Ob tej priliki bi se želel zahvaliti poslovodji naše blagov- nice v Zagrebu tov. Štošiču, ki je ves čas od ideje pa do podelitve odličij aktivno sodeloval in je bistveno pripomogel k temu, da je tudi zaključna prireditev tako lepo uspela. Vinko Bogataj Tone Vogrinec je zmagovalcu v vsaki kategoriji podelil pokal Na prireditvi so sodelovali mladi reprezentanti: Anja Zavadlav, Robič, Čižman in Andreja Leskovšek s Tonetom Vogrincem Klanov prehodni pokal je v sezoni 1981—82 osvojil SKI.IAŠKI KLUB ZAGREB Skupina vseh nagrajencev — tekmovalcev za I. Elanov pokal mesta Zagreb Priprava za gradnjo objekta hladilne vode 12 SMUČINA Hladilna postaja - hlajenje tehnološke vode V zadnjih treh tednih spet vidimo v ELANU gradbene stroje, ki ob potoku Zgoša opravljajo zemeljska dela. Ob tej priliki nas vsakega za sebe obdajajo različne misli, kaj bomo zgradili in če bo tisto, kar gradimo, resnično prispevalo k boljšemu gospodarjenju ELANA. Tokrat gradbeniki gradijo »Hladilno postajo«, to je objekt, v katerem bodo nameščena energetska postrojenja, namenjena za pripravo hladilne tehnološke vode, ki se uporablja neposredno v tehnologiji izdelave smuči za hlajenje energetskih naprav (kompresor) in delno v tehnologiji izdelave športnega orodja. Hladilna voda v naši tehnologiji predstavlja ključni energetski vir, podobno kot elektrika, vroča voda, komprimirani zrak, itd. Tudi za ta energetski vir velja podobno kot za ostale, da se potrebe po njem iz leta v leto povečujejo, vzporedno pa se povečujejo tudi zahteve po kvaliteti; temperatura, tlak, količina, itd. Ravno navedeni parametri pa so tisti, ki so narekovali potrebe po razširitvi in modernizaciji tovrstnih naprav. Dosedanje naprave, ki so temeljile na sprotnih dopolnitvah, niso sposobne pokrivati tekočih potreb, niti po količini, niti po kvaliteti. Obratovanje je povezano s precejšnimi tolerancami v temperaturi in količini, poleg tega pa na meji zanesljivosti zaradi spreminjajočih se pogojev v zimskem času in poletni vročini. Študija in tudi že načrti za novo postrojenje so bili opravljeni in izdelani že v letu 1980, vendar do realizacije zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja ni prišlo. Objekt bo namensko prirejen za naprave, ki bodo v njem nameščene. V kletni etaži bo akumulacijski bazen, napajan z vodo iz potoka Zgoša z vse- dalnikom. Poleg tega bodo v kleti nameščene tudi obtočne črpalke za hladilno vodo in tlačne črpalke za gasilske namene. V pritličju je prostor za namestitev toplotnih izmenjevalcev, sklopa črpalk za hladilne stolpe, mehčaino napravo in toplotne črpalke. Poleg prostora za strojne naprave bo v pritličju še prostor za energetika — vzdrževalca, manjši prostor za potrebe gasilcev in prostor za elektro instalacije. Na strehi objekta bodo nameščeni hladilni stolpi kot dopolnitev hlajenja predvsem v poletnih mesecih. Oprema hladilne postaje se bo po potrebi dopolnjevala v treh fazah. Predvidene so možnosti za dodatno montažo protitočnika za hlajenje in dodatno montažo hladilnega stolpa na strehi. V drugi in tretji fazi je predvidena tudi montaža toplotnih črpalk, s pomočjo katerih naj bi izkoristili odvedeno toplotno energijo. Realizacija montaže toplotnih črpalk je močno vprašljiva, predvsem ker gre za drago uvoženo opremo, porabo elektične energije in primernosti porabnika. Kot nadomestilo toplotnim črpalkam -je IMP izdelal študijo za porabo odvečne energije v tehnološke namene prezračevanja v hali B-l, kar je bistveno cenejša varianta pri še vedno ugodnih rezultatih. Z realizacijo investicije nam objekti zagotavljajo, da bomo dosegli naslednje parametre: — zagotovili konstantno temperaturo hladilne vode 25” C — zagotoviti konstantni in maksimalno dovoljeni tlak 34 m VS — Zagotoviti pretočno količino hladilne vode I faza 60500 l/h II faza 84500 l/h III faza 113500 l/h Vrednost investicije v I fazi bo znašala skoraj 10 milijonov din, poleg tega pa bo predvidoma potrebno opraviti še za cca 2 milijona din del investicijskega vzdrževanja na obstoječih instalacijah hladilne vode. Izbrani izvajalci del so: — strojne instalacije IMP Ljubljana — elektro instalacije Elmont Bled — Gradbena dela Gorenje Radovljica — projekte — gradbene — Splošni projektivni biro Ljubljana — instalacije — IMP Ljubljana Investicija mora biti zaključena do 1. julija 1982, nakar v času kolektivnega dopusta sledi zahtevno delo vključitve novega objekta z delno novimi in delno starimi, že obstoječimi napravami v obratovanje. Po zaključenem kolektivnem dopustu mora biti objekt funkcionalno v obratovanju. Breme te zahtevne naloge prevzemamo vzdrževalci in služba investicij IE. Prepričan sem, da nam bo delo uspelo, za kar nam dajejo smelost v preteklosti uspešno opravljene zahtevne naloge. Branko Kcnko Iz nove Elanove športne blagovnice v Zagrebu Inventivna dejavnost v Elanu v letu 1981 DELOVANJE KOMISIJE ZA IZUME, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN KORISTNE PREDLOGE V ČASU 1980—1982 Komisija je na začetku svojega dela naletela na dokaj neorganizirano področje dela, zato je bilo nujno sprejeti določene ukrepe za lažje delo in poživitev inventivne dejavnosti v DO. Aktivno sodelovanje komisije pri obravnavi novega pravilnika je bilo prvo delo, ki je bilo tudi nujno potrebno, kajti stari pravilnik je bil neuporaben, predvsem zaradi nejasnosti glede njegove veljavnosti. Delo je nato dosti bolje napredovalo s sprejetjem tajnika komisije, tov. Stareta. Skupno smo pripravili vprašalnik, ki ga s prispelo vlogo posredujemo strokovnim službam, da ga izpolnijo in s tem olajšajo delo komisiji pri obravnavi koristnosti predloga in kasneje pri izračunu odškodnine na osnovi enoletnega prihranka. DS DO nam je na našo prošnji) odobril tudi določena sredstva, ki smo jih uporabili za tiskanje ABC obrazca za izpolnjevanje vlog in s tem dosegli boljše organiziranje in pa reklamni efekt v smislu povečanja množične inventivne dejavnosti. Pregled vlog za to obdobje nam potrjuje, da se je množičnost resnično povečala, saj je število vlog naraslo za cca 50% v primerjavi s preteklim obdobjem. Ostali podatki iz pregleda inovacij pa so sledeči: — število prijavljenih inovacij 56 — število sprejetih inovacij 28 — število arhiviranih inovacij 10 — število odbitih vlog 11 — število nerešenih vlog 7 Od sprejetih inovacij je bilo ocenjenih 21 vlog kot koristen predlog, 7 vlog kot tehnična izboljšava. Število avtorjev po posameznih TOZD: SM 1E ŠO VZD PL DSSS Zunanji 'IRC 25 14 5 5 4 1 1 0 Število avtorjev iz neposredne proizvodnje po TOZD: SM ŠO VZD PL IE 9 5 5 4 2 Skupni prihranek znaša 2.571.379,64 din, kar znese 2 448,93 ODIN NA ZAPOSLENEGA. Skupna