s kartografskim i pregledi najdišč in tipološko značilnih najdb. Ta m etodično zanimiva, grafikonsko ponazorjena analiza hallstattskega gradiva v bavarskih m uzejih podaja n a jp re j problem e sovisnosti geološko-geografskih pogojev in naseljevanj v prazgodovini s posebnim ozirom na družbenogospodarske oblike naselitvenih enot. Po pregledu tehnoloških značilnosti ohranjenega gradiva (surovine, keram ika, kovinski izdelki) razdeli avtor razpoložljivo gradivo v tri oblikovne skupine, ki jih podrobneje razčlen ju je v njihovem tipološkem in kro­ nološkem zaporedju. Za prvo skupino iz obdobja Ha C so značilne gomile z lesenimi ali kam nitim i konstrukcijam i, lokalno razčlenjena k eram ik a z žarno- grobiščnim i elem enti in enotnejši bronasti izdelki. Med temi p rip isu je posebno bronasti konjski oprem i zahodnom adžarsko poreklo in sklepa, da so ti iz Po­ donavja prispeli tu ji elem enti prevladali ob zlitju z zahodnim i in žarnogro- biščnimi vplivi te r tak o ustvarili hallstattsko kulturo B avarske. Y naslednji tipološki in časovno naslednji oblikovni skupini se kaže socialna izločitev po­ sam eznikov z bogatim i grobovi, m edtem ko so revna grobišča znak ostalega prebivalstva. Y bronastem gradivu te skupine vidi avtor vplive jugovzhodno- alpskega hallstatta s prav takim i grobovi vojščakov (Podzemelj). Ob n ajd b ah tre tje skupine pa avtor le načenja problem e n astajan ja ranolatenske kulture, vzrastle na B avarskem brez izrazitih naselitvenih in k u ltu rn ih prelom ov m ed H a D in La A. V krajših sestavkih poročajo n ek ateri av to rji o najdbah iz latenske in antične dobe. Med tem i skuša J. W erner (Bronasta ročka iz K ehlheim a, zv. 20) ob obravnavanju iz Italije uvožene in v kasnolatenskem grobu najd en e posode raz­ ločiti uvoz bronastega posodja preko A lp v predrim skem in zgodnjerim skem času. Na številnih p rim erjaln ih najdbah oprta tipološka analiza omogoča av to rju n ekatere gospodarsko pomembne izsledke, tako o prodoru italsk ih vin p rek o Alp že pred rim sko invazijo, kot o vplivih italske sigilatne in stek larsk e indu­ strije na razvoj oblik teh posod v zgodnji cesarski dobi. F. W agner (Konec rim ­ skega gospostva v R aeciji, zv. 18—19/1) pa povezuje historične in arheološke vire (zakladne najdbe novcev kot oznanjevalce nem irnih časov) v historično zajeto razpravo, ki podaja k ra te k oris poslednjih obdobij antične zgodovine Raecije. N ajvečji del prispevkov obravnava zgodnjesrednjeveško obdobje, bodisi da gre za notice o m anjših grobnih in seliščnih najdbah, za tipološke obravnave po­ sam eznih predm etov ali za historično izvedene analize gradiva (H. Bott: Rano- karolinška najdba ostrog v W estendorfu, o k raj K aufbeuren, zv. 18—19/1) ozirom a imen. kot jih pri raz p ra v lja n ju o ranozgodovinskih frankovskih selitvenih pro­ blem ih uporablja H. W eigel (Frankovske centene na področju okrog Forch- heim a v Zg. Frankovski, zv. 20). Avtor se opira na analize k raje v n ih in osebnih imen v njihovem geografsko-historičnem širje n ju in podaja ta k o na obravna­ vanem prim eru oris fevdalno vplivanih naselitvenih enot, im enovanih centen, kak o r tudi njihovega razvoja od 5. stoletja dalje. Poročili Bavarskega deželnega urada za spomeniško varstvo v 17. in drugem delu 18.—19. zvezka obsegata poleg organizacijskega dela tudi obvestila o novih arheoloških najdbah, med katerimi so tudi daljši članki. Drobna obvestila o najdbah so razdeljena po kronoloških dobah, v njihovem okviru pa so raz­ vrščena po abecednem redu in deloma ilustrirana. Zvezka 18—19/2 in 20 objav­ ljata tudi bibliografijo arheoloških člankov in del za Bavarsko v obdobju med 1940 in 1953, kakor tudi knjižna poročila. Zlasti poslednji zvezki imajo iz odličnih fotografij sestavljene table obrav­ navanega gradiva. Stanko pahič Ljubiša Popovič: Katalog nalaza iz nekropole kod Tre- b e n i š t a , N arodni m uzej Beograd, A ntika I, B eograd 1956, 127 stran i, 44 tabel in francoski povzetek. Narodni muzej v Beogradu je pričel tudi z izdajanjem katalogov materiala antičnega oddelka. Tako je letos izšel prvi zvezek v nizu katalogov >Antika I« Ljubiše Popoviča, Katalog nalaza iz nekropole kot Trebeništa. Nedvomno pred­ stavlja gradivo iz Trebeništa eno izmed najlepših najdb, pa tudi eno najpo­ membnejših za čas, ki mu pripada. Njegovo pomembnost je treba posebej po­ udariti v zvezi z reševanjem problematike iz več najdišč Srednje in Zahodne Evrope, ki sodijo v isti čas kot nekropola iz Trebeništa. V