številka L IS T ZA TELESNO KULTURO 1 Leto XIX ZAKLJUČNI DAN SMUČARSKIH POLETOV V OBERSDORFU m SVETOVNI REKORD: ZANDANEl 144 m Sjoberg 141 m - Motejlek (ČSSR) 142 m - Današnje daljave naših skakalcev: Eržen 97, 114, 125 - Zajc 97, 102, 101 - Jemc 97, 110, 102 OBERSTDORF, 16. febr. Letos je bil na sporedu sedmi teden smučarskih poletov v Oberstdorfu. Znano je, da na takšni velikanki po navadi dosegajo najboljše rezultate oz. največje daljave takšni tekmovalci, ki sb na manjših Prireditvah v senci slovitih Telesna kultura in družba Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da je telesna kultura v današnjem tempu življenja vsakodnevna nujnost, prav tako pa tudi ni nič novega, da se tega vse premalo zavedamo. Telesna kultura je na dokaj nizki stopnji, saj je vrsta neurejenih problemov dolga, predolga. Telesna kultura se mora mnogokrat boriti z zastarelimi gledanji, zapostavljenjem, napačnim vrednotenjem. Vse to zavira hitrejši in plodnejši razvoj tega gibanja, ki je v vsem modernem svetu potrebno zaradi znanih pojavov mehanizacije, avtomatizacije, vedno šibkejšega stika z naravo... V povojnih letih je telesna kultura v Sloveniji zabeležila napredek, ki se ne da niti primerjati z vsemi prejšnjimi obdoiv ji. Povečala se je materialna osnova, ustanovljene so visoke, višje in sred-hje šole za telesno vzgojo, zgrajenih je bilo veliko številp objektov in še. ,n še bi lahko naštevali pridobitve povojnega obdobja. Pa vendar — ne moremo biti zadovoljni. V te-lesnokuiturnem gibanju opažamo stihijnost, vprašanje telesne vzgoje v šolah še danes ni urejeno, občinske skupščine niso posvetile dovolj pozornosti stanju in razvoju telesne kulture na njenih območjih, zdravstvena služba je na nizki stopnji, materialni pogoji družbe-hib telesnokulturnih organizacij so še vedno neza dostni, delo v te'esn kulturnih organizacijah ni deležno piavega priznanja — z eno besedo: telesna kulturo še vedno ne vrednotimo tako,' kot zasluži. Ta odnos pa se spreminjal zelo krepko v korist telesne kulture. O problemih te dejavnosti je pred nedavnim že razpravljal «yršni svet SRS, v bližnji prihodnosti pa bo te--esna kultura tudi na dnevnem redu kulturno Prosvetnega zbora skupščine SRS. Kaj to pomeni’ _ Odgovor ni težak: družbi ni vseeno, kako teče ta enakovreden in po-jneniben del življenja na-s,h občanov! VLADO ŽLAJPAH imen. Za nas Jugoslovane je bil letošnji teden poletov še posebej pomemben, ker smo bili v strahu za Šlibarjev rekord — 141 m. In to kot kaže, upravičeno. Tri dni tek-' movanja na velikanki v Oberstdorfu v najlepših snežnih pogojih in sončnem vremenu je prineslo nove rekordne daljave. Najprej je Sjb-berg (Šved) izenačil Šlibarjev rekord 141 m, včeraj je Ce-hoslovak Motejlek potegnil 142 m, kar je že meter več, njegovo veselje pa je bilo precej kratkotrajno. Danes je Italijan Zandanel v poizkusnem skoku pristal pri 144 m, kar je nov absolutni rekord skakalnice in sploh skakalnega športa. Okoli 50.000 gledalcev se je zbralo v teh treh dneh ob vznožju velikanke. Tehnično osebje je imelo dela čez glavo, kajti tri dni pred začetkom je padlo tričetrt metra novega snega, ki ga je bilo treba steptati oziroma odstraniti s skakalnice. Lahko si mislimo nevšečnost organizatorja, ki je moral pred 5 dnevi na skakalnico nanašati v košarah nov sneg. Toda tehnični vodja in konstruktor ing. Heini, Klopfer je to nalogo kot izkušen strokovnjak odlično opravil. Prvi dan v petek je bilo le okrog 3000 gledalcev, vendar zaradi izenačenja šlibarjeve-ga rekorda se je včeraj zbralo okrog 20.000 gledalcev, danes pa kar 30.000. In ne zaman! Doživeli so edinstven športni užitek, nov svetovni rekord, ki ga ima zdaj v žepu Italijan Zandanel. V POIZKUSNEM SKOKU 144 m so se tako kot prejšnje dni odlikovali Šved Sjoberg, ki je poletel 120, 104 in 132 m, dalje Finec Lukariniemi, dalje domačin Happle, Šved Eii-mae, Cehoslovaka Hubač in Motejlek, pa tudi Avstrijci Miiller in Egger ter Golser niso bili nič slabši. Kaže, da sta odlično pripravljena skakalnica in sončno vreme veliko pripomogla' k rekordnim dosežkom. NAŠI VEČ KOT SOLIDNI Medtem ko z našimi skakalci še zdaleč nismo bili zadovoljni, predvsem z njihovimi rezultati na olimpijskih igrah, so tokrat na »letalnici« dosegli precej več kakor bi lahko kdorkoli upal in pričakoval. Če na kratko ponovimo njihove rezultate vseh treh dni, zlasti, ki so jih dosegli v soboto (Eržen 132, 129, 114 m — Zajc 116, 126, 104 — Jemc 121, 120, 119 m), potem smo pravzaprav prijetno presenečeni. V skupni oceni se je v soboto Eržen uvrstil na 13. mesto med 36 tekmovalci in če ne bi pri skoku pri 129 m podrsal z roko, bi se prav gotovo uvrstil med 10 najboljših, To je že uspeh! Zajc je bil v soboto na 19. mestu, Jemc pa na 23. Te daljave so 'nam vzbudile bolj prijetne občutke kot kdajkoli v zadnjih mesecih in kažo, da se našim skakalcem vrača predvsem samozavest in zaupanje vase. Morda bodo t letošnji sezoni dosegli še kaj več. Danes so bile sicer njihova daljave nekoliko krajše, vendar še vedno zelo solidne, Eržen je pristal pri 97, 114 in 125 m, Zajc 97, 102 In 101, (Nadaljevanje na zadnji stir,) ■ll!ll!lll!il!IIIIM!nilllinH!li!lill!Mf«ill!iVn!!nilMDn^ Napadalec Olimpije Zagorc v borbi z vratarjem gostov Eichmannom Takoj na začetku današnjega dne, ko se dlani gledalcev še niso ogrele, je že prišlo da nove senzacije. Italijan Zandanel je z vrha naleta v poizkusnem skoku pravzaprav pokvaril celotno prireditev, saj je pristal pri 144 m, zaradi česar so morali skrajšati nalet. Ta polet niso šteli v končno Zandanelovo oceno, vendar rekord je obveljal. Razsodišče je takoj po tem rekordu skrajšalo nalet zaradi prevelike hitrosti, toda kasneje se je ponovno odločilo za zvečanje naleta, vendar ta popravek ni prinesel novih rekordnih daljav. Nihče namreč ni presegel 134 m. Seveda pa moramo reči, da Za uvod odlična igra Olimpija premagala švicarskega državnega prvaka s 4:0 (1:0) Ljubljana, 16. febr. Vodstvo ljubljanskega drugoligaša je pripravilo za začetek spomladanske sezone zanimivo nogometno srečanje. Nasprotnik. je bil večkratni švicarski nogometni prvak in zmagovalec v tekmovanju za švicarski nogometni pokal moštvo Chaux de Fonds. švicarski nogometaši so na gostova- KOMFERENCfl GIMNASTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Bogata razprava BEOGRAD, 16. februarja. V Beogradu je bila danes konferenca gimnastične zveze Jugoslavije, kjer sb razpravljali o nekaterih vsebin-skih, tehničnih in strokovnih vprašanjih te organizacije. Razprava __ na konferenci je bila pestra, slišati je bilo mnogo konstruktivnih dn pozitivnih predlogov. Razpravljali so tudi o sistemu tekmovanj za vse razrede orod- nju v Jugoslaviji in bodo v torek igrali še v Zagrebu s Trešnjevko. Moštvo Chamc de Fonds sodi ne samo med najboljša člani B reprezentance Švice. Torej imena, ki prav gotovo zaslužijo vso pozornost. Odlično švicarsko moštvo in pa dejstvo, da v Ljubljani OLIMPIJA: Žabjek, More, Jovičevič, Kapidžič, Kulenovič, Srbu (Kokot), Frančeškin (Kranjc), Mladenovič, Zagorc, Rudinski, Corn (FrančeSkin). nih telovadcev in še posebej za mladino. Beseda je tekla tudii o odnosih med gimnastično zvezo Jugoslavije in •Partizanom Jugoslavije ter o sodelovanju z ostalimi strokovnimi organizacijami. S konference so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike, ob zaključku pa izbrali nov izvršni odbor, ki mu predseduje tovariš Viktor Repič. CHAUX Deforel, Moran d, Trivelin. STRELCI: Mladenovič v (enajstmetrovka), Kapidžič Olimpijo. SODNIK: Jakše. GLEDALCEV: 5000. DE FONDS: Eichmann, Egili (Matter), Ouattropani, Leuenberger (Huguenin), Brosard, Jeandupeux, Skiba, Autenen, 16., Rudinski v 66. v 71. in 89. min. za moštva v Švici, ampak nastopajo za ta klub tudi znana imena švicarskega nogometa. Morand, Antenen in Leuenberger so člani A reprezentance Švica, Skiba je igral v A reprezentanci