odškodnina znaša 298.426,01 din ali 11,6/ od ustvarjenega prihranka. Število izplačanih inovacij: 19 Število sej komisije: 20 Na zadnji seji je komisija sprejela sklep, da predlaga DS DO podelitev priznanja avtorjema Toman Slavku in Resman Janku, ki sta v obdobju 80—81 s svojo inovacijo »Odstranjevanje odpadkov iz mokrega filtra hale BI” ustvarila največ prihranka v CO. Za avtorje treh realiziranih predlogov, ki so bili nagrajeni po 61. členu pravilnika, ki dopušča nagrajevanje tudi v primeru, če ni mogoče izračunati prihranka, pa komisija predlaga DS, da sprejme sklep o podelitvi praktičnih nagrad, ki so jih prispevali posamezni TOZD po predhodni obravnavi na kolegiju. Te nagrade naj bi dobili naslednji avtorji: Bohinc Janez in Bulovec Franc za predlog torzijske ojačitve smuči — RC 08, Langus Mirjan za prihranek gelcoata in Rupar Stane za predlog spremembe konstrukcije Prominence smuči. Če bo DS potrdil predlog komisije, bi realizacijo podelitve praktičnih nagrad prevzela komisija na svoji zadnji seji. Sklep komisije o podelitvi praktičnih nagrad temelji na dejstvu, da so bili ti avtorji za svoje predloge sorazmerno skromno nagrajeni. Delo komisije pa kljub povečani aktivnosti in novo sprejetemu pravilniku ni potekalo brez težav, ki se odražajo predvsem v kasnitvah pri izpolnjevanju vprašalnikov s strani strokovnih služb, zlasti pa pri izplačevanju odškodnin avtorjem, ki se vse preveč zavleče. V letu 1981 smo imeli tudi spor z avtorjem tov. Pretnarjem, ki mu je prijava po našem pravilniku zastarela, vendar je sodišče menilo drugače, tako da je bila tudi ta vloga sprejeta in odškodnina izplačana. Komisiji pa kljub številnim sejam le ni uspelo realizirati vseh zastavljenih ciljev. Predvsem imam pri tem v mislih boljšo organizacijo dela — poslovanje komisije preko ERC, da bi podatke o ustvarjenem dohodku v DO na račun inventivne dejavnosti delavci dobivali tudi na obravnavah periodičnih in zaključnih računov. Spremeniti, oziroma dopolniti bo potrebno tudi pravilnik, ker je v letu 1981 izšel nov zakon o izumih in tehničnih izboljšavah z nekaterimi novostmi. Prepričan sem, da bo novoizvoljeni komisiji uspelo realizirati naloge, ki jih mi v tem dvoletnem obdobju nismo uspešno izpolnili, s ciljem povečati množičnost inventivne dejavnosti in s tem dohodka v DO. Na koncu bi se v imenu komisije še rad zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri našem delu. Predsednik komisije Stane Rupar Cigarete za volanom Voznik s cigareto za volanom ni tako redek pojav, le malokdo od kadilcev pa se zaveda, da je lahko kajenje za volanom nevarno. Že iskanje zavojčka in odpiranje cigaret voznika zaposli, tako da je za trenutek nepozoren, prav to pa je včasih usodno, saj se prometna situacija lahko v hipu spremeni. Prižiganje cigarete utegne biti še bolj nevarno. Razen trenutne nepozornosti, vsaj ena roka je zaposlena s prižiganjem, obstaja še nevarnost požara: neugasla vžigalica, ki pade nepazljivemu šoferju iz rok na tla, lahko zaneti požar v avtomobilu. V krvi voznika se pri inha-liranju nikotina nabira tudi CO (ogljikov monoksid) in to ne v tako majhni količini. Če kadijo še sopotniki, se količina CO v krvi voznika še zvišuje, prav tako pa tudi nekadilcem v avtomobilu, ki so prisiljeni vdihavati dim. Avto je zelo majhna, še kar dobro tesnjena kabina, ki vedno vsrkava vsaj majhne količine CO in izpušne pline iz lastnega motorja, v klancih, pri počasni vožnji (na mejnih prehodih) pa še od vozil, ki so v koloni. Pozornost voznika se sorazmerno z vdihano količino CO hitro manjša, njegov reakcijski čas pa se podaljšuje. Zato bi v takšnem primeru težko govorili o varni vožnji. Cigaretni dim in večja potreba po zračenju, ki ustvarja nenehen prepih v avtu, povzročajo včasih tudi močno solze- nje; zaradi tega mora včasih voznik tudi ustaviti, ali pa se bo moral navaditi na kronično vnetje očesne sluznice. Tudi odvržen neugasel cigaretni ogorek lahko zaneti požar v avtomobilu; tudi če ga voznik odvrže skozi okno, lahko ogorek zračni tok prinese nazaj in šele dim za hrbtom lahko voznika opozori, da je nekaj narobe. Odvržen ogorek skozi okno pa lahko zaneti požar tudi v okolici (suha trava, gozd). Kitko hitro se porabi kisik v avtomobilu, se prepričamo, če postavimo prižgano svečo na tla in zapremo vrata in okna. S kajenjem pa se še hitreje slabša zrak v avtomobilu, zato si raje privoščimo nekaj minut postanka, če že moramo kaditi, med vožnjo pa naj se kajenju odpovesta tako voznik kot sopotnik. Novice - novice - novice - novice — Stenmark je v sezoni 1981/82 v svetovnem alpskem pokalu dosegel še nekaj rekordov kot npr.: 16 medalj v posamičnih disciplinah (13 zlatih, 3 srebrne) — skupno že 23 medalj; 782 brisanih točk, največji naskok pred drugouvrščenim v SL — 3,16 sek. — Kitzbiihl in 126 uvrstitev v deseterico (brez PSL). Zanimivo je, da je bil doslej na tekmah SP uvrščen 142 x (7 x v PSL) in imel samo 12 izpadov. Podelitev priznanja najboljšim inovatorjem v preteklem letu Elan v Novi Zelandiji Trup dvosedežnega jadralnega letala Novice, novice — Proizvodnja smuči v Avstriji jc lani znašala skoraj tri milijone parov. Izvoz je znašal čez 80% in sicer v ZRN 32%, Švico 12%, ZDA 10% in Japonsko 9,5%. — Na letošnjem Ispu je bilo 992 neposrednih razstav-Ijalcev iz 29 držav, 57% je bilo tujih. Obiskovalcev je bilo 27.000, 37% iz tujine. Za smučarsko industrijo je bilo ugotovljeno večje zanimanje za smuči višjih razredov. Jesenski 1SPO bo 9.—12. septembra 1982, s poudarkom na letnih športih in športih za vse letne čase, ISPO '83 pa bo 24,—27. 2. 1983. — Lani je jugoslovansko gospodarstvo prodalo 13 licenc, kupilo pa 22 tujih licenc. — ELAN je lani bil na 49. mestu glede na velikost planiranega izvoza med slovenskimi organizacijami — glede na dejanski izvoz pa na 44. mestu. — Nemški izvoz surfov v Jugoslavijo — v času od januarja do junija 1981 je znašal 900 kosov. Ob rednih letnih poslovnih opravilih v Avstraliji (tu ima Slovenijales svoje podjetje s skladišči in montažo in distribucijo pohištva) sem letos končno obiskal firmo Roy Turner, v vasici imenovani National Park v centru severnega otoka na Novi Zelandiji. G. Turner me je pričakal s svojo cessno v Aucklandu, kamor sem prispel po manj kot triurnem letu iz Sydneya (koncem marca letos). V naslednjih dveh dneh sem spoznal kako vešč letalec je in kako izredno pozna svojo deželo. Avion uporablja skoraj dnevno, tako obrede vse smučarske centre na južnem in severnem otoku in tudi večja mesta, kjer ima organizirano prodajo Elan smuči. National Park leži v čudoviti pokrajini v bližini naravnih parkov in smučišč na bližnji vulkanski gori. "\ ELA/V