H Poštnina plačana v gotovini. H p c: m 1 ||ip Sm -is I 4 LETO 1941 JANUAR ČEŠČENJE PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Debelo tiskana številka zaznamuje skupino; prva za njo opravilo, druga dan. kdai se onravi zadostilno sv. obhajilo. - Vsak naj si zapomni, h ¿ateri skupini spada. Kdor bi ne mogel opraviti zadostilnega sv. obhaiila v določenem dnevu, nai si izbere drug dan. V februarju: 1 9 7 — 2. 1, 22 — 3, 6, 12 — 4, 4, 6 — 5. 7. 16 6. 5, 3 — 7 2 12 8. s,21 9 I. 2 — 10, 4, 9 11. 6, ;4 - 12. 4, 24 - 13 8', 26 - 14. 4, 10 - 15. 6, 5 — 16. 5, !7 - 17 2,11 — 1 ^ 4 14 19 9. 27 — 20. 7, 23 — 21. 1,13 22.5,1 28.8,20 — 24.6,10 25.1 8 26.3,18 | 27. 5, 4 28. 7. 2i — 29. 2, 15 - 30. 2 15 - 31. 4 19. _ Novi častilci: 27. 5, 4. Ferarič Marija, Žnidar Uršula, Trbovšek Anton Trbovšek Alojzij, Jelene A., Žnidaršič Malči, Pavlin Ana, Potočnik Pavla POLOŽNICE Današnji številki Vestnika smo priložili položnice. Naj se jih blagi so-trudniki in sotriidnice blagohotno po-služijo in izpolnijo tisto dobro delo, ki ga predpisuje pravilnik sotrudništva v poglavju VI. štev. 3, ki pravi: „So-trudniki bodo mesečno ali letno darovali, kakor jim bo narekovala srčna ljubezen." Ti prispevki bodo služili deloma za kritje tiskovnih in poštnih stroškov Vestnika, deloma za druge potrebe Salezijanske dražbe na Slovenskem. Blage pospeševalce in pospeševalke pa prosimo, naj zberejo prispevke pri tistih, katerim oddajajo Vestnik. Tistim pa, ki žele poslati sami, naj izro-Ee položnice, katerih pošljemo večje število skupno z Vestniki. Če bi kdo ne mogel prispevati zdaj, naj ga spomnijo o drugi priliki, da bo tekom leta izvršil to, kar predpisuje pravilnik in je potrebno za dosego sotrudniških odpustkov. Ker so stroški za izdajanje Vestnika veliki in v tem času radi podra-ženja papirja in pošte zelo občutni, prosimo blage soirudnike in sofrtid-niče, . naj ne preslišijo prošnje, saj gre vse za čast božjo in blagor bližnjih. Če bi kdo radi revščine res ne zmogel, na j sporoči Vodstvu sol v :d-ništva, ki bo znalo upoštevati; cesar ne zmore z gmotnimi prispevki, naj pa nadomesti z molitvijo po namenu Salezijanske družbe. Nekaj soirudnikov in sotrudme je že poslalo prispevek za lefo 1941. Ti naj prihranijo položnico za kako drugo priliko. Vsem dobrotnikom in dohrotnkam že zdaj kličemo: „Bog naj Vam sto» terno poplača!" Naši umrli sofrudnikf in sofrudnire: Grebene Ivana, Rakitnica Koprivnik Marjana, Zg. Brnik Felko Frančiška, Oberh Kužnik Neža, Lokve V o bič Ema, Sv. Andraž Kutnjak Alojz, Razkrižje Krajnc Frančiška, Vrh Rihar Frančiška, Polhov Gradec Fugina Roza, Št. Janž Usmiljeni Jezus, daj jim večni pokojf (300 dni (HlpusUn > šaUUz in pisacMŠke patcebšune Mite- v MadinM založbi - JliuUicma - Stati tc% 30 L. XXXVII. JANUAR STEV. 1 J. M. Voditelju v spomin Orač utrujen sredi rodne lehe s plugom zadnjo je usmeril rez. Oko nemirno Išče v dalj ozare in izmerja grudo čez in čez. „Poglej, nebes Vladar, v zrahljane lehe, v nje razore in ogone sem položil setev, z znojem sem oplajal setve kal in rast, o, daj, sinovom mojim blagoslovi žetev!" Tako je molil veliki orač... Orača — svojega očeta vzeli so sinovi in v sivem mraku, ko končal je delo, in ga sredi bele lehe v zemljo položili, naš ralar je na ozarah klonil; da nad njo rastoči rodni klasi