Francije, medtem ko so Eichmann, Egli, Deforel in Quattropani že dalj časa ni bilo nogometnega srečanja ter z druge strani bližnje nadaljevanje nogometnega prvenstva, je privabilo na Centralni stadion blizu 5000 gledalcev, ki so hoteli oceniti predvsem sposobnosti ljubljanskega drugoligaša. NOGOMET NA LEDENI PLOSKVI že prvi pogled na nogometno igrišče na Centralnem stadionu ni bil preveč obetajoč, Namesto zelene površine S9 je gledalcem nudila ledena ploskev, ki je bila prej podobna igrišču za hokej kot za nogometno srečanje, že prve poteze na igrišču so kazale, da igrišče res ni preveč primerno za nogometno srečanje, saj so igralci le z največjimi napori tekali za žogo, ki pa je največkrat krenila po svoje. Tako kot nekajkrat na zadnjih tekmah jeseni, tudi danes organizatorji tekme niso bili najbolje pripravljeni, Spet so bile pred blagajnami dolge vrste in mnogo gledalcev je prišlo na stadion že po začetnem žvižgu sodnika Jakšeta. Prve minute so kazale, da ima Olimpija več od igre, vendar se napadalci niso najbolje znašli na ledenem igrišču Gostje so prvi napad uprizorili šele v 6. minuti, vendar je zletela žoga čez vrata. (Nadaljevanje na zadnji str.) lil....... ................................................................I..... W.inOL.f^l ATLETI V JI MISLAVIJI 1A ^LOVEATJV ATLETINJE ŠE Z VEČJO PAS IVO Pri moški atletiki v državnem in republiškem merilu smo za leto 1963 beležili skromno bilanco, ki lahko napelje k trditvi, da je šlo PEA 1962 mimo naše atletike brez pozitivnih posledic ali pa celo z negativnimi. Prav tako kot bi bilo napačno misliti, da se mobilizatorska in propagandna vloga PET manifestira v rezultatih naslednje sezone, pa je po drugi plati hudo zgrešeno, če bi ugotavljali kakršnekoli bistvene pozitivne r:zultate PEA na vrh jugoslovanske atletike. Bilanca naše ženske atletike v preteklem letu nam gornjo ugotovitev samo še potrjuje. V mednarodnem merilu zavzema slabo stanje, tri mu skoraj ni vi- 2:20.3 Podmilščak (Br) naša ženska atletika razmeroma deti konca, ker zanimanje za atle- 2:20.9 Zmejkova (RS) skromno mesto, kot . reprezentan- tiko v vrstah ženske mladine prej 2:21.7 Oigir (Din) co, bi jo lahko morda uvrstili na pada. kot raste. Samo z načrtno Pavlova (RS) 18, mesto na svetu. Med. lansko- selekcijo in še načrtnejšim delom 2:22.0 Mirovič. (P) . lefeiimi rezultati so samo naslednji si lahko obetamo prehod iz »za- 2:21.9 Dikanovič (Ml) pomenili boljšo individualno uvr- ostale države« v ženski atletiki stitev: med boljše. 46.9 v štafeti 4 x 100 m - 10. mesto v Evropi 100 m 50.15 m Kačičeva v metu kopja — 22. mesto l2 0 Sikovec—Luncer 4440 točk Stamejčičeve v petero- l2-2 Simič (CZ) boju — 26. mesto Lubej M. (KI) 11.0 Stamejčičeve na 80 m ovi- l2'2 Leskovac (SO) re _ 23.-29. mesto 12-4 Stamejčič (OS) 2:09.9 Rajkove na 800 m — 27,— Petnjarič (SO) 28. mesto 12 5 Perišič (BS) 24.5 Sikovec — Luncerjeve na Babovič (Ml) Lubej A. (Mar) Lešek (KI) (Ml) Slovenija: 2:25.6 Čebela (KI) 2:26.9 Vidmar (RT) 2:29.6 Jurčič (Lj) 2:29.7 delovnik (Ki) 2:31.6 Kobal (Mar) 2:32.2 Zajc (RT) Razpotnik (KI) 2:32.6 Guzej (RT) 2:33.4 Peče (Lj) Povpreček SRS: 2:29.4 (2:24.4) Slovenija: 12.8 Kobal (Mar) 200 m 24.5 Sikovec—Luncer (Ml) 26.1 Ostrovska (Br) 26.2 Lubej A. (Mar) 26.3 Lešek (KI) Leskovac (SO) 26.5 Banič (MS) Slovenija: 26.6 Podmilščak (Br) 200 m — 31.—34. mesto. V državnem in republiškem me- rilu ni napredka in lahko stanje 1963 v glavnem ocenimo kot stagnacijo, ki že prehaja v nazadovanje. V osnovnih 10 panogah smo ^9 Ostrovska ~(Br) beležili nove državne rekorde le jg g }^re^ (Mar) na 800 m in v metu kopja, sloven- ' jiavlas (Mar) skega pa le v metu kopja. 13.i Mlakar (KI) Pogled na povprečke desetoric Cede (Ki) SRS nam pokaže napredek v pri- Povpreček SRS: 1963 12.75 (1962 merjavi z letom 1962 v 5 panogah 12.66) in nazadovanje v prav tolikih, pri čemer je to nazadovanje v nekaterih panogah, še posebej v obeh daljših tekih, precejšno. Malo je novih imen, ki bi kaj prida obe- £!, ' ,Kn tala v prihodnjih letih. Zlata doha ^u“ej ,:r vrste odličnih atletinj gre počasi h ® Sivčev (Voj) koncu in z njo tudi sohdno mesto nase ženske atletike nasploh. Če bi šli v najbolj skromno posamezno analizo po skupinah panog, bi morali za sprint zapisati, da je še vedno v znaku Olge. Sikovec — Luncer in da ni videti dostojne naslednice te vrsto let najhitrejše Jugoslovanke. Marjana Lubej se pojavlja kot potencialen 37 o vihar (Br) kandidat za visoka mesta v celi 27 0 Peče (Li) vrsti panog vendar je še težko 271 Ramšak (Lj) reči ah bo. tudi sprint med tistimi Vidmar (RT) panogami,'kjer se bo pričela do- „ •_ , •• ba te tekmovalke. Povpreček SRS: 26.p0 (26.66) 400 in 800 m v slovenskem merilu pomenita pravi fiasko, če po- 400 m sebej daljša proga , kjer razen 57.2 Simič (CZ) Podmilščakove, ki je bila že v lan- '57.6 Farkaš (Voj) ski sezoni sposobna še boljših re- 58.3 Podmilščak (Br) zultatov, sploh nimamo tekmovalk 53.5 Nikolič (Mč) vsaj srednje jugoslovanske vred- 58.7 Sikovec — Luncer (Ml) nosti. In vse to v panogi, kjer je 59.7 Rajkov (CZ) kvaliteta še takšna, da je mogoče gO.l Denčič (žl) priti v republiški in tudi državni 60.5 Razpotnik (KI) vrh z razmeroma malo treninga - 60.6 Salaj (TR) ta nekoliko talenta. Na ovirah ni videti naslednice Stamejčičevi, prav tako tudi ne v sl$oku v višino Gerejevi, ki je bila zaradi velike neresnosti pri treningu v slabi formi skozi vso se- 62.3 Vidmar (RT) zono. Naj zanimivejše vprašanje. 63.0.Legiša (OS) pri skoku v daljino je katera tek- 63.3 Jurčič (Lj) movalka bo končno vendarle kot 63.4 Zajc (RT) prva Jugoslovanka preskočila 6 m 63.8 Hrobat (Br) in pripeljala to panogo vsaj v bli- 63.9 Pazzanin (Koper) žino mednarodno vrednih rezulta- 64.3 Čebela (KI) tov. V metih je stanje porazno ta edina izjema je trenutno Kačičeva, ki pa je bila tudi dovolj nezanesljiva v rezultatih ta ni dosegla tega, kar bi bilo po njenih narav- 2:09.9 Rajkov (CZ) nih dispozicijah pričakovati. Perspektive v vseh treh panogah so skromne, morda še najboljše v kopju, kjer mlade tekmovalke dosegajo vsaj kolikor toliko ustrezne rezultate. Ženska atletika ima še precej bolj skromno bazo kot moška, kar je eden od glavnih razlogov za 80 m ovire 11.0 Stamejčič (OS) 11.5 Babovič (Ml) 11.7 Ostrovska (Ml) 11.8 Lubej M. (KI) 12.0 Peče (Lj) Pajnik (Mar) 12.2 Perišič (BS) Buranj (Sen) Šerbec (KI) Urbančič (KI) Slovenija: 13.0 Bajželj (Br) 13.4 Toplak (Mar) 13.6 Šmid (Br) Povpreček SRS: 12.29 (12.35) višina 163 Gere (Voj) 158 Mrinjek (SO) Milica Rajkov je letos precej izboljšala državni rekord na 800 m 60.7 Marič (Sar) Kreže (Mar) Slovenija: Vrtovec (Br) Povpreček SRS: 62.35 (60.89) 800 m 2:11.1 Farkaš (Voj) 2:15.8 Nikolič (MČ) 2:19.8 Petrovič (MČ) 157 Perišič (BS) 13.01 Kačič (Br) 44.52 Žunji (Sp) 152 Urbančič (KI) 12.67 šporer (ZS) " 38.96 Perovič (Sen) Ostojič (MS) 12.61 Usenik (OS) 37.60 Pajtler (Mar) 150 Lubej M. (Ki) 12.60 Vukovič (Sen) 36.92 Stamejčič (Ki) 148 Fočič (TR) 12.35 Hudobivnik (OS) 36.71 Menhart (Sp) Stamejčič (KI) 12.14 Urbančič (KI) 36.50 Cvetetič (Ml) 147 Peče (Lj) 12.08 Komel (Lj) 35.95 Mastnak (Ki) Stipetič (Br) 12.06 Veršič (Ml) Slovenija: Slovenija: Slovenija: 32.70 Mežek (Tr) 146 Salmič (Tr) 12.03 Stamejčič (OS) 32.63 Celesnik (OS) Kelc (KI) 11.81 Jenuš (Mar) šme (Br) 145 Štok (Tr) 11.33 Celesnik (OS) 32.60 Sotenšek (RT) Pajnik (Mar) 11.14 Stropnik (Br) 32.05 Lubej M. (KI) Stavbe (KI) 11.06 Pak (Mar) Povpreček SRS: 36.94 (37. Povpreček SRS: 147.1 (147.8) Povpreček SRS: 12.06 (11.84) peteroboj daljina disk 4440 Stamejčič (Ki) 5.91 Stamejčič (KI) 46.90 Celesnik (OS) 4104 Mrinjek (SO) 5.77 Mrinjek.