j Smuči Elan drsijo po smučiščih Nove Zelandije že nekako od leta 1966. Takrat smo prvič srečali g. R. Turnerja, simpatičnega, bradatega Novozelandca. Kljub vsem težavam pri zastopanju (uvoz in distribucija) Elana v Novi Zelandiji, je še vedno povezan z nami in Elan mu veliko pomeni. Največje težave so nastajale za g. Turnerja že zaradi dejstva, da Nova Zelandija leži v jugoza-padnem delu Pacifika, na južnem delu našega planeta. Za zimski šport to pomeni obratno sezono in neštete težave v zvezi s pravočasnimi in glede specifikacije točnimi odpremami. Skoraj ves Elanov izvoz (in tudi izvoz drugih znanih proizvajalcev smuči) je usmerjen na velika tržišča za zimski šport v Evropi in Severni Ameriki, torej na severni del naše zemlje. Tako so seveda tudi naravnani proizvodnja, sejmi, vzorci, sklepanje poslov itd. Ni torej čudno, da smo to daljno, majhno tržišče nekoliko zapostavljali tudi zaradi omenjenih objektivnih težav. Tako pri Elanu kot Slovenijalesu smo prepričani, da se tudi take probleme da premostiti in da to moremo in moramo v bodoče storiti. G. Turner nam bo zelo hvaležen, saj bi mu tako najbolje poplačali zvestobo, mi pa bomo povečali naš izvoz na zapadno konvertibilno tržišče. V Novi Zelandiji (tudi Avstraliji in Argentini) se začne smučarska sezona konec junija in se konča koncem oktobra, ko prične v deželo siliti pomlad. V tem delu sveta so smučarski sejmi v času od avgusta do oktobra. Nova Zelandija je zelo mlada dežela tako po nastanku kot po naselitvi. Evropejci so se pričeli naseljevati šele pred sto leti, kapitan Cook pa je to deželo odkril pred dvesto leti. Dežela je nekaj večja od Jugoslavije, vendar ima samo okoli tri milijone prebivalcev, od tega je prvotnih prebivalcev (maorov) samo še okoli 170.000. Dežela je vulkanskega izvora in krasijo jo številni vulkani, med njimi tudi še živi. Redka naseljenost in oddaljenost od drugih dežel je prav gotovo eden od razlogov za gostoljubnost Novoze-landčanov. Tak je bil tudi moj gostitelj g. Roy Turner ob tem mojem prvem, kratkem obisku na Novi Zelandiji. Smučišča, ki sem jih videl brez snežne odeje, potrjujejo predstavo iz pripovedovanja g. Turnerja in smučarjev. Smučišča morajo imeti veliko snega (1,5 m in več), ker sicer ostri robovi vulkanskih skladov preveč ogrožajo smučarja in tudi uničijo preveč drsnih ploskev (robnikov). Smučanje je zelo popularno in je še v razvoju. Več smučišč je na južnem otoku, vendar je 70% prebivalstva na severnem otoku. Naftna kriza, ki tudi Novi Zelandiji ni prizanesla, vse bolj odvrača smučarje od južnega otoka. Vse več je tudi smučarjev, ki prihajajo iz Avstralije. Novozelandci, čeprav zelo odmaknjeni od ostalega sveta (morda zato še bolj), pozorno spremljajo smučarska dogajanja v Evropi. Uspehi naših fantov na Elanu in pa seveda Stenmarka, so jim dobro znani. Tudi pri prodaji smuči v Novi Zelandiji to veliko pomeni. Upam, da bo ta moj skromni prispevek nekoliko približal daljno Novo Zelandijo bralcem »Smučine« in da jim bo bližji tudi G. Turner ob svojem naslednjem obisku v tovarni. Tedaj bo lahki) za bralce »Smučine« povedal še mnogo zanimivega. Dušan Babnik SLO in DS »RESNICA IN LOGIKA STA ENO OD NAJMOČNEJŠIH OROŽIJ NAPREDNEGA GIBANJA. ČUVATI TO OROŽJE PA JE DOLŽNOST VSAKEGA KOMUNISTA IN VSAKEGA NAPREDNEGA ČLOVEKA«. TITO ☆☆☆ VRSTE IN ZNAČILNOSTI SODOBNIH VOJN Napadalne vojne so obsojene s strani človeštva kot nepravične. Poleg tega so tudi prepovedane po Listini združenih narodov, (listina združenih narodov je dokument, v katerem so zapisana načela o odnosih, kakršni naj bi bili med vsemi državami na svetu. Najpomembnejše načelo je, da nihče nima pravice kakorkoli ogrožati tuje neodvisnosti. To pomeni, daje napadalna vojna prepovedana.) vseeno pa jih stalno nekje vodijo, nenehoma komu ogrožajo svobodo. Zaradi tega se morajo vse države, celo tiste, ki ne bodo nikoli napadalci, pripravljati za primer vojne, ki jim je lahko vsiljena. Obrambne priprave vseh držav so neizogibne. Da bi bile uspešne, morajo ustrezati zahtevam sodobne vojne, to je njenim osnovnim značilnostim. Sodobne vojne delimo GLEDE NA ŠTEVILO DRŽAV, ki lahko v njih sodelujejo, in GLEDE NA SREDSTVA, ki jih lahko v njih uporabljajo. Glede na število držav — udeleženk vojne, so danes možne LOKALNE ali OMEJENE in SVETOVNE VOJNE. V lokalni vojni je udeleženo nekaj (dve ali več) držav, medtem ko bi v svetovni vojni sodelovalo veliko večje število držav sveta. (Prve svetovne vojne seje udeležilo 36, druge svetovne vojne pa celo 61 držav). Glede na vrsto orožja, ki bi ga lahko uporabljali v sodobni vojni, delimo vojne na KONVENCIONALNE (v le-teh ne bi uporabljali jedrskega, temveč samo konvencionalno, klasično orožje: konvencionalna ali klasična oborožitev je tista, ki ni jedrska, pa čeprav je najsodobnejša), in JEDRSKE (v le-teh bi uporabljali jedrsko orožje). Navedene vrste vojn se med seboj pomembno razlikujejo po posameznih razmerjih glede angažiranja držav, ljudi in materialnih sredstev, kakor tudi po velikosti prostora, na katerem se lahko vodijo. Hkrati s tem se razlikujejo tudi po posledicah glede na materialne in človeške izgube (jedrsko orožje ima veliko večjo moč kot navadno, konvencionalno, tako da so tudi posledice neprimerno hujše). Vendar pa imajo vse sodobne vojne nekatere skupne ZNAČILNOSTI, te pa so: 1. SODOBNE VOJNE SE PRIČENJAJO IZNENADA, BREZ NAPOVEDI. Nekoč so vojne vnaprej napovedovali. Danes tega ne delajo. Napadalec si v sodobnih pogojih, kot tudi sicer, prizadeva, da bi presenetil svojega nasprotnika. Če v tem uspe, si pridobi začetno prednost. Ima seveda možnost, da presenečenemu nasprotniku zada hude izgube. Vojne (napadalne) ne napovejo tudi zaradi tega, ker so napadalne vojne dandanes po mednarodnem pravu prepovedane. Tistega, ki pripravlja, začenja in vodi napadalno vojno, štejemo za storilca najtežjega zločina proti človeštvu — zločina proti miru. Zato noben napadalec ne želi napovedati vojne (Z napovedjo vojne se sporoča nasprotni strani odločitev pristojnega organa druge države, da bo izvršen napad, če druga stran ne zadovolji zahtev prve) in tako samega sebe proglasiti za agresorja. Prav nasprotno, vsak napadalec si prizadeva, da bi opravičil svoje ravnanje, svojo vojno, in zaradi tega skuša dokazati, da je vojno kovala druga stran, to je država, ki je napadel. 