in odhilel h Gospodarju po plačilo. bodo moč in rast iz njega pili. Slovenija — oračeva gomila — trudnega ratarja nosiš v sebi; s klasi plodnimi ga venčaj, da bo večno živel v tebi1 - 1 Novoletno pismo četrtega naslednika sv. Janeza Boska salezijanskim soirudnikom in soirudnicam. Velezaslužni sotrudniki in sotrudnice! Gotovo pričakujete v tej okrožnici poročila o našem delu med mladino in še posebno o naših misij onih. To zanimanje je nov dokaz za vašo ljubezen do sv. Janeza Boska, in smo vam zato posebno hvaležni. Vidimo pa tudi, da čutite težave v katerih so se v mnogih državah zaradi izrednih o-tooliščin znašle naše ustanove. Vemo, da v skrbi za njihovo usodo in delovanje vaše srce z nami trepeta. Rad bi vam postregel z natančnimi podatki. Pa boste razumeli, da je to v današnjih razmerah zelo težko. Sedanje stanje je v mnogočem o-težkočilo medsebojne zveze in jih v nekaterih primerih tudi popolnoma pretrgalo. To dejstvo nas zelo boli, obenem pa nam je onemogočilo, da vam ne moremo postreči z novicami o ustanovah in misljonih, ki jih vi z vašo ljubeznijo in darežljivostjo vzdržujete. Vendar vam morem zagotoviti, da smo z božjo pomočjo in vašo podporo po večini ohranili vse dosedanje postojanke in odprli tudi nekaj novih. Tudi v državah, ki so. jih zadele vojne grozote, so se salezijanci in hčere Marije Pomočnice pogumno, bo-govdano in z junaško žrtvijo samega sebe znova lotili dela. Z vašo pomočjo se je posrečilo zbrati v naših zavodih veliko število vojnih sirot in beguncev, ki jim je vojna porušila topli dom. Vsi naši misijonarji so ostali na svojih postojankah in nadaljujejo, seveda ponekod v zmanjšanem obsegu — s pomočjo domačih katehistov svoje delo. Na žalost je pa padlo precej naših sobratov, ko so na različnih frontah izvrševali svojo domovinsko dolžnost. Mnogi so tudi internirani ali so prišli v vojno ujetništvo in se ne morejo vrniti v svoje zavode. Nepopolni podatki mi ne dovoljujejo, da bi vam podal tudi le približno število teh naših sobratov, ki jih je nemila usoda vrgla iz toplega družinskega zavetja po zavodih. V veliko spodbudo so nam pa poročila naših vojnih kuratov, ki na vseh svetovnih frontah s prav junaško požrtvovalnostjo delijo duhovno in telesno tolažbo. Kakor hitro bom zvedel kaj bolj natančnega, si bom štel v dolžnost, da vam nemudoma sporočim. Medtem mi dovolite, da vas poprosim, da bi pomnožili svoje molitve in tako pospešili tisti srečni dan, ko se bodo narodi, združeni v bratovski ljubezni zbrali, da na osnovah pravičnosti in medsebojnega zaupanja skupno zgradijo novo prihodnost, v kateri nam bo zagotovljen trajen mir in obči prospeh. To je tudi želja sv. očeta Pija XII., ki ne neha prositi in spodbujati k molitvi za ta res nebeški dar, ki po njem vsi tako neizmerno hrepenijo. In sedaj naj vam podam poročilo o - 2 - novih zavodih, ki nam jih je vaša dobrosrčnost in božja naklonjenost kljub hudim časom omogočila odpreti. Nove ustanove SALEZIJANC1 V Italiji: v Morialclu smo ob rojstni hišici našega ustanovnika odprli obrtne šole „Bernardi — Semeria". V Nouiju na Ligurskem smo odprli misijonsko semenišče. V Turinu je zra-stel ob bodočem mednarodnem institutu „Edvard Agnelli" velik praznični mladinski dom. V Manfredoniji smo sprejeli župnijo s prazničnim mladinskim domom. Povabili so