(SO) 45.38 Vukovič (Sen) 4072 Lubej M. (KI) 5.68 Lubej M. (KI) 42.20 Hudobivnik (OS) 3906 Urbančič (KI) 5.67 Perišič (BS) 42.16 Perovič (Sen) 3831 Peče (Lj) 5.34 Petnjarič (SO) 41.75 Bilič (Ml) 3501 Ostojič (MS) 5.32 Frik (SR) 38.07 Jenuš (Mar) 3081 Šerbec (Ki) 5.30 Urbančič (Ki) 38.00 Kastelic (KI) 5.29 Ramšak (Lj) 37.36 Kačič (Br) * 4 x 100 m 5.22 Kovačevič (Sar) 5.21 Buranj (Sen) 36.72 Žunji (Sp) 36.58 Vukotič (Sen) 46.9 Reprezentanca SFRJ 48.9 Mladost Sajovic (Tr) Slovenija: 49.4 Kladivar 50.4 Crvena zvezda Slovenija: 35.05 Urankar (KI) 50.5 Maribor 5.18 Lubej A. (Mar) 33.90 Kroflič (KI) 51.6 Ljubljana 5.12 Peče (Lj) 33.70 Kočevar (Br) 51.9 Mladost Split 5. 09 Šerbec (KI) 33.02 Pajtler (Mar) 52.2 Branik 5.08 Kreže (Mar) 31.68 Cerar (OS) 52.3 Slavonija 5.06 Lešek (Ki) Povpreček SRS: 5.29 (5.24) Povpreček SRS: 36.99 (36.88) 52.5 Olimpija—Svoboda kopje Slovenija: krogla 50.15 Kačič (Br) 54.3 Triglav 13.68 Bilič (Ml) 46.15 Urbančič (Ki) 55.2 Gorica 13.03 Perovič (Sen) 45.85 Cirkovič (CZ) 55.8 Rudar Trbovlje J VVIHOI IŠI ATLETI V .m.OMAVI.II l\ M OVIM II '■.'Vi EiiiiaiiiBiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiniiiffliiitt^ INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA m;e m mn HOTEL PM! Nogometna mrzlica se Stopnjuje. Kmalu bomo lahko na prste sešteli dneve, fcl bas ločijo od pričetka druge-Ka dejanja — spomladanske- ga dela nogometnega prvenstva. Vodstva posameznih enajstoric kujejo načrte, trenerji hočejo iztisniti iz svojih varovancev čim več zno- Dr. KUBI WELLE PO TELEFONU Zfl POLET TRETJE MESTO... ja, kajti 1. marca bo treba stopiti na nogometno igrišče zares dobro pripravljen. Najboljši se bodo spet potegovali za najvišja mesta, tisti pa, ki so pri dnu, bodo sku šali zamujeno popraviti. Nogometni klubi se pripravljajo na različne načine. Nekateri so ostali doma, drugi spet so odšli na jug v toplejše kraje, kjer so boljše možnosti za delo in bo najbrž tudi uspeh večji. Med tistimi, ki so zapustili domači kraj, so tudi nogometaši Maribora, ki so že v začetku februarja zaključili s pripravami v Mariboru in odpotovali na Hvar, Znano je, da je ta otok kraj z najugodnejšo kilmo pri nas in tako kot lani, so nogometaši Maribora zelo zadovoljni z bivanjem v tem prijetnem kraju. Najprej je odpotovalo na Hvar 20 nogometašev, pozneje pa se jim je pridružil še Kranjčič, ki je bil januarja operiran na meniscusu. Še pred odhodom na Hvar NOGOMETAŠI MARIBORA NA PRIPRAVAH NA HVARU je prišlo do manjšega nesporazuma, Nekateri odborniki pri Mariboru so menili, da Kreač, ki je bil še jeseni kapetan moštva, ne ustreza več zahtevam druge zvezne lige, Kaže, da so nekateri zelo hitro pozabili zasluge, ki jih je imel Kreač na mnogih srečanjih, čeprav je res, da na nekaterih tekmah v zadnjem času ni zaigral najbolje. Tik pred odhodom pa so spor le izgladili in tudi Kreač je odpotoval z nogometaši Maribora na priprave na Hvar. Z moštvom so odpotovali tudi trije novinci: Timotije« vlč, bivše krilo banjaluškega Borca, Mioč, bivši standardni, igralec Sarajeva ter Ba. lant, bivši igralec Trešnjevko, ki so pred kratkim podpisali pogodbo za Maribor. Da bi zvedeli, kako se odvijajo priprave in če gre vs« po načrtu, smo se odločili poklicati -Hvar. Uspelo nam je dobiti zvezo in čeprav jfl bilo zaradi oddaljenosti v pogovoru precej motehj tet prekinitev, smo vseeno zve. deli nekaj najnovejšili vesti. Najprej smo k telefonu po-vabili tehničnega vodjo dr. Kurta tVelleja. On in dr. Beltram Wenigerholz ter tre-her Vlado šimunič predstavljajo tehnično vodstvo Mari-^°ra na pripravah na Hvaru. Na vprašanje, kateri nogometaši so na treningu na Hva-NJ, nam je dr, Wei!e odgovoril: — Najprej je iz Maribora odpotovalo 20 nogometašev. Pozneje pa se nam je pridružil še Kranjčič, ki je bil januarja operiran. Tako so zdaj na pripravah naslednji nogometaši. Vabič, Grloci, Jovanovič, Grubišič, Sizgo-veo, Kreač, Čeh, Bolfenk, To-Uč, Rajačič, Balent, Satler, Stifter, Markovič, Arnejčič, prosen, Pirc, Timotijevič, "®oč, Frangež in Kranjčič. — Kako imate razdeljen trening? — Treniramo trikrat na dan. Najprej je na vrsti jutranja gimnastika, nato pa dopoldne in popoldne treniramo po skupinah. Po moderni intervalni metodi igralni nabirajo vzdržljivost, moč-hitrost ter izboljšujejo oseb-tehniko, obvladanje žoge 1,1 streljanje. — Ali imate na voljo dovolj nogometašev in ali boste n^eli probleme na posameznih mestih v moštvu? ^ — Za zdaj je seveda vse v redu, saj je na pripravah 21 nogometašev, vendar na prvih tekmah ne bomo povsem hrez skrbi. Dva igralca — Prosen in Grubišič sta kaznovana in na prvih treh tek-•hah ne bosta smela nastopati, v moštvo prav tako ne bomo mogli uvrstiti treh no-yih igralcev Mioča, Balenta "i Timotijeviča, ki v prvih Potih kolih še ne bodo imeli Pravice nastopa. Vendar upa-hj°, da bomo tudi z igralci, hi jih bomo imeli na voljo, ®n°gli napore prvih srečanj. — Kako ste zadovoljni s kli-j 0 na Hvaru in ali vam pri- ja za priprave? , Vse je v redu in vreme J® zelo dobro. Zadnje dni je bilo nekoliko hladno, pa tu- nekoliko je deževalo. Igri-7”® je bilo najprej nekoliko . do, vendar ga je zdaj dež gaztnočil, tako da smo tudi tem zadovoljni. Pogoji so di sicer zelo dobri in smo ^ Prav zato odločili za Var. ker smo bili zadovolj-ni z® lani. — Kako se odvijajo priprave? — Vse gre po načrtu in je tudi trener šumič zelo zadovoljen z igralci, saj je disciplina takšna kot mora biti. Delo se odvija po dnevnem redu in so igralci prosti le malo časa. Zvečer so na vrsti tudi sestanki vodstva z igralci, kjer se pomenimo o vseh problemih. — V prvih dveh tekmah jesenskega dela ste osvojili 9 točke. Premagali ste Bosno s 3:0 in Istro s 5:1. Ali računate, da bo tako tudi v prvih kolih spomladanskega dela? — Seveda želimo ponoviti dober start, vendar pa bodo šele tekme pokazale, če nam bo to uspelo. — Kaj pa končna uvrstitev na lestvici? — Menim, da bi bila za nas realna uvrstitev med prvimi tremi. Računam na 3. mesto. Moram reči, da v Mariboru še nimamo pogojev za prvo zvezno ligo, saj bi naše moštvo lahko nastopalo v prvi ligi najbrž le leto dni. To hi bila velika obremenitev za igralce, pa tudi mnogo navijačev bi najbrž izgubili, če bi morali nazaj v nižje tekmovanje. Zato mislim, da je najbolj realno, če se uvrstimo pod vrh lestvice zahodnega dela II. zvezne lige. — Kako pa je s poškodbami? — Za zdaj smo imeli srečo in razen nekaterih manjših so vsi nogometaši zdravi in vestno trenirajo. — Ali boste do pričetka sezone odigrali kakšne prijateljske tekme? — Mnenja smo, da je za naše igralce bolje, če igrajo pred prvenstvom čim manj prijateljskih tekem. Tako smo napravili že lani, morda tiči prav v tem vzrok za ugoden start. Seveda pa ne moremo ostati brez preizkušenj, Zato bomo odigrali dve tekmi z tSfK Hvar, 19. februarja se bomo pomerili s Hajdukom v Splitu, 23. pa v v Mariboru z Vardarjem. — Kdo bodo vaši najhujši nasprotniki v spomladanskem delu prvenstva? — Teh bo več. Najnevarnejši pa bodo po mojem mnenju Zagreb, Olimpija, Čelik, Borac in Šibenik. — Vaša želja ob zaključku prvenstva? — Tretje mesto na lestvici. Enajstorica Maribora se bo potegovala za tretje mesto NOGOMETAŠ ČEH 0 PRIPRAVAH II MEST ZA 21 NOGOMETAŠEV Najnevarnejši napadalec Maribora Arnejčič Takrat ko so se pričeli pripravljati nogometaši Maribora v Ljudskem vrtu, ni bilo med njimi nogometaša Čeha. Kot študent III- letnika Srednje šole za telesno kulturo v Mariboru je bil na tečaju smučanja in se je šele pozneje pridružil svojim tovarišem. Zdaj seveda pridno trenira na Hvaru. Tudi njega smo povabili k telefonu in v kratkem razgovoru nam Je odgovoril na nekaj vprašanj. Kako prenašate napore treninga? — Ker nisem sodeloval na začetnih pripravah v Mariboru, po vzdržljivosti še nisem povsem kos. zahtevam zdajšnjega treninga. Bil sem v smučarskem tečaju s Srednjo šolo za telesno kulturo in zato sem v nekoliko težjem položaju kot moji soigralci. Vendar upam, da jih bom došel in da bom nadoknadil zamujeno. Sicer pa so treningi dokaj naporni. Prav te- dni smo zaključili s kondicijskimi pripravami in na vrsti je taktični trening z uigrava-njem, kar