2. V SODOBNIH VOJNAH SO IZGUBE MASOVNE. Nasprotniki lahko drug drugemu prizadenejo ogromne izgube, s tem da ranijo in ubijajo pripadnike oboroženih sil in prebivalstvo in da uničujejo materialne dobrine. Prizadcjanjc masovnih izgub omogoča uporaba vojaške tehnike, ki je čedalje bolj izpopolnjena in katere možnosti so vse večje. Vse večja je tudi STRELNA MOČ OROŽJA in z njegovim nadaljnjim izpopolnjevanjem se mu povečujejo možnosti, da istočasno in v kratkem času »strese« na nasprotnika in njegove objekte veliko število ubojnih zrn, granat, bomb, raket in drugih vrst ubojnih projektilov. Vse večje so tudi možnosti ZADEVANJA ciljev, ker se povečujejo možnosti za njihovo UGOTAVLJANJE. Danes so lahko praktično vsi cilji dosegljivi, ker je povečan DOMET sodobnega orožja. Sodobna raketna tehnika in aviacija sta zmožni prenesti bombe in projektile do vseh točk na zemlji. Zato se lahko vojne vodijo NA KOPNEM, NA MORJU, V ZRAKU IN V VESOLJU. 3. IZGINJAJO RAZLIKE (MEJE) MED FRONTO IN ZALEDJEM. Razvoj sodobne vojaške tehnike je pomembno spremenil podobo vojne. Vojne ne vodijo samo oborožene sile, temveč se je na določene načine udeležujejo vsi prebivalci države, ki jo je zajela vojna. To še posebno velja za obrambne vojne, v katerih se izraža težnja za totalnim angažiranjem prebivalstva v obrambi. Sodobna vojaška tehnika omogoča nasprotnikom v vojni, da svoje delovanje usmerijo ne samo proti oboroženim silam in t.i. vojaškim ciljem, temveč tudi proti prebivalstvu v celoti, in to tako v okviru (v območju) čelnih bojev kakor tudi v najglobljem zaledju. 4. VLOGA ČLOVEKA V VOJNAH. Ne glede na to, do kakšne stopnje sta izpopolnjeni oborožitev in bojna tehnika, le-ti vseeno nista vsemogočni. Nekatere teorije so vztrajno poveličevale moč sodobne oborožitve in si prizadevale dokazati, da danes tehnika v vojni pomeni vse. Praksa sodobnih vojn je to trditev ovrgla. Moči sodobne oborožitve ne moremo podcenjevati. Kdor bi tako ravnal, bi se mu mašče- valo. Vendar prav tako ni treba precenjevati možnosti niti ene vrste orožja niti orožja v celoti. Kajti pred vsako vrsto orožja je možna zaščita, seveda v določenih pogojih. Zgodovina nastanka in razvoja oborožitve nam kaže, da je takoj po iznajdbi in uporabi nekega bojnega sredstva izumljeno sredstvo in postopek za zaščito oziroma za dejstvovanje proti njemu. Kakšen bo resnični učinek v vojni, ni odvisno samo od tehnične izpopolnjenosti orožja, temveč tudi od sposobnosti in hrabrosti ljudi, ki ga imajo v rokah. Engels je zapisal, da je uspeh v vojni vedno odvisen od tehnike in kvalitete vojske, to je tistih, ki s tehniko upravljajo. Izkušeni vojak Napoleon 1. je trdil, da je zmaga v boju tri četrtine odvisna od morale bojevnikov in samo eno četrtino od vseh drugih okoliščin; teoretik Clausewitz pa je napisal, da spada moralna moč med najpomembnejše pogoje za zmago v vojni. Vloga človeštva je zlasti pomembna v pravičnih obrambnih (osvobodilnih) vojnah. Izkušnje številnih osvobodilnih vojn kažejo, da tudi najmoder-neje oborožena napadalna sila ni sposobna premagati naroda, ki brani svojo neodvisnost, četudi ima le-ta na voljo manj sodobno oborožitev kot njegov nasprotnik. To je bilo potrjeno tudi v naši narodnoosvobodilni vojni, prav isto pa potrjujemo tudi dandanes, ko je agresorjeva oborožitev še bolj izpopolnjena. Primer boja vietnamskega ljudstva to zelo prepričljivo kaže. Odpora tega naroda niso mogli streti niti Japonci (od 1941 do 1945) niti Francozi (od 1946 do 1954) niti Američani (od 1961 do 1975). Proti ljudstvu v Južnem Vietnamu se je bojevalo okoli 1.500.000 najmoder-neje opremljenih vojakov ZDA in njihovih zaveznikov ter močne pomorske in zračne sile. Pri stalnem bombardiranju Severnega in Južnega Vietnama so uporabili več eksploziva, kot so ga uporabile vojskujoče se sile v drugi svetovni vojni, pa biološka in kemična sredstva, grozili so celo z uporabo jedrskega orožja, izvajali so strahovit teror in propagando. Pa kljub temu ZDA vojne niso dobile. Zmagali so Vietnamci. V. Z. (' Še ena delovna zmaga ZA PRVI MAJ OTVORITEV VODOVODA NA DOMAČIJI PRI SV. PETRU IN PROSLAVA KRAJEVNEGA PRAZNIKA 4. MAJ Gasilsko društvo Begunje je v preteklem letu dne 3. maja nameravalo izvesti mokro vajo na Sv. Peter. Ta vaja pa ni uspela, ker je na ta dan zapadlo ca. 15 cm snega in je ta predstavljal nevarnost za člane ali za nastanek večje materialne škode. Isti dan so se člani G D Begunje kljub slabemu vremenu odpravili z dvema unimogoma na Sv. Peter kjer so se dogovorili, da bi bil že skrajni čas, da tudi ta domačija dobi vodo po ceveh in jo natoči iz pipe, kajti vodo morajo nositi iz vodnjaka pod robom in to do 10 veder dnevno za gospodinjske potrebe in živino. Franc Močnik, »Gorjak«, je na svetu že 82 let, njegova žena Pavla tudi ni več v rosno mladih letih. Imata dve hčerki, prva je odšla od doma in živi na Jesenicah, druga, mlajša pa je še doma, zaposlena je v Planiki v Zabreznici. Gasilsko društvo je na osnovi predvidene višje investicije za gradnjo vodovoda, predlagalo svetu KS Begunje, da se izvede ta akcija z udarniškim delom krajanov, za sredstva pa se zaprosi Kmetijsko zemljiško skupnost občine Radovljica. Manjkajoča sredstva pa prispeva KS iz letnega programa. Akcija je stekla preko sveta KS, gasilskega društva in vaškega odbora Poljče. Nabavili smo potrebni material za napeljavo vodovoda dolžine ca. 400 m, gradnjo rezervoarja 3 kub. m in instalacijski material. Organizirali prostovoljno delovno akcijo, izkop in zasutje, pri tem nam je priskočilo na pomoč gradbeno podjetje »Gorenje« s stroji, kateri so opravili levji delež dela pri izkopu in zasutju. Z delom smo pričeli 16. aprila popoldne in sicer s tem, da smo z veliko truda strojnikov dobili stroje za potrebo izkopa in zasutja na rob Sv. Petra. Delovni dan udarniškega dela je bil v soboto 17., nedeljo 18. in nedeljo 25. aprila. Udeležba prostovoljcev, kateri so bili pripravljeni prijeti za kramp ali lopato, je bila dokaj pozitivna, skupno 257 ljudi. Po dnevih pa je bila udeležba naslednja: 16. IV,— 10, 17. IV,— 101, 18. IV. — 98, 25. IV. — 36 in druge dneve za manjša opravila 12 ljudi. Po oceni strokovnjakov bi ta investicija znašala zagotovo preko 1 milijon din, v kolikor bi ta vodovod gradila DO ali obrtnik. S tem delom, ki smo mi opravili s prostovoljnim delom, smo prihranili velika fi-načna sredstva, tako da nas bo ta vodovod z notranjo opremo kuhinje stal ca. 80 tisoč din. Istočasno ko smo polagali v izkopani jarek vodovodno cev smo skupno s Turističnim društvom položili električni kabel od priključne omarice na Sv. Petru do sankaške koče. Turistično S proslave ob krajevnem prazniku na Petru V soboto 17. in nedeljo 18. aprila 1982 je potekala prostovoljna delovna akeija na sv. Petru, katere se je v obeh dneh udeležilo 195 ljudi. Naredili so i/.kop za vodovod od Sankaške koče do Gorjaka. l*o istem kanalu so položili elektro kabel za razsvetljavo v Sankaški koči. 