nas v Riesi, kjer naj bi prevzeli dve župniji z mladinskim domom in ljudsko šolo. Na Češkem nov zavod v Pardu-bicali. V Jugoslaviji konvikt v Dolnjem Miholjcu na Hrvaškem. Na Španskem zavod z ljudskimi, srednjimi in obrtnimi šolami v H orli pri Barceloni. V Buriani in Sa-ragosi so- blagoslovili temeljni kamen za praznični mladinski dom. Na Slovaškem zavod v Miha-lovcih. Na Madžarskem župnijo in otroško zavetišče v Borsodnadasdu. Na Kitajskem župnijo Marije Pomočnice v Šanghaju pri Šapeiu. V B i r m a n i j i župnijo in zavetišče v Mandalaiju. V Indiji svetišče Marije Pomočnice, osnovno in srednjo šolo in mi-sijon v Mariampurju. V S i a m u vsakdanji mladinski dom in cerkev v Bangkoku. V Braziliji semenišče v San Joao del Reyu; zavod z osnovno šolo in misijon v Pari Cachoeiri; gimnazijo, župnijo in mlad. dom v Annapolisu. V Guatemali župnijo in vsakdanji mlad. dom v San Pedro Charchaju. V Columbiji vsakdanji mladinski dom v Cartageni. HČERE MARIJE POMOCNICE V Italiji: V Legnamu; v Valca-nalu šolo za žene in delovno šolo, večerno šolo, dekliški dom; sprejele so katehizacijo in razne ustanove. V Tra-dalu dekliški dom, ženske katoliške organizacije, katehezacijo in župnijske ustanove. V Campoliguru dekliški dom, večerno šolo, penzionat za gospe in gospodične ter delovno šolo. V Lom-briascu in v Bollengu so pri salezijan-skih zavodih prevzele vodstvo kuhinje in garderobe. Na Slovaškem so odprle svojo prvo hišo v Trnavi, kjer vodijo v sa-lezijanskem zavodu gospodinjstvo in garderobo. V Jugoslaviji so na novo prevzele gospodinjstvo in garderobo v sa-lezijanskem zavodu v Splitu. V Kolumbiji so v El Retiru odprle ljudsko šolo in dekliški dom ter prevzele katehizacijo. V Združenih državah so v Ellwood-CUyu prevzele vodstvo župnijskih socialnih ustanov in dekliški dom. Načrti za leto 1941. Že smo pripravljali veličastne načrte za velike slavnosti in nove ustanove s katerimi bi dostojno proslavili stoletnico don Boskovega dela. Toda okoliščine so nam jih prekrižale. Prav radi se jim odpovemo, ako s to žrtvijo izprosimo potrebnejših milosti. Upamo da se kmalu povrnejo boljši časi, ki nam bodo dopustili še večjo in veličastne j šo proslavo. S stoletnico salezijanskih ustanov sovpada tudi stoletnica don Boskovega mašniškega posvečenja in njegove nove maše. Na vrsto pride celo nekaj mescev prej, zakaj don Bosko je bil, kakor veste, posvečen 5. junija in je naslednjega dne daroval svojo prvo sv. mašo, medtem ko je začel pravo salezi-jansko- delo šele 8. decembra. Za pro-slavoi stoletnice don Boskovega mašniškega posvečenja se mi zdi najprimerneje, da se za to priliko čimbolj potrudimo za duhovske poklice in povzdignemo čast in ugled katoliškega duhovništva. Zato sem dal za prihodnje leto salezijancem, hčeram Marije - 3 - Pomočnice, gojencem in bivšim gojencem po stari šegi našega sv. usta-novnika naslednje letno vezilo: „Spoštujmo' katoliške duhovnike in si prizadevajmo zaduhov-ske poklice." Vabim tudi vas, da po svojih močeh izpolnite to vezilo v vašo in vašega bližnjega korist. Spoštovanje do katoliškega duhovstva, ki velik doprinos za pošteno nravno življenje in za razcvet naroda. Kako je vzpodbudno, če srečaš dobre vernike, študente, delavce, kmete, obrtnike, izobražence in vojake, ki se spoštljivo obnašajo do katoliškega