pa je mnogo laže. Seveda pa -bomo tudi NTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDN te treninge stopnjevali in nas v kratkem čakajo m prve tekme. — Česa se v novi nogometni sezoni najbolj veselite? — Zmage nad Olimpijo. — Ali se česa bojite? — Ne vem, kako bi rekel. Nič takega mi ne pride na misel. — Kaj lahko rečete O mariborskih gledalcih? — Mislim, da so postaji objektivni. Že tri leta nifr stopamo v drugi zvezni ligi in gledalci so se sčasoma privadili na našo igro in znajo ocenjevati •kvaliteto. Menim pa, da smo jim dolžni zahvalo, ker nas tako vztrajno pod* pirajo pri nogometnih srečanjih na domačem igrišču. — Kaj pa začetek sezone? — 21 nas je. Vsi računamo, da bomo nastopali v prvem moštvu. Na razpolago pa je le 11 mest. Prav to nas sili, da zares vztrajno treniramo in si prizadevamo, da hi bili najbolje pripravljeni na začetek prvenstva. Nikogar ni med nami, ki bi lenaril. Vsi se dobro zavedamo naše naloge in prav konkurenci za uvrstitev v moštvo S(e mi zdi, da bo mnogo pn-l pomogla k še boljši kvali* I teti naše enajsterice, Jugoslovanska reprezentanca ■ B oljska reprezentanca Jugoslavije je na olimpijskem ■4 turnirju osvojila 14. mesto. S tem nastane vprašanje, H B ali to mesto ustreza dejanskim sposobnostim naših reprezentantov, in drugo še pomembnejše vprašanje ali je Jugoslavija s tem mestom dosegla uspeh? Preden so prišli naši hokejisti v Innsbruck, je bilo v časopisju, pa tudi sicer vse polno ugibanj in strokovnega komentiranja, češ. ali naše moštvo res sestavljajo najboljši igralci in ali je psihična pripravljenost Jugoslovanov takšna kot zahteva naporen olimpijski turnir. Na vsa ta vprašanja so sledili različni odgovori, lahko bi rekli, bolj pesimitični kot obratno, kar ni vzbujalo pri ljubiteljih tega športa kakšnega posebnega zadovoljstva in optimizma. Fantje so odigrali prvo tekmo s Kanado in minimalen poraz 's profesorji igre z gumijasto ploščico, je prvič opozoril, da je Jugoslavija na letošnjih olimpijskih igrah soliden tekmec ostalim, ki so nastopili v B skupini. No, poraz z Avstrijo — mimogrede rečeno, z boljšo taktiko in borbenostjo bi Avstrijce prav lahko premagali — se je spet barometer optimizma nekoliko zmanjšal. Zato pa so sledile zmage, ki jih mnogi niso pričakovali. Odpravili smo Italijane, Japonce, Madžare in igrali neodločeno z Romuni, čeprav smo imeli zmago že v žepu, in s tem opozorili mnoge tuje strokovnjake, da Jugoslavija na tem turnirju ni noben outsider. Naše tehnično vodstvo je bilo zadovoljno s prikazano igro. Borbenost in sploh morala moštva sta bili vzorni,' nabirali smo točke, kaj hočete še več! Ce vse to vemo, potem ne bo težko odgovoriti na vprašanje, ki smo si ga zastavili. Zgoraj. Jugoslavija je torej izpolnila svojo nalogo tako kot KAJ PRAVITE K14. MESTU? smo napovedovali, 14. mesto ali točneje 7 točk —v enako število točk so imeli še Avstrijci in Romuni — je lep dokaz dejanske vrednosti našega moštva. S tem rezultatom in s tem uspehom našega hokeja smo zadovoljni! Po končanem.turnirju so predvsem češki strokovnjaki čestitali trenerju reprezentance Kuni ne za 14. mesto, temveč za prikazano igro, ki pomeni presenečenje za vse one, kj so doslej ocenjevali naš hokej z druge plati. Seveda pa ne moremo mimo pripomb in pravzrav strokovnih ugotovitev nekaterih naših hokejskih strokovnjakov oziroma poznavalcev te igre, da bi Jugoslavija lahko dosegla še boljši uspeh, če bi . .. Precej je bilo govora o sestavi našega moštva. Govorili fio, da je reprezentanca sicer solidno sestavljena, pa vendar bi bila lahko boljša, če bi v moštvu nastopili še nekateri mlajši igralci, predvsem iz Kranjske gore in Jesenic. Jugoslavija je praktično nastopala samo z dvema napadoma, kar pomeni, da se je večina igralcev preveč utrudila, kar bi gotovo odpadlo, 6e bi obstajal enakovreden ali vsaj nekoliko slabši tretji napad, ki bi razbremenil najboljše. Tretjega napada praktično ni bilo in zato nič čudnega, če so proti koncu turnirja pojemale moči najboljšim kot Felcu, Tišlerju, Smoleju, Bogu Janu in drugim. Pri tem je omembe vredna pripomba kanadskega trenerja Bauerja, ki je po tekmi z Jugoslavijo trdil, da mora jtaša reprezentanca kot vsako drugo nacionalno moštvo stremeti za homogenost ne samo nekaj mesecev pred pomembnim nastopom, temveč vse leto. Zatorej drži, da bomo morali v bodoče pretehtati vse kar premore naš hokej, skratka vse najboljše moči, ugotoviti odlike in pomanjkljivosti posameznikov, Jih pravočasno vključiti v reprezentanco in s kandidati delati vse leto, ne pa samo nekaj mesecev, ko že teče voda v grlo. Tb misel bomo morali uresničiti, čeprav je tu precej nasprotujočih se mnenj, češ da je delo v klubu in klubski nastop velikega pomena, celo takšnega, ki lahko tudi oblikuje fizio-nomijo reprezentance. Bile so pripombe na račun selektorjev, Češ da niso uvrstili v reprezentanco mladega Mlakarja, ki bi gotovo bolje zaigral kot morda Djordjevič, Renaud ali kdo drug, ki je na olimpijskem turnirju opazoval s klopi dvoboje našega moštva s tujimi reprezentancami. Tistim, ki tako govorijo, odgovarja naše tehnično vodstvo: le kako naj bi Uvrstili v reprezentanco Mlakarja ali njemu podobne, če je tehnično vodstvo jeseniškega moštva med tekmovanjem zvezne lige pošiljajo na led druge igralce, prav Mlakarja pa določilo za rezervnega igralca! Mar ni to samo potrdilo, da forma Mlakarja in njemu podobnih ni bila reprezentančna!? Naj že bo kakorkoli, nastop Jugoslovanov v Innsbrucku mora zadovoljiti vse, tudi one. ki so ozkosrčno spremljali Olimpijski turnir B skupine. Menimo, da tehnične pripombe tujcev in tudi naše dokazovanje zadostujejo za eno samo oceno: v Innsbrucku smo se,kar dobro odrezali! je dobro odrezala na olimpijskih igrah v Innsbrucku Naše spričevalo iz Innsbrucka Fred odhodom v olimpijsko mesto so bila mnenja o nastopu naših olimpijcev tazlična. Igre so končane in zato lahko danes ocenimo rezultate naših tekmovalcev. Nastop hokejistov in skakalcev ocenjuje Marjan Lipar, alpskih smučarjev Janko Dernič in tekačev: Janez Pavčič Doslej najboljša uvrstitev! O uspehih in neuspehih naših tekmovalcev na olimpijskih igrah v Innsbrucku je bilo že precej napisanega in najbrž tudi še bo. če kritično pregledamo uvrstitev naših alpskih tekmovalk in tekmovalcev smo zadovoljni le z An-keletovo in Lakoto ter deloma z Fanedlovo v smuku. Ostali pa bi se lahko z nekoliko Več volje in borbenosti bolje uvrstili. Na domačih tekmah ne zaostajajo toliko za imenovanima tekmovalcema. kot je bilo to prav v Innsbrucku, kjer so bili od njiju slabši za ves razred. O kakšni neizkušensti na mednarodnih tekmah tudi ne moremo govoriti, ker že vsi, razen Pustoslemška, več let tekmujejo na raznih mednarodnih tekmovanjih £>o Srednji .Evropi. Treba- pa je reči, da je razen tehnične in fizične priprave potrebna še temeljita psihična priprava. Zaradi boljšega pregleda in primerjave naših najboljših z olim- pijskimi zmagovalci vam, dragi bralci, posredujemo pregled olimpijskih iger iz St. Moritza, Osla, Gortine in Innsbrucka. Za nas je merilo samo časovna razlika izražena v. odstotkih med nosilcem zlate olimpijske medalje in našim najboljšim. Poudarjamo, da mesto ni važno, ker je današnji vrh tako strnjen, da tekmovalca že samo sekunda lahko premakne za deset ali celo več mest. St. Moritz 1948 smuk 1. Oreiller (Fr) 2.55.0 36 Mulej (Jug) 3.21.1 (15,5 1o) Oslo 1952 1. Ženo Colo (I) 2.30.8 13. Stefe (Jug) 2.40.6 (6,5°/o) veleslalom slalom 1. Reinalter (Sv) 2.10.3 27. Lukane M. Jug) 2.30.9 (15,8 "o) Cortina 1956 Sailer (A) 2.52.2 1. Schneider (A) 2.00 Mulej, Stefe (odstopila) 1. Sailer (A) 3.14.7 1, Eriksen (N) 2.25.0 27. Mulej (Jug) 2.41.3 (ll,2»i) 1. Sailer (A) 3.00.1 40. Cvenkelj (Jttg) 3.33.7 (18,7 "/») 22. Cvenkelj (Jug) 3:28.5 (21,1 %) 28. Domig (Jug) 4.02.7 (24,6 %) ženske 1. Bertod (Sv) 1.40.7 1. Colliard (šv) 1.52.3 28. Zupančič (Jug) 1.54.5 (13,6 */») 32. Zupančič (Jug) 2.43.5 (45,5 %) 32. Zupančič (Jug) 2.07.9 (9 °/o) Innsbruck 1964' 1. Zimmermann (A). 