'lake spontane akcije ne pomnimo od časa povojne izgradnje, zato inieiatorjem lahko samo čestitamo. zvonovi v čast svobode in v Begunje so vkorakali borci Kokr-škega odreda, ki so nas osvobodili in tudi rešili 632 zapornikov iz koncentracijskega taborišča Begunje. Naša stalna naloga in dolžnost je, da to stalno poudarjamo in prenašamo na naše mlade generacije. Kokrški odred in 4. maj sta zapisana v zgodovino Begunj. Naša šola v Begunjah nosi ime »4. maj« in tudi strelska družina se imenuje »Kokrški odred« na željo vseh članov, posebno pa mladine. Mnogi naši borci, aktivisti in zavedni Slovenci, zaprti od okupatorjev, se Begunj živo spominjajo. Spomnimo se vsi skupaj tudi danes, da je v Begunjah sti, domači in tuji. Nemo si ogledujejo grobišča talcev, padlih borcev in muzej, ki priča o strahotah okupatorjev in njihovih pomagačev, ki so jih povzročili med drugo svetovno vojno. Vse to se je gotovo tistim, ki to pomnijo, globoko vtisnilo v spomin in mislim, da nikoli ne bi smeli pozabiti. Dragi udeleženci proslave! Naš krajevni praznik sovpada tudi s praznovanjem 27. aprila, obletnice ustanovitve OF Slovenije in prav današnjega dne, 1. maja, mednarodnega praznika dela. Naš 27. april in 1. maj sta med posameznimi prazniki, postavljenimi kot trajen spomin na prelomne dogodke našega naroda, katerim veljava in po- društvo je pri FJektro Žirovnica dobilo pod ugodnimi kreditnimi pogoji zemeljski kabel. Udarniškega dela so se udeležili krajani iz KS Begunje in tudi od drugod t.j. iz Lesc, Hlebc, Smokuča, Žirovnice, Doslovč, Rodin, Brezij pri Tržiču, Brezij, Nove vasi, Vrbenj in Kupljenika. S tem delom smo dokazali sebi in družbi, da smo sposobni organizirati in speljati velika dela, katera so v korist posameznikom ali družbi kot celoti. Upam da ta akcija ni zadnja, katero smo opravili, saj prav v tem letu stoji pred nami ogromno dela, če hočemo da bomo realizirane zadane naloge. Petnajsti avgust, ko bo praznovalo gasilsko društvo v Begunjah 100-letnico uspešnega dela, se naglo približuje, za ta praznik moramo zgraditi nov gasilski dom, vsi pa vemo da še ni opravljena zakoličba terena. Z delom nameravamo pričeti 10. maja. V kolikor bo zavest pri tem delu enaka zavesti napeljave tega vodovoda, sploh ne obstaja bojazen, da ta realizacija ne bo možna. Vsem, ki ste delali na izkopu in napeljavi vodovoda ali kakorkoli prispevali k izgradnji, katero svečano dajemo v uporabo »Gorjakovim«, se v imenu sveta KS Begunje in gasilskega društva Begunje najiskreneje zahvaljujem. Niko Legat GOVOR PREDSEDNIKA KK SZDL BEGUNJE: Tovarišice in tovariši krajani Begunj, okoliških vasi ter spoštovani gostje Pred 37 leti, 4. maja 1945. leta, točno ob 13 uri in 20 minut, se je prikazala v graščinskem taborišču bela zastava — to je bil znak vdaje nacističnega okupatorja in njegovih hlapcev, takrat so zazvonili begunjski na graščinskem vrtu in v Dragi pokopanih preko 800 ustreljenih talcev in 50 padlih borcev — najbolj zavednih Slovencev, da je skozi begunjsko taborišče šlo preko 12.000 najboljših mož in žena, ki so skozi trpljenje in muke mnogi od njih končali svojo življenjsko pot po raznih taboriščih. V Begunje danes ne prihajajo samo tisti, ki imajo v Dragi ali na vrtu nekdanjega taborišča pokopane svoje najdražje, sem v naš kraj prihajajo mnogi turi- men ne moreta nikoli zbledeti. Eden takih praznikov je vsekakor 27. april kot znanilec enega najbolj odločilnih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda, ustanovitve njegove udarne pesti, Osvobodilne fronte. Primeren je citat našega pesnika Otona Župančiča — pozdravne besede 2. kongresu OF Slovenije, 26. aprila 1948 — »Brez osvobodilne fronte bi bila postala naša država razbita posoda, naši narodi pa razlito vino! Osvobodilna fronta nam je dala obod in vsebino, po nji seje ljudstvo znova zavedlo sebe.« Praznik dela in zgodovinski dan ustanovitve OF sta mimo vseh zunanjih manifestacij najgloblje vsejana v našo zavest, v naš ponos, v naše hotenje, da ohranimo priborjeno in mu z delom dogradimo nove vrednote. Če je letos manj cvetja in smeha, bo toliko več notranje trdnosti in trezne samozavesti, da smo najtežje izbojevali in da za nas, če bomo enotni in združeni, ni ovir, ki jih ne bi zmogli. Bodočnost je v naših rokah. Temelj te bodočnosti je Titova Jugoslavija, domovina boja za oblast in čast dela, domovina ponosnih in samozavestnih, svobod-ih ljudi. Tovariši in tovarišice! Tudi v naši krajevni skupnosti smo v povojnem obdobju marsikaj napravili — spremenili, vse za boljše počutje naših krajanov in lepši izgled samega kraja. Vse pohvale vredna je prav gotovo ta velika delovna akcija naše KS, v kateri je sodelovalo okoli 250 članov od gasilcev, mladine, članov ostalih organizacij in krajanov. Izgradnja vodovoda k tej osamljeni domačiji »Gorjak« na Sv. Petru in istočasno napeljava elektrike do Sankaške koče, mislim, da bi ta primer, moral biti za vzor, kako in koliko se da napraviti s skupnimi močmi, malo dobre volje in rezultat je velika humana delovna zmaga, ter neprecenljiva pomoč ljudem, ki so tako oddvo-jeni od naselja v dolini. Zaključil bi te misli z željo, da bi bilo v bodoče več takih delovnih akcij, v katerih naj bi sodelovale vse organizacije, društva in vsi krajani naše KS, bolj složno, aktivno in enotno, kajti to je edina pot za doseganje dobrih rezultatov skupnega pomena, za razvoj našega kraja, kakršnega vsi skupaj želimo. Nadalje bi poudaril, da skrbno čuvamo pridobitve našega velikega boja in se na ta način oddolžimo našemu velikemu preminulemu voditelju, maršalu Jugoslavije — Josipu Brozu Titu. Na kraju mi še dovolite, da vam zaželim prijetno praznovanje, vsem udeležencem delovne akcije pa iskrene čestitke in še mnogo delovnih uspehov. Janc Janez Franc Močnik - Gorjak se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji vodovoda Mesec dni je od tega, ko nas je po kratki, zahrbtni bolezni, v 59. letu starosti zapustil 'line Mulej. Njegovo ime, ime športnika — alpskega smučarja je poznano naši javnosti, saj nas je dolga leta po vojni razveseljeval z odličnimi tekmovalnimi uspehi, ki so bili za tiste čase primerljivi le z današnjimi križajevimi uspehi. Bil je osebni prijatelj takratnih svetovnih asov v alpskem smučanju, Tonija Sailerja, Hansa llinterseeherja in drugih. Ponesel je ime naše države v svet in s tem opozoril na razvoj našega smučarskega športa do današnjih generacij, ki so to tudi potrdile (Križaj Strel, Franko, Kuralt itd.). Bil je aktiven član domačega športnega društva PARTIZAN v Begunjah in trener pri vzgoji mladine. Med prvimi je prezentiral tudi Flanove smuči in je tako postal pobornik Klana za priznanje kvalitete smuči. Kot sosed je rad prihajal v