duhovnika in ga znajo prijazno pozdraviti. Kako je lepo, če ne samo otroci, marveč tudi odrasli pozdravijo duhovnika z lepim Turin: Pogled v prezbiterij prenovljene bazilike Marije Pomočnice. Slika je bila posnela ob slovesnostih na čast bi. Mariji Mazzarello. V sredini kleči kardinal Hlond, ki je sedaj kot begunec v Ameriki. ga mogoče še premalo poznamo, nas samo po sebi sili, da se okoristimo s tem vzvišenim božjim darom; to se pravi, da uredimo svoje življenje po zgledih in naukih naših duhovnikov; da bomo pobožno prisostvovali sv. maši in cenili vrednost božje daritve; da se bomo udeleževali svetih obredov, pogosto prejemali sv. zakramente ter tako gojili pravo duhovno življenje; da bomo skrbeli za rast duhov-skih poklicev in pri tem tudi dejansko pomagali; vse to je predpisano v IV. členu vaših pravilnikov. Z druge strani je pa to, da spoštujemo duhovnike in skrbimo za duhovske poklice, tudi krščanskim pozdravom: „Hvaljen Jezus!" Stoletnica don Boskovega mašni-škega posvečenja naj nas torej spodbuja k nadnaravnemu gledanju in k spoštovanju katoliškega duhovstva. Pod njenim vplivom se letos še bolj velikodušno odzivajmo skrbnemu prizadevanju naših duhovnih pastirjev in rade volje spolnimo, kar koli nam nasvetujejo ali ukažejo sv. oče, škofje in duhovniki. Preden zaključim, mi dovolite, da vas kljub težkim časom poprosim, da bi nam še naprej ljubeznivo pomagali, zlasti, da bi zavzeli: - 4 - 1. za naše ustanove in misij one; 2. za dokončno obnovo bazilike Marije Pomočnice v Turinu. Ni še do-gotovljen strop v stranskih kapelah in na korih; dalje čaka obnove še vse cerkveno pročelje. In ko to pišem, postavljajo V svetišču nove velike moderne orgle. Vsak naj se potrudi za ta zadnji napor, da tako čimprej dovršimo darilo, ki smo ga pripravili naši nebeški materi Mariji in sv. Janezu Bosku. In Marija Pomočnica bo s sv. Janezom Boskom in blaženo Marijo Maz- zarello izprosila obilnega blagoslova, ki ga zdaj ob novem letu iz srca želim vam in vašim družinam. Obenem vam zagotavljam, da vas bo spremljala iskrena hvaležnost vseh salezijancev in hčera Marije Pomočnice in vse njihove mladine ter da bomo vsi goreče molili po vaših namenih. ' p; Iskreno vas pozdravlja vaš hvaležni in v Srcu Jezusovem vdani PETER RIKALDONE vrhovni predstojnik. Turin, 24. decembra 1940. Srečno novo leto polno nebeškega blagoslova voščijo blagim sotrudnikom in sotrudnicam za ljubeznivo naklonjenost in vsestransko sodelovanje hvaležni SALEZI]ANO Papeževa božična beseda Na sveti večer je sveti oče Pij XII. sprejel zbor kardinalov, ki so mu prišli voščit za praznike. Ob tej priložnosti je imel papež lep govor, iz katerega naj povzamemo nekaj poglavitnih misli. Naj se godi na svetu kar koli, božičnega veselja ne more nobena stvar in nihče v vernih srcih ugasniti, ker korenini v največjem dogodku svetovne zgodovine, v rojstvu Boga, ki je človeštvo zopet spravil z Bogom. Kdor je prav razumel smisel božičnega oznanila, ta se ne bo dal zapeljati od docela rožnatega pogleda na svet, ki prezira stvarnost, niti se ne bo dal potlačiti od črnogled-stva, ki obupuje nad svetom, ker se ne ravna po naših željah in pričakovanjih. Kristjan ne dvomi, da bo na koncu zmagal Kristus nad nasprotniki svojega kraljestva, in zato trdno stoji, pa naj pridejo nadenj še taka