2.16.16 28. Lakota (Jug) 2.27.82 (6,9 %) ženske 1. Haas (A) 1.55.39 31.Fanedl (Jug) 2.04.22 (7,6 ".'o) 1. Reichert (N) 1.56.5 1. Stiegler (A) 2.11.19 1. Bonlieu (Pr) 1.46.71 32. Lakota (Jug) 2.26.25 (11,4 »/o) 33. Lakota (Jug) 2.00.98 (13,3 ’>) 1. Goitschell Ch. (Fr) 1.29.86 1. Goitschell M. 1.52.25 23. Ankele (Jug) 1.50.98 (23,5 W 25. Ankele (Jug) 2.01.81 (8,5 11) SEEFELD PRELOMNICA V NAŠEM SMUČARSKEM TEKU Vsi ocenjujejo nastope svojih zastopnikov na olimpijskih igrah in zato je prav, da si podrobno ogledamo tudi naše tekače. Od vseh Jugoslovanov so bili tekači psihično najbolj obremenjeni. že od leta 1948 od olimpijskih iger v St. Moritzu opažamo, da za to panogo ni dovolj razumevanja, ker je premalo atraktivna. Sem in tja smo zanjo že nekaj ukrenili, vendar za smučarski tek je potrebno dolgotrajno, načrtno delo (primer sosedi Italijani). Po slabem nastopu v Zakopanem so naši merodajni forumi le začeli misliti tudi na smučarski tek in prav zadnje leto so bile priprave obširnejše, načrtnejše in vsestranske. No, kljub temu od tekačev nihče ni dosti pričakoval, zlasti da bi na tej olimpiadi izboljšali rezultate zadnjih let. Vodja jugoslovanske odprave v Innsbrucku tovariš Branko Polič je dobro svetoval tekačem pred prvim nastopom v teku na 30 km. Dejal je: — Ne pričakujem čudežev, vendar menim, da bi bilo prav, da vsi reprezentanti dajo vse od sebe ne oziraje se, kaj bodo pozneje pisali novinarji in drugi Komentatorji. Fantje so šli na start odlo-Seni, da pokažejo učinke celotnega trdega. Vse do 25 km so tekli presenetljivo dobro, kljub zlomljenim smučem in palicam in se ob koncu uvrstili na koncu druge tretjine z neprimero manjšim časovnim zaostankom kot v Zakopanem. Tek na 15 km bi lahko prinesel še boljše uspehe, če ne bi nastopila odjuga in če bi bila proga bolje pripravljena. Tako pa so bili močnejši tekači v večji prednosti pred slabšimi. Kljub temu lahko trdimo, da je rezultat Seljaka v odstotkih boljši kot na 30 km, medtem ko je Pavčičev le malo slabši. V štafetnem teku nismo mogli pričakovati kaj boljšega. Na startu se biso pojavile štafete Mongolije, Koreje, Bolgarije, Romunije, CSSR in še nekaterih, ker so bili prepričani, da se bodo slabo uvrstili. Mi smo vedeli, da lahko premagamo le Angleže, s Kanadčani smo imeli približno enake rezultate občutno pa so bili boljši Avstrijci in Američani. Naši tekači so obljubili, da bodo premagali Kanado in Anglije. Dejansko pa so premagali še ZDA po ogorčeni borbi v vseh 4 predajah. Cveto Pavčič je pustil za seboj svojega zasledovalca za dve minuti. Ocena našega vodstva, trenerjev in funkcionarjev in tudi večine poročevalcev je po nastopu pozitivna. Vsi pa so soglasni v izjavah, da moramo nadaljevati začeto delo in See-feld naj bo prelomnica v verigi nenačrtnosti, neuspehov in stihije. že bežen pogled na zaostanke naših najboljših smučarjev za olimpijskimi zmagovalci nam pove, da je uspeh naših alpskih smučarjev na olimpiadi v Innsbrucku večji od katerega koli olimpijskega nastopa naših alpincev doslej. Žalostna ugotovitev pa je, da smo imeli Jugoslovani na vseh olimpijskih igrah doslej samo po enega tekmovalca, ki se je kolikor toliko solidno uvrstil. Dokler pa bomo našo reprezentanco iz- birali samo med 5 ali 7 tekmovalci in 3 tekmovalkami ne moremo računati na boljši uspeh, za katerega je pri sedanji kvaliteti treba imeti najmanj 30 tekmovalcev kot sta Lakota in Ankeletova. Zato je nujno potrebno začeti s smučarsko vzgojo z mladino od 10. leta starosti naprej in to na zelo široki osnovi, če hočemo, da ne bomo po vsakih olimpijskih igrah pogrevali istih misli. SKAKALCI SO NAS RAZOČARALI še vedno zvenijo po ušesih slabe* ocene in žolčni komentarji po nastopih naših smučarjev na svetovnem prvenstvu v Zakopanem, v zadnjem času pa še posebej naših skakalcev lani v Planici, letos po avstrijsko-nemški skakalni turneji itd. Ni se še poleglo malodušje, ko so morali naši skakalci spet na pot. Čakala jih je olimpijska preizkušnja, ki bi lahko v marsičem spremenila mnenje večine ljubiteljev zimskega športa in ki bi lahko slabo razpoloženje spremenila v zadovoljstvo, čakali smo na olimpijsko tekmo. ' Fo Innsbrucku se je vsul plaz še večjega nezadovoljstva, slabe volje, jeze in razočaranja. Spet trdimo, da so naši skakalci razočarali, če začnemo pri samih tekmovalcih, ne moremo mimo ugotovitve, da smo na njihovih obrazih opazili slabo voljo in celo nekakšno resignacijo, čaš saj je vseeno, če ne gre, pa ne gre! Vendar nam pri vsem tem ne sme biti vseeno, še posebej stanje v skakalnem športu, ko vemo, da smo bili pred nekaj leti na najboljši poti, da se prebijemo v sam svetovni kvalitet- ni vrh. Že lani v Planici so tujci spraševali, kaj je z našim Jemcem, ki se je pred leti v Oberst-dorfu, v Holmenkollenu, na Finskem in drugod tako izkazal, da je vzbudil pozornost mnogih tujih strokovnjakov, čez noč se je vse spremenilo. Dobro nam je ostala v spominu izjava enega naših smučarskih funkcionarjev, ki se je pred tremi leti vračal z nordijskih držav. Takole je tedaj popisal nastope Jugoslovanov: —Finci niso mogli verjeti, da so naši skakalci kot Pečar, Zajc in Jemc v tako odlični formi. Spraševali so, kako tsaniramo v Jugoslaviji. V šali sem odgovoril, da pri nas treniramo na »znanstveni« osnovi, da temeljito proučujemo vse elemente skoka na manjših skakalnicah, mlademu rodu pa posvečamo največjo pozornost. Finski strokovnjaki so nas prosili, naj jim posredujemo naše izkušnje, ker so prepričani, da so Jugoslovani na najboljši poti k velikemu skakalnemu zmagoslavju .. . In danes? Na olimpijskih tek- mah so bila imena Jugoslovanov zapisana na koncu druge tretjine. Kako je vendar mogoče, da smo v tako kratkem času krenili z dobre na slabo smučino? Po temeljiti analizi našega skakalnega športa na to vprašanje ne bo težko odgovoriti. Medtem ko smo še pred 3 leti posvečali tej smučarski disciplini vse naše sposobnosti, proste ure, skratka vsekal smo zmogli, se je v zadnjih 3 letih to stanje bistveno spremenilo. Pred leti smo vsakemu reprezentantu polagali na srce, kako mora oblikovati svojo formo in zato smo bili zadovoljni z njihovimi rezultati. Toda različna subjektivna mnenja in tudi trenja med poznavalci našega skakalnega športa so imela za posledico, da so naši reprezentanti oziroma kandidati vse bolj popuščali in načrtnost se je sprevrgla v problematično stihijo. Naši skakalci so šli v zadnjih letih iz rok v reke, ^ zdaj jih je vodil ta, zdaj drugi trener, pri tem pa se je posameznika lotevalo malodušje, negotovost in mlačnost pri treninga, še več, opazili smo celo precenje- vanje posameznih skakalcev, ki so si verjetno mislili: saj, če treniram zavzeto ali slabo, nihče me ne more zamenjati . . . če vse to vemo, potem res ne bo težko napraviti obračuna. Ne bemo trdili, da se v zadnjih me secih pred Innsbruckom fantje ni so trudili, vendar moramo spet za pisati kot že tolikokrat v prete klosti, da se je treba za olimpijske igre pripravljati 4 leta, ne pa samo 4 mesece! Za slab nastop ne krivimo samo skakalcev. Daleč od tega, menimo le, da je bilo v zadnjih letih tehnično vodstvo slabo. Seveda, če ni dobrega vodstva, potem vse škriplje . . . Innsbruck je za nami, pred nami pa so nova tekmovanja, predvsem bodoče olimpijske igre v Gre-ncblu. Ponavljati stvari nima pomena, saj je tudi utrudljivo in odveč. Vemo le to, če ne bomo danes formirali' dobrega tehničnega vodstva, ki bo v nadaljnjih 4 letih delalo načrtno z bodočimi reprezentanti, potem gotovo ne bo bilanca čez 4 leta prav nič boljša! Morda še slabša ... Posnetek pri zapornici, ki ie omejevala vstop olimpijsko vas. Na posnetku so naši skakalci Om811' Jemc in Zajc ter hokejista Gale in Jan mm imske olimpijske igre, ki so se dvanajst