tovarno na posvete in razgovore, pri katerih je bil dober svetovalec. Z njegovo prezgodnjo smrtjo je tudi Klan izgubil enega izmed sodelavcev in veteranov alpskega smučanja največjih sposobnosti. Njegovi najvidnejši dosežki: — 13 krat državni prvak v alpskih disciplinah — 3 kratili zmagovalec Šarplaninskcga CUP-a — 1. v slalomu v Zakopanih leta 1948 — 9. v smuku v PFNFU v Kanadi 1950 — 3. v smuku v Kitzbuhlu leta 1951 — 3. v smuku na Kaninu leta 1951 — 5. v smuku v Garmischu leta 1951 — 8. v smuku v Chamonixu leta 1951 — 9. v smuku v Gortini leta 1951 Poleg naštetih drugih dobrih rezultatov na raznih tekmovanjih od leta 1948—1953. Prejel je več priznanj za delovanje na športnem področju: — Red dela z zlatim vencem — Priznanje ob 50-letnici smučarske zveze Slovenije — Priznanje ob 30-letnici fiskulturnc zveze SFRJ — in drugi. Že pred drugo svetovno vojno 1941 je bil juniorski državni prvak v slalomu in skokih. I.eta 1954 pa je postal Armij-ski prvak ,11.A v Kranjski gori. SLAVA MU! Tinčku Muleju v slovo Elanovo sindikalno prvenstvo v streljanju za leto 1981 Zaradi objektivnih težav lansko leto ni hilo moč izvesti tekmovanja zaradi izredno slabih prostorskih razmer na področju strelskega športa v naši občini. Cela radovljiška občina ne premore prostora, ki bi bil kolikor toliko primeren za strelska tekmovanja in v katerem bi bili pogoji za trening solidni. Zato smo organizirali tekmovanje v kulturnem domu v MOŠNJAH, v katerem so še najboljši pogoji. REZULTATI: MOŠKI: 1. Praprotnik Filip 167, 2. Kelih Jože 160, 3. Pristave Slavi 159, 4. Kokalj Rudi 159, 5. Horvat Jože 153, 6. Hanžič Janez 152, 7. Resman Andrej 151, 8. Vidic Anton 147, 9. Toman Slavko 145, 10. Kocijančič Jaka 145, 1 1. Justin Franc 141, 12. Vidic Zdravko 138, 13. Potočnik Zvone 136, 14. Arh Anton 134, 15. Jakše Stane 130, 16. Kelih Dušan 129, 17. Justin Anton 128, 18. Pretnar Miha 127, 19. Šlibar Avgust 125, 20. Zupan Drago 123, 21. Finžgar Bogdan 119, 22. Jauh Darko 119, 23. Jeram Peter 118, 24. Vrečko Maks 117, 25. Šti-belj Franc 115, 26. Dobida Janez 113, 27. Škofič Florijan 111, 28. Hrovat Alojz 109, 29. Hrovat Brane 109, 30. Mertclj Marjan 108, 31. Kozamernik Stane 107, 32. Podobnik Anton 103, 33. Urh Jože 101, 34. Trdina Srečo 99, 35. Blažič Franc 97, 36. Stroj Miloš 86, 37. Zupan Tine 86, 38. Gatej Štefan 85, 39. Vogelnik Jurij 79, 40. Pein-kicher Matevž 78, 41. Rozman Janez 77, 42. Hrovat Danilo 76, 43. Djelalija Ante 73, 44. Ra-devič Josip 73, 45. Tonejc Niko 70, 46. Jerala Vinko 61, 47. Bešter Jože 48, 48. Dolenec Ivan 27, 49. Langus Mirjan 25 krogov ŽENSKE: 1. Jesenšek Vera 128, 2. Mrak Angela 127, 3. Podlipec Malči 115, 4. Lavrič Marija 113, 5. Logar Danicai 87, 6. Finžgar Almira 65, 7. Tro-jar Vida 56 krogov EKIPNA RAZVRSTITEV PO TOZD-ih — DSSS: 1. TOZD VZDRŽEVANJE — 589 krogov (Hanžič 152, Vidic 147, Toman 145, Kocijančič 145 — krogov) krogov 15 1, Ju- 167, Zu- 2. DSSS — 583 (Horvat 153, Resman stin 141, Vidic 138) 3. TOZD INSTITUT 576 krogov (Praprotnik Kokalj 159, Pretnar 127, pan 123) 4. TOZD ŠPORTNO ORO-DJE — 552 krogov (Pristave 159, Arh 134, Jakše 130, Kelih 129) 5. TOZD SMUČI — 551 KROGOV(Kelih 160, Potočnik 136, Justin 128, Mrak 127) 6. TOZD TRGOVINA — 386 krogov (Jesenšek 128, Podlipec 115, Logar 87, Tro-jar 56) in za leto 1982 REZULTAT Moški: št krogov 1. Praprotnik Filip 166 2. Pristave Slavi 166 3. Kokalj Rudi 163 4. Kelih Jože 155 5. Arh Toni 154 6. Potočnik Zvone 148 7. Hanžič Janez 147 8. Vidic Zdravko 146 9. Albinini Anton 144 10. Kocijančič Jaka 144 1 1. Legat Marjan 143 12. Resman Andrej 141 13. Stroj Miloš 138 14. Horvat Jože 136 15. Štibelj Franc 135 16. Podobnik Anton 129 17. Dragan Milan 128 18. Hrovat Alojz 127 19. Urh Jože 126 20. Zupan Drago 121 2 1. Zupan Tine 115 22. Rozman Jože 1 14 23. Hrovat Brane 108 24. Rozman Janez 105 25. Toman Slavko 103 26. Jakše Stane 101 27. Šlibar Avgust 100 28. Blažič Lojz 100 29. Painkiher Matevž 89 30. Babič Peter 79 31. Krivic Janez 78 32. Gatej Štefan 77 33. Bešter Jože 73 34. Blažič Franc 71 35. Potočnik Jože 65 Ženske: krogov 1. Mrak Angela 136 2. Jesenšek Vera 128 3. Podlipec Amalija 126 4. Lavrič Marija 74 EKIPNA RAZVRSTITEV 1*0 TOZD-IH — DSSS I. mesto — TOZD SMUČI krogov 155 148 143 136 582 1. Kelih Jože 2. Potočnik Zvone 3. Legat Marjan 4. Mrak Angela skupno: II. mesto TOZD VZDRŽEVANJE krogov 1. Hanžič Janez 147 2. Kocjančič Jaka 144 3. Albinini Anton 144 4. Stroj Miloš 138 skupno: 573 III. mesto — DSSS 1. Vidic Zdravko 2. Resman Andrej krogov 146 141 3. Horvat Jože 4. Štibelj Franc skupno: IV. mesto — TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Pristave Slavi 2. Arh Toni 3. Jakše Stane 4. Blažič Alojz skupno: V. mesto — TOZD INŠTITUT 1. Praprotnik Filip 2. Kokalj Rudi 3. Zupan Drago 4. Potočnik Jože skupno: TOZD TRGOVINA nepopolnu 1. Jesenšek Vera 2. Podlipec Amalija 136 135 558 c rogov 166 154 101 100 521 krogov 166 163 121 65 515 krogov 128 126 I. tradicionalno odprto prvenstvo Mošenj v streljanju Na povabilo STRELSKE DRUŽINE MOŠNJE, smo se Elan-ovi strelci udeležili prvenstva v MOŠNJAH, dne 17. IV. 1982. Od 400 možnih krogov so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Biček Jože 2. Vidic Vojko 3. Pangerc Silvester 4. Praprotnik Filip 5. Pristavec Slavi 8. Kokalj Rudi 14. Resman Andrej 15. Arh Toni 21. Kocjančič Jaka ELAN I. ELAN I. ELAN II. ELAN II. 331 krogov 304 krogov 294 krogov 261 krogov SD MOŠNJE SD PODNART SD MOŠNJE ELAN I. ELAN I. 344 krogov 344 krogov 341 krogov 339 krogov 339 krogov EKIPNI VRSTNI RED: I. SD MOŠNJE 1. II. SD PODNART III. ELAN BEGUNJE I. IV. SD MOŠNJE II. V. PTT RADOVLJICA 1341 krogov 1326 krogov 1313 krogov 1114 krogov 1100 krogov Tako je SD MOŠNJE I. osvojila prehodni pokal tega prvenstva. Rui|i Kfll>|| Dan nogometa v Elanu Na igrišču NK Lesce v Lescah seje v soboto, 24. 4. 