razočaranja in ponižanja, zakaj vse to je le prehodnega značaja. Seveda pa ne smemo' misliti, da se mora to zgoditi že danes. Časa ne gre meriti s kratkim človeškim merilom. Papež se je nato spomnil tistih, ki se dajo pod težo hudih preizkušenj, kakršna je na primer današnja, zbegati in se zato nagibajo k popuščanju, s katerim v svoji kratkovidnosti menijo, da bodo Cerkev rešili iz stiske. Drugi pa se rešijo z begom ali pa se ne marajo odločiti ne za Kristusa ne proti njemu in izbegavajo vsak pogumen sklep. To omahovanje nas ne sme začuditi, pač pa nas mora veseliti, kako v takih časih na drugi strani nešteti sinovi Cerkve junaško prenašajo slabe čase in se svoje vere oklepajo tem bolj, čim več zahteva - 5 - od njih žrtev, zavedajoč se, da le Cerkev uči vso resnico. Nato je papež poudaril, da sedanja doba nalaga katoličanom velike naloge ne samo za čas, ko besni strahotna morija, ampak še bolj za prihodnost, ko bo treba zastaviti vse sile, da ozdravijo socialne in gospodarske rane vojske, še bolj pa duhovno in nravno gorje, ki bo njena posledica. Zatem se je ginljivo spomnil, vojnih ujetnikov, beguncev, pregnancev in vseh drugih nesrečnežev, ki jih je prizadela vojska. Ves svet, tisti, ki je zapleten v medsebojno pobijanje, in tisti, ki stoji ob strani in prav tako trpi, zmeraj bolj uvideva, da bo treba v prihodnje v Evropi in na svetu ustanoviti nov red, ki bo temeljil na resnici in pravici. Ta želja po novem redu je posebno močna med delovnimi sloji, ki so tako v miru kakor v vojski največje žrtve političnega in gospodarskega nereda. In tu se začenja naloga Cerkve in katoličanov. Naloga Cerkve je edinole ta, da vse narode brez izjeme uči duhovne nravstvene vrednote krščanskega življenja, ki morajo biti smernice tudi političnemu in gospodarskemu u-dejstvovanju v državi, v kateri so vsi narodi in stanovi med seboj bratje. Vsak narod ima pravico, da si po svoje oblikuje svoje javno življenje. Upamo, da bo po tej strašni vojski zmagala pravica tako v političnem in gospodarskem življenju, kakor v medsebojnih odnošajih različnih stanov in slojev države, oziroma človeške družbe. Papež je nato odločno nakazal pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če naj v Evropi zavlada trajen mir in pravičen red. Ti pogoji so: Treba je predvsem premagati sovraštvo, ki loči narode in opustiti vse, kar to sovraštvo razpihuje. Tudi v vojnem hrušču ni smeti rušiti načel resničnosti, pravicoljub-nosti, vljudnosti in bratovstva, ki morajo vladati med narodi po Kristusovem nauku. Treba je premagati medsebojno nezaupanje, pogodbam vrniti svetost, držati dano besedo. Zrušiti se mora žalostno načelo, da je pravica zmeraj na strani močnejšega. V odnošajih med narodi mora vladati pravo poštenje. Treba je u s t v a r i t i t a k go s p od a r s k i red, ki bo> vsem državam zagotovil, da bodo njihovi državljani živeli in napredovali v življenju, ki bo ustrezalo človeškemu dostojanstvu. Treba je premagati duha mrzle sebičnosti, ki žali čast, neodvisnost in svobodo drugih držav in narodov. Med narodi in državami mora vladati bratsko sodelovanje. Papeževe globoke in v resnici državniške božične besede so napravile silen vtis po vsem svetu. Daj Bog, da bi kaj zalegle tudi pri tistih možeh, ki imajo v rokah usodo narodov in držav. 2a 4st% B