dni “* odvijale v tirolskem središču Innsbrucku, so končane in oči mnogih tekmovalcev so že uprte v naslednji olimpijski kraj — francoski Grenobel. Klub temu pa sodimo, da je sedaj čas, da zapišemo nekaj besed o veliki olimpijski predstavi, o kateri je dolgo časa govoril in pisal ves svet. Olimpijske igre v Innsbrucku so bile izredno težek izpit za organizatorje, kajti vreme si jih je tako privoščilo kot menda še nikogar, ki je organiziral zimske olimpijske igre. Kljub vremenskim težavam pa so organizatorji večkrat delali nepotrebne napake, tako da lahko IX. zimske olimpijske igre ocenimo le z oceno zadovoljivo. OBJEKTI — DOBRO Za olimpijske objekte so organizatorji poskrbeli že mnogo prej, preden so se začele zimske olimpijske igre, pa vendar z njimi nismo mogli biti popolnoma zadovoljni. Edini objekt, ki zasluži oceno odlično je pravzaprav le Ledeni stadion, ki je bil pripraven tudi za najtežja olimpijska srečanja v hokeju na. ledu ali zahtevne izvedbe tekmovanj v umetnem drsanju. Res je, da je imel tudi ta stadion svoje napake, predvsem previsoko temperaturo, vendar se tone da primerjati z napakami, ki jih lahko odkrijemo pri drugih objektih. Sejemska dvorana, kjer so igrali hokejske tekme B skupine, ni bila niti najmanj podobna olimpijskemu prizorišču. Proge za alpske discipline so bile sicer solidno pripravljene, vendar ne najboljše izbrane. Kritik za alpske proge je bilo več ko dovolj, predvsem s strani Francozov in Američanov. Nekoliko bolje je bilo s progami za teke, čeprav so jih morali zaradi pomanjkanja snega močno spremeniti. Skakalnica v Seefeldu sodi med slabše naprave te Vrste, saj je iztek nepravilen. Zaradi tega izteka so tekmovalci zlomili vsak dan mnogo smuči. Skakalna naprava na Bergiselu je bila mnogo boljša, vendar so se nekateri tekmovalci tudi pritoževali nad iztekom, predvsem zaradi popolnoma drugačne temperature snega v zadnjem, spodnjem delu skakalnice. TEHNIČNA IZVEDBA — ODLIČNA Avstrijci so izkušeni organizatorji zimsko športnih prireditev in to je bilo videti tudi na letošnjih zimskih olimpijskih igrah. Če lahko najdemo napake v najrazličnejših drugih smereh in detajlih te velike prireditve, potem bi se morali pošteno potruditi, da bi našli »dlako v jajcu«, če bi iskali napake v tehnični izvedbi. Avstrijci so vse proge za tekmovanja kljub velikemu pomanjkanju snega odlično pripravili. S tehnične strani so tekmovanja izvajali izredno natančno, bili so precizni pri merjenju in računanju rezultatov, alpske proge so bile tehnično dobro postavljene, skratka tehnična izvedba te velike prireditve je bila na višku, če jo primerjamo z igrami v Corlini, lahko prav gotovo damo Avstrijcem večje priznanje kot Italijanom. ORGANIZACIJA BREZ OLIMPIJSKEGA NAVDUŠENJA Komentira: VLADO ŽLAJPAH NOVINARSKA SLUŽBA — Organizatorji zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku so povabili v Innsbruck rekordno število novinarjev in so jih akreditirali kar 1300. Osemsto novinarjev je dobilo izkaznico s tako imenovanimi »največjimi pravicami«, vendar v bistvu ta izkaznica ni nič pomenila. Za obisk Ledenega stadiona, olimpijske vasi ali kakega drugega tekmovanja, je bilo treba dobiti še posebna dovoljenja, česar se novinarji nikakor niso mogli navaditi. V novinarski službi je bilo mnogo problemov, ki so bili zvezani predvsem s slabim tiskovnim centrom, ki je bil ob začetku olimpijskih iger še nedograjen. Telefonske zveze z raznimi deli sveta so bile pomanjkljive — Jugoslovani so morali čakati na zvezo z domovino tudi po tri ali štiri ure. Težave so bile tudi s samim delom v-Jiskov-nem centru, kjer je večkrat zmanjkalo najosnovnejših rekvizitov za novinarsko delo. Vsak dan smo bili priče ponovnemu boju za vsak list papirja posebej. Za novinarje je bilo precej slabo poskrbljeno tudi na prizoriščih tekmovanj, saj so zanje odmerili dokaj slabe prostore. Večkrat so morali stati na stojiščih, kjer so se gnetli tudi gledalci, kar je bilo posebej čutiti na Ledenem stadionu in pa pri zadnji prireditvi na skakalnici na Bergiselu. OLIMPIJSKO VZDUŠJE — ZADOSTNO S prejšnjih olimpijskih iger smo bili vajeni, da so se organizatorji potrudili ustvariti čimboljšo olimpijsko vzdušje med tekmovalci in tudi v mestu samem. Sedaj v Innsbrucku tega enostavno ni bilo čutiti, še manj pa v Seefeldu, kjer so bili tekači in skakalci tako rekoč odrezani od olimpijskega sveta. V Seefeldu ni bilo niti olimpijskega ognja niti kakršnihkoli prireditev za olimpijce. Mnogi tekmovalci niso pri- šli v stik s svojimi kolegi iz drugih držav, pa tudi obiski v olimpijski vasi so bili prav policijsko prepovedani. Za obisk olimpijske vasi, ki so jo stražili vojaki in kjer so bile prave zapornice, je bilo treba imeti kar tri dovoljenja. Mimogrede — ta dovoljenja je bilo zelo težko dobiti. Innsbruck ni bil prav nič olimpijsko okrašen, vsega skupaj je bilo v mestu nekaj desetin avstrijskih zastav, medtem ko je bilo videti olimpijske znake in dan, ker enostavno niso mogli na olimpijska prizorišča. Vstopnice so sicer lahko kupili, ker so jih organizatorji neodgovorno prodajali kar naprej, čeprav je bila arena že popolnoma polna, vendar zaradi gneče niso mogli prodreti v bližino skakalnice. To se je zgodilo tudi pri nekaterih pomembnejših tek-iftah v hokeju na ledu, pri zaključni svečanosti v Ledenem stadionu in pri prireditvah v umetnem drsanju. Gledalci so bili tudi močno Avstrijci dobro poskrbeli za tehnično izvedbo - Organizacija slabša kot smo pričakovali - Najbolj zapleteni problemi so bili promet, novinarska služba in skrb za obiskovalce olimpijske kroge le po izložbah v trgovinah — seveda zato, da bi trgovci svoje izdelke lažje in dražje prodajali. Olimpijci so imeli velike težave tudi z ogledom olimpijskih tekmovanj, saj so na primer tekmovalci iz See-felda le redko prišli do vstopnic za ogled tekmovanj v Innsbrucku, pa tudi prebivalci olimpijske vasi so se morali krepko potruditi, da so jih spustili na olimpijska prizorišča. Kaže, da so Avstrijci nekoliko pretiravali v svoji borbi za denar, ki pa je bila' vsekakor uspešna, saj so prodali na olimpijskih igrah v Innsbrucku milijon vstopnici— SKRB ZA OBISKOVALCE — SLABO V Innsrbuck je prišlo mnogo gledalcev iz najrazličnejših delov sveta. Zanje je bilo slabo poskrbljeno. Znane so že težave s prenočišči in z astronomskimi cenami, vendar hočemo tokrat zapisati par besed o tistih gledalcih, ki so prišli v Innsbruck samo za dan ali dva. Mnogi od teh so prišli v Innsbruck zastonj — predvsem zadnji razočarani, ker v Innsbrucku niso mogli priti do prometnih sredstev, da bi lahko prišli k stadionu ali skakalnici, še teže pa je bilo s prevozom v Seefeld ali Lizum. Poleg vsega tega je bilo zelo slabo poskrbljeno tudi za prehrano, zdravstveno službo in za red na prostorih za gledalce. TURIZEM — PRAV DOBRO* Avstrija je turistična dežela in se je tudi tokrat, ko so bile na sporedu olimpijske igre, prav dobro znašla. V mislih imamo predvsem cene, ki so jih prav po olimpijsko »navili«, saj so prodajali olimpijski kič po tako visokih cenah, da se je marsikateremu obiskovalcu zvrtelo v glavi. Prenočišča in prehrana v hotelih ter penzionih so bila skoraj za 100 odstotkov dražja kot običajno. Turistične organizacije so poskrbele tudi za spored mnogih kulturnih prireditev, brez dvoma pa drži, da so ndjveč zaslužili pri prodaji razglednic, ki so jih prodali dobesedno na milijone. Pripomniti pa velja, da so bile olimpijske razglednice izredno okusne. PROMET — SLABO Najslabša točka olimpijskih iger v Innsbrucku jc bil prav gotovo promet. Čeprav so organizatorji poklicali v Innsbruck prometne strokovnjake iz vse Avstrije, in tudi iz nekaterih sosednjih držav, so le-ti popolnoma izgubili glavo. Bili so sicer opremljeni z najmodernejšimi rekviziti, vendar vse to ni nič pomagalo. Množica gledalcev, ki je hotela videti tekmovanja na Patscherkoflu, v