1982 borilo 70 Elanovcev iz vseh I OZD, razen DSSS. Turnir je potekal v lepem vremenu. Tekme so bile dosti kvalitetne, nekaj vroče krvi je bilo le na tekmi med Plastiko in Smuča-rijo. Zasluženo je zmagala Trgovina in prejela prehodni pokal. Med vratarji se je najbolj izkazal Eržen Stane iz Plastike, med igralci pa Diklič Srečko iz Trgovine. Rezultati TOZD: 1. Inštitut : Plastika 2:2, 2. Šp. orodje : Smuči 3: 6, 3. Trgovina : Vzdrževanje 6 : 0, 4. Inštitut : Šp. orodje 3 : 1, 5. Plastika : Vzdrževanje 4 : 0, 6. Smuči : Trgovina 1 : 4, 7. Trgovina : Inštitut 4:1,8. Šp. orodje : Plastika 0 : 3, 9. Vzdrže- vanje : Smučarija 1 : 3, 10. Šp. orodje : Trgovina 2:11, 11. Plastika : Smučarija 0: 1, 12. Inštitut : Vzdrževanje 3 : 2, 13. Trgovina : Plastika 5 : 1, 14. Vzdrževanje : Šp. orodje 1:1, 15. Smučarija : Inštitut 2 : 3. Lestvica po TOZD: 1. Trgovina 5 - 5 - 0 - 0 2. Inštitut 5 - 3 - 1 - 1 3. Smuči 5 - 3 - 0 - 2 4. Plastika 5 - 2 - 1 - 2 5. Vzdrževanje 5 - 0 - 1 - 4 6. Šp. orodje 5 - 0- 1 - 4 30 : 5 10 točk 12 : 11 7 točk 13 : 11 6 točk 10 : 8 5 točk 4 : 17 1 točka 7 : 24 1 točka Cerar Jani Kadri - kadri - kadri V mesecih marec in april smo sprejeli v delovno razmerje naslednje delavce: 1. Antolin Rudi, organizator dela, kot pripravnik za dela in naloge kadrovika v kadrovskem oddelku 2. Stanič Nedelko, NK delavec, za dela in naloge priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči 3. Potočnik Boris, lesarski delavec, se je po uspešnem šolanju kot naš štipendist zaposlil v lesnem oddelku na delih in nalogah mizarja II 4. Jogič Ismet, KV ključavničar, za dela in naloge ključavničarja v kovinskem oddelku TO Z D Špo rt n a o rodj a. 5. Jereb Janez, KV ključavničar, za dela in naloge ključavničarja III v TOZD Vzdrževanje 6. Čančar Ivan, KV zidar, za dela in naloge skupinovodje krojenja desk v pripravi lesa TOZD Smuči 7. Božič Slavko, KV sliko-pleskar, za dela in naloge priučenega ročnega delavca v TOZD Smuči 8. Lazarevič Jovan, NK delavec, za dela in naloge priučenega strojnega delavca I v TOZD Smuči 9. Ferkolj Edi, KV slikople-skar, za dela in naloge fini-šerja v proizvodnji jadralnih letal, TOZD Plastika 10. Opalički Milan, strojni tehnik, za dela in naloge kontrolnega tehnologa v službi kakovosti 11. Nerat Branko, končana gimnazija, za dela in naloge administrator evidentičar v TOZD Trgovina za določen čas 12. Lamberger Marjan, lesarski delavec, se je po uspešnem šolanju kot naš štipendist zaposlil v lesnem oddelku na delih mizarja II 13. Potočnik Joško, strojni inženir, kot pripravnik z višjo str. izobrazbo v TOZD Inštitut 14. Šmit Joža, KV ključavničar, za dela in naloge ključavničarja v TOZD Vzdrževanje 15. Krušlin Željko, končana gimnazija, za dela in naloge prodajalca zavijalca za določen čas v TOZD Trgovina 16. Božič Franc, NK delavec, za dela in naloge vratarja v Delovni skupnosti skupne službe 17. Perko Marjanca, KV prodajalka, za dela prodajalca 11 za določen čas v TOZD Trgovina 18. Mustač Mladen, aviopro-metni tehnik, za dela in naloge prodajalca zavijalca v TOZD Trgovina za določen čas - Kadri 19. Rosič Miroslav, KV natakar, za dela in naloge prodajalca zavijalca v TOZD Trgovina za določen čas 20. Rokvič Mladen, NK delavec, za dela in naloge priučenega strojnega delavca I v TOZD Smuči za določen čas V istih mesecih pa je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem: 1. Bogataj Milanu, NK delavec, voznik viličarja in skladiščnik polizdelka v 7'OZD Športna orodja 2. Marunica Jožo, KV prodajalec, prodajalec zavijalee v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 3. Hrovat Karmen, administrator, ki je opravljala dela pomožnega mizarja v TOZD Športna orodja, potek dela za določen čas 4. Korošec Branko, KV elektrikar, elektrikar II v TOZD Vzdrževanje, sporazumno prenehanje del. razmerja 5. Mohorč Ivica, KV prodajalka, prodajalka zavijalka v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 6. Legat Simona, KV prodajalka, prodajalka zavijalka v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 7. Raki nič Dragoljub, NK delavec, ki je opravljal dela priučenega ročnega delavca 1 v TOZD Smuči, odhod v JLA 8. Rosič Miroslav, KV natakar, prodajalec II v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 9. Mustač Mladen, prodajalec zavijalee v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 10. Kovačič Snježana, prodajalka zavijalka v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 11.Banek Jasna, prodajalka zavijalka v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 12. Radič Miroslac, prodajalec zavijalee v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 13. Mrkus Zlatko, prodajalec zavijalee v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 14. Ciemanovič Dobrila, prodajalec zavijalee v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 15. Dolar Janez, PK delavec, ki je opravljal dela lepilca I v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje delovnega razmerja 16. Lukežič Zvonko, NK delavec, priučen ročni delavec II v TOZD Smuči, prenehal zaradi odhoda v JLA 17. Avdič Bajro, KV varilec, ključavničar v kovinskem oddelku TOZD Športna orodja, sporazumno prenehanje del. razmerja 18. Fliser Majda, KV kuharica, ki je opravljala dela lepilca 11 v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 19. Gruden Monika, NK delavka, čistilka v TOZD Vzdrževanje, prenehala z delom zaradi upokojitve 20. Grmovšek Tončka, Pk delavka, kontrolor panoge II v službi kakovosti, prenehala z delom zaradi upokojitve 21. Wagner Romana, ekon. tehnik, opravljala dela administrator evidentičar v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 22. Dolenc Ivan, NK delavec, prodajalec zavijalee v TOZD Trgovina, potek dela za določen čas 23. Mulej Tine, KV orodjar, orodjar II v TOZD Vzdrževanje, sporazumno prenehanje dela v TOZD Vzdrževanje 24. Zalokar Davorin, kemijski tehnik, opravljal dela obdelovalca površin v TOZD Smuči, prenehal z delom zaradi odhoda v JLA Elan Zagreb: Elan »ELAN« Zagreb — Bolta, Sešek, Mustač, Uuzek, Bačič, Papič, Krušlin, Urck, Diklič, Zeba, Ramljak »ELAN« Begunje — Debeljak, Prašiček, Mandeljc, Polajnar, Potočnik, Radovič, Gašperšič, Cerar Po daljšem času dogovarjanja z našo novo trgovino v Zagrebu smo se končno 17. aprila 1982 srečali na prijateljski nogometni tekmi, ki se je odigrala na asfaltnem igrišču ob stadionu Borca v Zagrebu. Sam nogomet ni bil tako pomemben kot to, da se medsebojno spoznamo, pogovorimo in navežemo prijateljske stike. To nam je tudi v veliki meri uspelo. Tistim, ki nove trgovine v Zagrebu še niso videli, naj povem, da je zelo lepo urejena, ima veliko prostora, saj je prodajna površina v pritličju in v kleti. Kupcem nudi celoten izbor športne opreme. Za nogometno ekipo smučarije smo tam kupili zgornje dele dresov, saj jih pri nas ni dobiti. O sami tekmi in končnem rezultatu si pač ne upam kaj prida hvaliti, saj izid vse pove. Zagrebčani so vsi po vrsti sami športniki. Imajo štiri rokometaše, aktivnega boksarja (Mustač Mladen), košarkaše, da o Diklič Srečku, ki je igral v hrvaški nogometni ligi, sploh ne govorim. Lahko rečem, da smo bili oba polčasa pred našim golom boljši nasprotnik, za tek 25. Mrak Branko, dipl. ing. arh., pripravnik v oddelku za oblikovanje, prenehal z delom zaradi odhoda v JLA 26. Kuralt Jože, KV kovinostrugar, v TOZD Inštitut, prenehal z delom zaradi odhoda v JLA 27. Adžič Milivojka, NK delavka, opravljala dela pomožnega ročnega delavca, sporazumno prenehanje