prvem delu podaja avtor historiat raziskav v T rebeništu. N ekropola je bila od leta 1918 dalje večkrat raziskana, raziskovali so jo naši in bolgarski arheologi. Posledica tega je, da je del m ateriala tudi v Sofiji. D alje obravnava avtor način pokopavanja in oblike grobov. N a to vp rašan je ni mogoče dati toč­ nega in zanesljivega odgovora, ker so podatki o izkopavanjih in legi posa­ m eznih grobov preskrom ni. O bstajajo posam ezni podatki, n. pr. o dim enzijah grobnih jam, vendar je nerešeno vprašanje, h katerem u grobu p rip ad a kateri. P o obstoječih podatkih je mogoče danes rek o n stru irati 12 grobov. A vtor podaja pregled raznih tolm ačenj o izvoru tega gradiva. Sam poudarja, da gre tu za večino predm etov, da so delo dom ačih obrtnikov, ki pa so iskali vzore tako v M ikenah kakor v Koriilntu. N ekropolo d atira v IV. stoletje p. n. e., k a r opira n a pojav posam eznih idej v G rčiji, upošteva razdaljo in sprejem anje teh novih momentov v domače ohridske delavnice. P oudarja, da je pri izdelavi teh ob­ jektov poleg im portiranih vzorov imel velik pom en domač ilirski činitelj. Poleg grških elem entov avtor ne prezre možne vplive iz Južne Rusije, ki so jih ite obogatile tam kajšnje ideje, take pa so zopet prinesli k O hridu. A vtor gradiva posebej ne obravnava. N ekoliko bolj nadrobno je obdelal le m aske, o katerih pa je povzeta le ideja pokrivanja pokojnikovega obraza. Za obrobni pleteni o rn a­ m ent pa dokazuje, da je izdelan v kalupu, ki je domače delo, pa tudi m aska je narejen a naturalistično, kar zopet dokazuje, da so jo delali po pokojnikovem obrazu. V celoti pa obravnava tudi ostali m aterial in naslanjajoč se na tehniko in stilske razlike, povsod vidi, da so skoraj vsi ti predm eti domače delo, te r da se je tu na osnovi dom ačih in im portiranih grških elem entov razvila nova lokalna k ultura. Izjem o tvori tu le n ekaj predm etov, ki so bili že izdelani im porti rani iz G rčije in jih tudi n av aja na koncu svoje razprave. D alje av to r p aralelizira in opozarja na gradivo iz sorodnih najdišč T rakije, B olgarije in Južne Rusije, k i vsebujejo isti problem sp ajan ja dom ačih in tu jih vplivov. Na koncu d aje avtor pregled gradiva, tak o nekaj prim erov grškega im porta, predm ete m ešanega stila obeh kom ponent in predm ete iz dom ačih delavnic, končno pa še grobni inventar 5 grobov. Želeti bi bilo, da bi bile fotografije bolj jasne. Res je škoda, da te edinstvene najdbe niso bolje reprezentirane v katalogu, k a r vsekakor zaslužijo. Saj so celo mnoge slike v S tarin a rju in v G lasniku Skopskog naučnog društva, ki p rik a­ zujejo predm ete iz Trebeništa, veliko bolj jasne, kot pa v novem katalogu. T a tja n a B regant Zofia Gansiniec: Geneza Tropaionu. Polskie Tow arzystw o Archeologiczne. B iblioteka areheologiezna 5 — W arszaw a — W roclaw 1955. 158 strani, 58 slik. Nam en dela je, podati genezo grškega tropaiona in nek aterih njegovih derivatov v Rimu. V prvo poglavje je avtorica uvrstila zgodovino raziskav. N ajp rej navaja n ek aj omemb iz antike, ki so pa le preproste definicije. Med avtorji, ki so se pozneje u k v arjali z v p rašan jem tropaiona, om enja Baulange rja v 17. stoletju in B ötticherja v 19. stoletju, ki je videl izvor tropaiona v kultu dreves. P rva pom em bnejša m onografija s tega področja je delo O tta B erndorfa iz leta 1895. Salomon Reinach je leta 1908 postavil tezo, da je tropaion v zvezi z uničevanjem zaplenjenega orožja. A vtorica iz h aja iz tega m nenja, ko govori o pravici m rtvih. N a jp re j je bil vladar nesm rten in je zato dobil predm ete vsakdanje uiporabe v grob. To se je pozneje razširilo na druge ljudi, važen pom en pa je im ela zasebna lastnina. U biti sovražnik je izgubil pravico do nesm rtnosti in njegovo orožje, ki so ga sprva uničevali, so dali vladarju. Ko je k u lt v la d arja prenehal, so zaplenjeno orožje začeli posvečati bogovom. Paladion, o katerem govori avtorica v tre tje m poglavju, je bil k o t statua Palas A tene antropom orfen tropaion. P re d stav lja važno točko v njegovem raz­ voju. V zgodovini so bila različna m nenja o njegovem nastanku. G rki paladiona sprva niso povezovali s Palas Ateno, am pak so tako im enovali starin sk e glinaste ali kam ene kipce. Sehliem ann je štel za paladion trojanske, K rause pa m ikenske idole. Od tega m n en ja so izhajali; avtorji, ki so trdili, da se je k u lt P alas Atene nadaljeval direktno iz Miken in drugi, ki so m enili, da so se m ikenski osmero-