Lizumu ali Seefeldu, je bila v glavnem motorizirana in prometnikom ni uspelo urediti niti enosmerni promet, kaj šele, da bi zagotovili nemoten tek motorizirane kolone. Zato se je mnogokrat zgodilo, da je veliko število gledalcev tekmovanje zamudilo, kar je še posebej neprijetno pri alpskih disciplinah, ko startajo najboljši smučarji s prvimi startnimi številkami. Jeze, razburjenja in celo grobih izpadov je bilo na pretek, vendar vse skupaj pi nič pomagalo. Prometniki so samo zmajevali z glavami... - Zanimivo je tudi, da niti novinarji niti tekmovalci niso imeli v tej nepregledni motorizirani koloni nobene prednosti niti ne spremstva prometnikov. Zato se je nekajkrat zgodilo, da so novinarji zamudili začetek tekmovanja, pa tudi tekmovalci so večkrat prišli na start v zadnjem trenutku. Vse to se je dogajalo kljub temu, da so vsi ti odhajali iz Innsbrucka že tri ali štiri ure pred začetkom tekmovanja, razdalje med Innsbruckom, Lizumom, Seefeldom in Iglsom pa so manjše od dvajset kilometrov. To seveda ni prava analiza olimpijskih organizacijskih naporov, to je le poskus opisa glavnih značilnosti, ki jih je bilo opaziti v Innsbrucku. Splošen vtis, ki ga je dobil obiskovalec letošnje zimske olimpiade, je bil torej povprečen, ni bilo navdušenja ... Skoraj soglasna je bila ugotovitev, da Innsbruck ni bil dobro izbran kraj za zimske olimpijske igre. Ne poznamo možnosti Grenobla, vendar so prvi podatki taki, da obetajo podobne težave, predvsem zaradi velikih oddaljenosti tekmovalnih prizorišč. DOBRA Organizacija take prireditve zahteva seveda veliko truda in ne moremo trditi, da se domačini niso potrudili. Kljub temu pa je res, da smo že na prvi pogled opazili vrsto organizacijskih napak, ki smo jih lahko začeli iskati že v olimpijski vasi ali pri sprejemu tekmovalcev ob prihodu v Innsbruck. Ves organizacijski aparat — z drugimi besedami organizacijski komite olimpijskih iger v Innsbrucku, je bil precej obširen, vendar je v njem delalo precej takih ljudi, ki niso na najvišji strokovni ravni v zimskem športu. To se je poznalo skoraj na vsakem koraku, ko so prizadevni domačini sicer skušali po svojih močeh kar najbolje rešiti različne probleme, vendar jim to zaradi premajhnih izkušenj ni uspelo. Morda je bila največja napaka organizatorja ta, da so bili izredno togi in so se natančno držali pisanih navodil, ki so si jih napisali že pred olimpijskimi igrami, čas pa je seveda prinesel svoje, marsikaj bi bilo treba dinamično spremeniti, vendar je vse ostalo pri starem, čeprav so igre trajale dvanajst dni, so se najrazličnejše organizacijske napake pojavljale od začetka do konca iger, k.. I..... ^ .......-............................................... Lizum — tu so bila tekmovanja v alpskem smučanju. Hotel Olvmpia je sprejel tudi goste, ki so bili dobra reklama (šah in podobni princi ter princeske} KARIKATURE ANEKDOTE ZANIMIVOSTI STOP PREBERI SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU 1966 Kdo bo dobil BREZPLAČNE VSTOPNICE? BARBI KLJUB TOPEMU DELU OSTALA BREZ MEDALJE Nemške alpske smučarke so na letošnjih olimpijskih igrah ostale praznih rok. Niti Hei-ili Biebl. niti Barbi Kenne-berger, ki vsekakor sodita v ciito svetovnih tekmovalk, nista uspeli na strmih pobočjih nad Lizumdm. Poudariti pa mpramo, da so se nemške smučarke na letošnje olimpijske igre pripravljale izredno intenzivno. Barbi Henneberggj je v poletnih mesecih odšla na neko nemško kmetijo, kjer je dva me- seca opravljala najtežja kmečka dela. Na našem posnetku jo vidimo pri vsakodnevni molži, kar je tudi sodilo v njeno delo. Zanimivo je, da je Barbi za svoje delo prejemala plačo kot vsaka druga kmečka delavka in da ni prav nič sitnarila ali kakorkoli omenjala svoje smučarsko znanje in ne nazadnje tudi popularnost v svetu. Povedati moramo, da je sicer po poklicu manekenka in da je bila njena poletna zaposlitev zato to- liko večja senzacija. Kljub tako napornim in vztrajnim pripravam pa je nemška reprezentantka v Innsbrucku ostala brez medalj, saj se ji v nobeni disciplini ni posrečilo uvrstiti med tri najboljše. Brez dvoma pa je še enkrat dokazala, da sodi v sam vrh svetovnih alpskih smučark. Njeno peto mesto v smuku, sedmo v veleslalomu, deseto do enajsto v slalomu in peto mesto v alpski kombinaciji to dokazujejo. Tri dni pred zaključkom letošnjih olimpijskih iger so delegati na kongresu LIHG v Innsbrucku sprejeli sklep, da bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu leta 1966. v Jugoslaviji. Za nas je to nedvomno veliko priznanje in obenem težka naloga. Seveda so pristaši športa in še posebej hokeja na ledu sprejeli to vest z velikim navdušenjem, še posebej velja to za našo republiko, ker bodo hokejisti predvidoma igrali v Ljubljani, Jesenicah, Celju in morda tudi v Zagrebu. V, vseh teh središčih že danes vlada prvenstvena mrzlica, saj bosta dve leti kar hitro naokoli in treba bo ponovno dokazati, da smo Jugoslovani dobri organizatorji. Da je zanimanje za to prvenstvo pri nas res že danes zelo veliko, nam dokazujeta tudi prvi prijavi in prošnji za rezervacijo vstopnic. Takoj po tem, ko so delegati v Innsbrucku sprejeli ta sklep in ko so to zvedeli pristaši hokeja, sta v Ljubljano že prispeli prvi brzojavki. Kot vemo, je pri organizaciji takšnih prireditev navada, da uživa prvi pri-javljenec določene ugodnosti. No, tekma za te ugodnosti se je pričela že takoj potem, ko so v radijskih poročilih objavili za nas senzacionalno vest. V petek zjutraj, ko niti še nismo vedeli kdo bo olimpijski zmagovalec, je sekretar republiške hokejske zveze v naši navzočnosti odprl obe brzojavki. Najprej je bila na vrsti brzojavka iz Daruvara. Njena vsebina je bila naslednja: Molim rezervirajte karte za šampionat sveta 1966, pismo slljedi, Ivan Kra- 100 novih naročnikov iz Kojskega Kojsko je majhen kraj v jonskih Brdih. Pred dnevi £•>>>6.0 iz smo prejeli s tamkajšnje Šole dopisnico s sporočilom, da na- ročajo 100 izvodov našega lista. Naš list je pred nedavnim f-u ioO &•> * <% ' v 4<±e<<-ce pričel akcijo »Polet v šole«. Prejeli smo pisma in naročila z mnogih šol, vendar je naročilo s Kojskega doslej največ-je. Mimogrede povedano, v eni prihodnjih številk našega lista bomo objavili tudi nagrade, ki jih bomo dodelili najboljšim šolam — se pravi tistim, ki bodo naročile največ izvodov našega lista. Da ne bo prevelikih skrivnosti, med nagradami bodo tudi radijski sprejemnik, kompletni dresi za košarkarsko ekipo, žoge za nogomet, rokomet, odbojko in 'košarko in seveda še mnogo drugih nagrad. Tn še tole sporočilo! Za naše olimpijske številke ja vladalo veliko zanimanje med športnimi bralci. Prav zaradi tega smo se v uredništvu odločili, da bomo poslali po nekaj brezplačnih izvodov raznim šolam po Sloveniji, za katere vemo, da je športno življenje pri njih zelo razgibano. Dijaki in učenci bodo tam lahko izvedeli marsikaj zanimivega z olimpijskih iger v Innsbrucku. sko, študent, Daruvar. Vsebina drage brzojavke je bila podobna: Prosim za rezervacijo kart A skupine na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu 1966. v Ljubljani,- Upam, da sem prvi, Peter Pogačnik, Ljubljana. Ko smo primerjali datu-ms brzojavk, smo ugotovili, da je bil Ljubljančan hitrejši, saj je njegova brzojavka prispela na Hokejsko zvezo Jugoslavije že v četrtek zvečer, medtem ko je brzojavka iz Daruvara prispela »šele« v petek zjutraj. Seveda smo unoštevali tudi oddaljenost . obeh pošiljateljev, toda kljub temu je prvi prijavljenec Ljubljančan Pogačnik, kajti brzojavko je na pošti oddal le kakšno minuto po radijskih poročilih, Kraško pa je o-kleval malo dlje. Brez dvoma, oba pristaša hokeja težko pričakujeta odgovor organizatorjev. če bosta naletela na ^ gluha ušesa, jima bo na* razpolago še vedno ostalo dovolj vstopnic, ki pa jih bo treba seveda kupiti. Nekdanji olimpijski zmagovalci kot trenerji v Innsbrucku Mnogo nekdanjih