delovnega razmerja 28. Lindič Boris, KV natakar, opravljal dela priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči, sporazumno prenehanje del. razmerja 29. Absenek Janez, KV mizar, finišer v proizvodnji jadr. letal v TOZD Plastika, sporazumno prenehanje del. razmerja 30. Erjavec Karel, KV vodo-inštalater, opravljal dela vodoinštalaterja I v TOZD Vzdrževanje, prenehalo delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve 31. Golja Peter, ekonomist, operater v ERC, sporazumno prenehanje delovnega razmerja M. Z. Begunje 5:4 (3:1) čez igrišče in strel na gol pa imamo premalo sape. Od naših je najbolj presenetil Polajnar z dvema lepima zadetkoma. Vsi nesporazumi med tekmo so se kaj hitro zgladili na malici, ki so nam jo priredili ob zaključku. Kolegi iz Zagreba so celo poskrbeli za živo glasbo, saj je Krušlin Željko — Hruška odličen kitarist in pevec, tako enostavno ni imel časa jesti in piti zaradi naših skandiranj in zahtev po igranju. Pri jedi mu je morala pomagati simpatična spremljevalka. Na koncu veselega družabnega večera so Zagrebčani izrazili željo, da bi se na takih in podobnih tekmah še srečali, posebno v rokometu, košarki in nogometu. Prav tako bi se radi udeležavali ELAN-ovih sindikalnih tekmovanj v vseh disciplinah, žal pa so bili do sedaj o tem premalo obveščeni. Na koncu je bilo slovo od prijetne družbe kar malo težko in marsikdo bi tam ostal še kako urico. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov s prepričanjem, da se še srečamo. Cerar Jani Število mca Novice, novice 1. 1 1 < tj h X 6 2. /6 i i f t /s 3. '> C 3 'S /2 X •t 4 3 C it J s h 5 6 i /o 3 2 S 6 i 6 V s ? f* 7 /6 g 1 m J i 10 8 n i }■ ( *o 9 /*> L S" *) IS ix lo 6 'j i 1 /S u 11 ib i 9 7 /2 f /3 12 9 6 k h J- fi 13 K i ? 6 * C 14 n 6 13 is i o 5 15 3 U 9 h 1 6 16 M V C / v C 17 /fr f 10 tf X ii Ista črko. številka pomeni isto 1. profesor zgodovine, politik in znanstvenik (Vladimir, roj. 1914) 2. tuneli 3. prebivalec največjega mesta na Filipinih 4. trizložna stopica v metriki 5. družabnik 6. bolg. književnik (Nikolaj, 1889—1954; Med samoto in življenjem) 7. francoski modernistični pesnik, scenarist (Jacqucs) 8. z zlatom in srebrom pretkana svila 9. sramotilen spis 10. svobodna posest v fevdalizmu 11. tisti, ki proučuje življenje Grkov 12. kemična spojina, ki se rabi za razkužilo 13. komerciala 14. prvi del imena nemške tovarne tovornjakov (— Deutz) 15. število izvodov časopisa 16. telovadna naprava 17. nadaljevalec rodu V 3. in 6. navpični vrsti boste dobili misel, ki jo je izrekel Pa j o Ka nižaj. — Na zadnji tekmi za SP v Planici je skakalo 22 skakalcev z ELAN-ovimi smučmi ali 31,4%. — 9. Mediteranske igre bodo v Casablanci. Predvideni stroški zanje znašajo 80 mio. dolarjev. — V preteklem svet. alp. pokalu — moški so se naše smuči 7 x pojavile na najvišji zmagovalni stopnici. Za ostale firme velja, da se je K2 pojavil 13x, Rossignol 6x, Fischer 5x ter Blizzard 2x. Samo v tehničnih disciplinah pa sledi: K2 — 9x, ELAN — 7x, Ros-jiignol — 2x; od tega v veleslalomu ELAN 4x, K2 3x, Rossignol 2x in v slalomu K2 6x, ELAN pa 3x. Zanimivo je, da je zmagalo le 12 tekmovalcev. Na obisku pri skladatelju Urošu Kreku Ljudje, ki vsaj malo poznajo slovensko resno glasbo, poznajo tudi Uroša Kreka. Je skladatelj resne glasbe, rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Tudi svojo mladost je preživel v Ljubljani. Sedaj živi v Lescah na Gorenjskem. Se vedno komponira. Da bi ga bolje spoznali tudi drugi, sem ga obiskal in mu zastavil nekaj vprašanj: »Kako ste preživeli mladost in huda leta, ko je vihrala vojna?« »Na mlada leta me vežejo lepi spomini. Ljubljana je bila takrat tiho in prijazno mesto. Že kmalu sem se začel učiti violino in kasneje še klavir. Ko mi je bilo 15 let, sem napisal svoje prve skladbe. Bile so preproste, igrive. Kasneje sem jih nesel pokazat takrat že zelo znanemu skladatelju Lucijanu Mariji Škerjancu. Tako se je začel resen in lep študij glasbe, Filmski igralci igralk Posamezne ulomke premešajte med sabo, da boste dobili imena in priimke osmjh ameriških filmskih igralcev. M C G N C E T A Y M I C E R T B E T R E Y TED R O B B U R N R E M R T H G A R E K E LEE OPER A L I R A W LO R H E F A U D AVIS S P E R T R K M A YCO A C Y E L E R ki ga je I. 1941. pretrgala vojna. Italijani so me odpeljali v internacijo v Gonars. Vojna leta so bila seveda huda in kljub ilegalnemu delu nisem povsem prekinil šolanja glasbe.« »Ali ste si že v mladosti želeli postati skladatelj?« »Biti skladatelj, ustvarjati svojo muziko, se mi je že v rani mladosti zdel imeniten poklic. Sporočati drugim lastne glasbene misli, pa le ni stvar domiselnosti, temveč tudi plod obsežnega znanja.« »Kiko postaneš skladatelj?« »Sprva je to le velika želja, ko pa postane ustvarjanje življenjska potreba, takrat se zaveš, da si dolžan odzivati se svojemu talentu.« »Ali je težko skladati?« »Posebna težava skladatelj-stva je v tem, da se ne zadovoljiš z vsako idejo, temveč jo »izbrusiš« do najvišje stopnje.« »So vas poslušalci dobro razumeli in radi poslušali?« »Skladateljski trud je poplačan, kadar si poslušalca obogatil z glasbo, ki je kljub novosti zanimiva in razumljiva. Včasih mora preteči nekaj časa, preden tvojo glasbo osvojijo tudi drugi.« »Slišal sem, de je izšla vaša nova plošča. Kaj vam pomeni?« »Nedvomno je to priznanje mojemu delu, v vsakem primeru pa tudi tveganje. O uspehu odloča zanimanje naših ljudi za slovensko resno glasbo. Veseli me, da lahko s svojimi deli predstavim tudi izvrstne soliste in orkester. »Kaj menite o sodobni resni in zabavni glasbi?« »Skladateljevo mnenje o drugih ni vedno zanesljivo. Preveč je zaposlen s svojimi načrti in željami. Ne cenim pa pretiravanj v katerokoli smer glasbe. »Kaj bi povedali mojim sovrstnikom o glasbi?« »Glasba je ena najglobjih umetnosti. Človeka prevzame v celoti. Zasluži, da jo spoznamo v njenih najbolj skrivnostnih potezah.« »Želim vam še mnogo uspeha v prihodnosti. Lepo pozdravljeni, hvala in nasvidenje.« Roman Poljak 5. razred ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta EDGARJA SCHMITTA se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem ERC in finančnega sektorja za podarjeno cvetje. Žalujoča žena Mojca z družino ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta llrasl Simona se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob sodelavcem skladišča smuči. Žalujoča hči Nada Golob z družino UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Kos Marjan, Stare Anton, Urbane •Janez, Vrhunc Anton, odgovorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, št. 421-7-72). Japonska mladina tekmuje za Klanov pokal.