0DSPOBDPTVO Naloga beljakovin v človeškem telesu. Naloga prehjane je, vzdrževati ravnotežje med prejemki in izdatki redilnih snovi v telesu. To ravnotežje vzdržimo, če dovajamo telesu toliko in tako hrano, da krije potrebe in potroške. Vsako delo, ki ga organizem opravlja, tudi dihanje, prebava, gibanje, telesni in duševni napor ima za posledico porabo gotovih redilnih snovi. Ako dotbi telo teh premalo, se hrani od telesnih rezei"v in ko so te po rabljene, jemlje snovi telesa. Telo izgublja na teži, kri slatoi, pojavi se hiranje in nazadnje smrt. Vsprejemanje hrane urejujeta glad in žeja. Glad je zahteva organizma po jedi. Občutek suhega, pekočega grla je zahteva organazma po tekočini. Vsaka redilna snov vrši v telesu važne naloge in vsaka prispeva, da se vrši poslovanje v redu in brez ovir. Med redilnimi snovmi zavzema prvo mesto beljakovina, ki ima svoje ime po beljaku jajca, v katerem se nahaja. Beljakovina tvori mišiice (meso) in služi telesu v iste namene, kakor zidarju gradivo. Če manjka v hrani beljakovina, telo ne more rasti in se .povoljno razvijati. To velja še prav posebno za doraščajočega človeka; saj moremo s tehtnico ugotoviti, kako privzema telo v tej dobi stalno na teži. Otrok, oigar hrana vsebuje premalo beljakovin, zaostane v rasti in razvoju. Beljakovine so tudi bistven del telesnih sokov, kakor krvi in prebavilnih sokov, ter obenem nadomeščajo v telesu porabljene beljakovine. Potrebno beljakovino nahajamo v jajcih, mleku, siru, mesu, v stročnicah in v žitu. Doslej je veljalo pravilo, da je beljakovina vseh živil enakovredna. Znanstvene preizkušnje so pa pokazale, da imamo živila s popolno in nepopolno beljakovino. Kruh vsebuje beljakovine. če bi pa hotel kriti človek potrebo po beljakovinah s samim kruhom, bi shiral vsled pomanjkanja beljakovin. Odkod to? Beljakovino sestavlja 18, takozvanih amninovih kislin in le tista beljakovina je popolna, ki ima vse kisline. Če bi ena sama od teh manjkala, je pravilno življenjsko delovanje v telesu onemogočeno. Popolne beljakovine so v mleku, siru, jajcu, mesu, kromptirju in v zelenih delih rastlin, n. pr. v špinači. Nasprotno manjka v moki, fižolu, grahu i-n leči nekaj teh kislin in beljakovina teh živil je zato nepopolna. Ako pa pridenemo nepopolnim beljako vinam le malenkostno količino kakega ži vila s popolno beljakovino, n. pr. kruhu par žlic mleka, izpopolnimo neipopolno beljakovino. Za gospodinjo je torej važno, da preudarno izbira in sestavlja* živila in se varuje vsake enostranosti pa tudi potrate. Kadar uživamo meso, izločimo iz jedil-, nika drugo beljakovinasto hrano, n. pr. z jajci in mlekom pripravljene močnate jedi. Ako pa tvori jed živilo z nepopolno beljaikovino, ga napravimo s primerno pripravo popolnega. Tako pijemo h kruhu mlečno kavo, kuhamo riž in zdrob z mlekom, zaniesimo v močnato jed jajca ali mleko. Beljakovino v fižolu, grahu in leči napravimo z malenkostndm pridatkom mesa popolno. Ker je znanstveno dokazano, da polrebuje telo sorazmerno le malo bcljakovin (40 do 60 gramov dnevno), se nam je varovati vsake potrate, ki nam po eni strani prazni žepe, na drugi pa obremenjuje isn slabi prebavilne organe in povzroča bolezni. Nasveti. Molji. Molji kot taki ne povzročajo nobene škode, pač pa iz njihovih jajčec izlezle ličinke. Mirno odlaganje jajčec preprečimo, če v spomladi redno vsak teden iztepamo volneno blago in kožuhovino. Čez poletje spravimo sukno, kožuh>vino in podobno v skallje a!i v zaboje, ki se trdno zapirajo. Vmes poiagajino časopis ¦ ni papir, s katerim zatlačimo tudi vse praziiine. Učinkovilo sredstvo tudi dobimo, če raztopimo v pol kozarca ogretega špirita 3 deke kafre in primešamo pol kozarca terpentina. S tem pomočeni pivni papir polagamo med obleko. V vzrnctnice poblazinjene oprave natlačimo oreho1' ga listja in zadelajmo s časopisnim papirjem. — Posebno radi se naselijo' molji v blago rdeče ali modre barve. Iz poblazinjene oprave, pa tudi iz sten in sob jih odpraviimo s kisovo paro. Opravo pri tem pokrijmo, da para dalje časa učinkuje. Na vroče železo ali kamen vlijemo kisa in držimo tako, da more para do vseh kotičkov, v katerLh bi se nahajali molji. Para jih pomori. Deske pri podu se sčasoma vsušijo in nastanejo š-pranje, v katerih se nabira ne snaga, ki se razkraja in kuži zrak. V takih špranjah so lahko tudi gnezdišča glivic, povzročdteljic raznih nalezljivih bofezni. Take špranje osnažiimo in suhe zamažimo s kitom, za katerega smo zamešali firnež z močno žganim gipsom v gosto kašo. Madežc od črnila, zlasti dokler so sveži, odpravimo brez škode za tkanino na sledeči način: Madež namažeino z zelenim milom, kanimo nanj par kapljic vode in ga denimo na solnce. Skoro osušenega iznova povlažimo in premencajmo. To ponovimo trikrat, nakar ga izperimo. če bi madež še ne izginil, to ponavljajmo, dokler ni o njem več sledu. Crno volneno blago očistimo najbolje z govejdm žolčem. Žolč zmešamo med vročo vodo, s katero krtač.imo umazano blago. Ko smo ga še v čdsti vodi izplahnili, ga neožetega osušimo na zraku in vlažnega zlikamo. V številki od 15. marca se je vrinila pomota pri članku o kalitvi semena. Semc na nc kalimo v nioki, ampak v mioki (svižu), drobnem pesku, ki ga dobimo ob vodah.