svetovnih prvakov in olimpiijsikih zmagovalcev v smuških tekih je prišlo tokrat v Innsbruck kot vodje ooroma trenerji državnih reprezentanc. Seveda je naijvečjio pozornost vzbujal veliki »Mora Nisse« — Nils Karlsson, M je zmagal v oiliimpitjsikem maratonu leta 1948 v St. Moritzu. V Innsbruck je prišel kot trener švedske reprezentance, njegov glavni pomočnik pa je bil sentmipniškd zmagovalec na 18 km Martin Lund-strom. Tudi Pinci so prišli pod .vodstvom znanega trenerja in tekmovalca. Vero . Saarinena, zmagovalca mara- tona 1932 v Lake Flacidu, Sovjetski tekači pa so v See-feld prišli pod vodstvom svetovnega prvaka iz Faluna 1954 Vladimira Kusina. Ob tekaških progah v Seeleldu smo lahko srečali še enega olimpijskega zmagovalca. Knut Brusvemn, olimpijski • zmagovalec na 15 km v Squaw Vallejui je prišel na letošnje olimpijske igre kot radijski reporter norveškega radia. Priznati morate, da je bila v Seeleldu kar pisana druščina nekdanjih in sedanjih najboljših smučarskih tekačev in da so bili pogovori in komentarji res zelo strokovni cmmi ms mmom Takoj Nenavadno pismo s Finske! s iH,:a,h Jugoslovanski tekači, ki so se udeležili letošnjih rimskih olimpijskih iger v Insbruckd, so bili nenavadno presenečeni nad pismom, ki je prišlo z dalj-nje Finske, z nenavadnim naslovom, pa tudi vsebino. Učitelj s finskega mesta Monni je po televiziji gledal tek na 15 km v See-feldu in bil navdušen nad našimi tekači, zato jim je, čeprav jih ni poznal, napisal pismo naslednje vsebine: . - ■ — Dragi jugoslovanski prij®*®lji! sem finski uči-^ bi si dopisoval z jU*osjOVanskimi prijate-lj!- ?airi. da boste tudi vi rv1 Pisali. V časopisu sefli raj vaša imena Ro-,%k. Cveto Pavčič in J8^o Kobentar. Bil bi zelo esel, če bi tudi vi Pisali. Verjamem, da boniJ Postali dobri prija-0&Ujam vam moj na*lov- ^viziji sem gledal fe'*i n .. tajvin rad bi-postal Prirtteij s tekmovalce-cefl1 ’ “ti sta imela številki 57. in 70. Znam pisati tudi angleško in nekoliko italijansko. Upam, da boste kdaj prišli tudi na Finsko na tekaške tekme. Težko bom pričakoval vaša pisma. Želim vam lepe in srečne dneve v Seefeldu, Innsbrucku in v Jugoslaviji. Moja družina, moji učenci in jaz zelo radi tečemo na smučeh. Poslal vam bom razne Slike. Prisrčno vas pozdravlja Jaakko Hirvohen Monni, Finhland Res zanamiva vsebina, ki kaže, da imajo naši repre-uentanti prijatelje povsem svetu. Posebno pa je zanimivo, na kakšen način si je tinski učitelj pomagal in napisal naslov. Avstrijski, pa tudi drugi pismonoše so se dobro znašli in pismo je prišlo v prave roke. Zanimivi sta tudi nalepki poleg znamk, na kateri je napisal startni številki Seljaka1 in Pavčiča v teku na 15 km. po končanih olimpijskih hkrati po zmagi v olimpijskem smuku je Christl Haas povedala, da bo že letos pričela z gradnjo svojega hotela. S pomočjo svojega očeta, ki je po poklicu gradbenik, upa,1 rta ho njen hotel kmalu pod streho in rta bodo že naslednje leto lahko obiskovalci avstrijskega smučarskega središča KHzbiihla stanovali v njem. Kitz-biihcl bo tako dobil še en športni hotel več. Christl se. kot je videti, ni hotela odreči tradiciji ostalih najboljših avstrijskih smučarjev. Prvi, ki je zgradil športni ho- tel v tem avstrijsketn mestu, je bil Toni Sailer, posnemala pa sta ga še Anderl Molterer in Ernest Hiotgrseer. Verjetno se bodo konkurenti med seboj tudi sporazumeli o cenah in uslugah, tako da bodo vsi imeli dovolj dobička. Haa-sova upa, da bodo njeni trije starejši tovariši lair do nje, če že ne zaradi zmage v smuku, pa vsaj zaradi tega/ ker je ženska in prva smučarka — helelirka v Avstriji. Če se bo to njeno upanje tudi uresničilo, pa bomo lahko videli že prihodnje leto. NAGLICA NI VEDNO DOBRA iHMIIlilll Prav gotovo sta veljala za največja favorita na letošnjih olimpijskih igrah nemška drsalca Marika Kilius in Hans Jiirgen Baumier. Po zmagi na evropskem prvenstvu januarja v Grenoblu ni nihče pričakoval, da bi lahko kdor- TOKRAT TEKMOVALCI 0 NOVINARJIH V olimpijskem mestu je balo letos sltooraj toliko novinarjev in reporterjev kot tekmovalcev. Seveda so bili novinarji prisotni povsod tam, kjer je bilo treba in kjer ne. Pridno so polnili svoje beležnice, iskali napake in senzacije in se spuščali v strokovna in nestrokovna razglabljanja. Seveda tudi pri njihovem poročanju in šlo brez napak in spodrsljajev, kar so jim seveda najbolj privoščili tekmovalci. Za danes nekaj kratkih novinarskih »heležk«. Novinar beograjskega Športa je poročal o nedisciplini in postopanju hokejistov po Innsbrucku. Niti sami hokejisti, že manj pa vodstvo naše reprezentance ni vedelo ničesar o tem. Vodja naše repre-zienitance tov. Branko Polič je celo ’ pohvalil naše reprezentante in dejal, da je z njimi zelo zadovoljen. Novinar je torej zopet . hotel napraviti senzacijo za vsako ceno. V mariborskem Večeru ste lahko zasledili »Olimpijsko bodico«, kjer pisec očita našim olimpijcem celo meso, ki so ga pojedli v Innsbrucku in skromne devize, ki, so jih porabili za brezuspešen nastop. Se v ista številki pa piše tudi o teku na 10 km za moške, v katerem je zmagal Fjjnec Mantyranta!? Torej nova disciplina olimpijskih iger — tek za moške na 10 km. Tekmovalci so se spraševali, če ni škoda tudi deviz za takšnega novinarja, ki niti ne ve kakšne discipline so na olimpijskih igrah, katerim priso- novos® s® pr; podpisih pod slikal’11, niso najbolj izkazale. Najbolj to ga ppiondld že prvi dan pn n-voritvd olimpijskih i’g*r' ..nnsiovni strani so ohjavvi toko slovesne otvoritve. ^ Spr®dju je stal z ju-goslo^o zastavo v roki naš Peter Eržen, to- da zareki novinarji so za- stvuje in o katerih1 poroča. Tekače si je privoščil tudi novinar »Ljubljanskega dnevnika«, -ki je pisal, da je v teku na 15 km Bavče odstopil, ostali pa so prišli na oilj,1 toda med zadnjimi. Ne vemo, ali ta novinar, ne zna šteti več kot do 50, kajti med 72 tekmovalci so naši zasedli 46., - - ______™ 50. in 60. mesto, kar seveda pigali, ^ je to Cveto Pavčič. ni povsem med zadnjimi. Res J*' ^ posnetek ni bil ^ w JC ^ Sovjetska zveza je kot ve- najbolj < toda pričakovali bi, Egona Zimmermanna, ki je mo osvojila, y .Innsbrucku da j^°*tovanski hoviharjd avstrijski reprezentant največ olimpijskih medalj, vsaj 6voje Xeprezen- pred leti, sedaj pa je poročen Eno od teh so osvojili tudi f£1nte. ■ .j, „ tan . z znano ameriško smučarko Ljubljanskega Pemny Piton, s katero vodita pneynS® s« je verjetno naj- smučarsko, šolo v‘.ZDA. ko iz neke avstrijske revije, na kateri je bil majhen , smučar s svojo materjo. Prevajalcu je verjetno nemški jezik • delal malce težav . ali pa ni dobro poznal vseh nekdanjih avstrijskih smučarskih reprezentantov. Mali' smučar je po poročanju Dne vnika sin letošnjega zmagovalca Egona Zimmermanna. Povedati moramo, da to ni res in da je to le sin j i U hokejisti, ki sp v Innsbrucku zasluženo premagali vse svoje nasprotnike in prikazali najboljši hokej. Videti pa je, da je bilo to za novinarje Poleta vse premalo, da bi jih bilo vredno omeniti in so jih pri naštevanju olimpijskih zmagovalcev gladko prezrli. Precej zmešnjave v skoraj vseh časopisih je bilo tudi okoli fotografij tekmovalcev na olimpijskih igrah. Seveda so bili tarče fotoreporterjev bolj znani tekmovalci in pa nekateri slabši, ki so bili popularni, zaradi česar drugega. Brez dvoma je bil na prvem mestu iranski princ Karin Aga Kan, M je mnogokrat komaj prišel iz gneče okoli njega. Sliko tega olimpijskega tekmovalca je objavilo tudi ODE (Olimpijsko Delo). Na žalost pa verjetno novinarji Dela tega tekmovalca niso poznali in so objavili sliko nekega neznanca, ki niti od daleč ni bil podoben popularnemu princu. Tudi zagrebške Sportske , »Isrif.j fo/ssTjj&risU? m C® E^onTbii vgq^vdj<^ 0a«r!aufrpdtmciftcr u. Q,%iLpiaf!eg€r 19M pijsfceI1"* 2Jbag.ovalcu v smu- v smuku deseti, sedaj pa ho- , ku ^^Zimmermannu. V noramo tekmuje še med pr o- . eni 0