v Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.- — Pol leta Lir 5.--Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L- Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravoištvo: Via Garducci št. 10, ii. nad. cene za Ietne naročnike- Svetlikanje. V nase velikansko začudenje smo čitali v nedeljski številki «Edinosti» članek iz peresa pisatelja Alo.jzdj.fi Res-a o naši «novi kulturni orijentaciji»- Obžalujemo le, da je ta člank zašel v «Edinost», ki se ga očividno sramuje, kakor kaže neumestna pripomba uredništva, To je prvi članek, ki jo vreden največje pozornosti, ker obravnava naš kulturni položaj iz novih vidikov, ki so v očigled današnjega razpoloženja naravnost smeli. Vemo, da gosp. Ros ne potrebuje ne na naše hvale, ne naše kritike, toda v greh bi si šteli, ako bi hoteli z molčanjem preiti «fenomen» v slovenskem slovstvu, ki slika z moj- obrazo naših političnih korifej nas obhaja zona. Opazovaje politični razvoj v Italiji se nas polasča skepticizem, dvom in malodušje. Toda ne! Od koraka do koraka, ki smo ga storili, smo pač živeli vedno v prepričanju, da si sečemo pot: skozi pragozd, kamor ni zašla še nobena človeška stopinja. Delajmo torej naprej. Saj nam vendar prisveti od časa do časa kak žarek upanja. Kedar smo čitali Resljev Članek, nas je navdalo vzvišeno čustvo. Ni res, da ni nobenega, ki bi bil z nami enakih misli. Nismo sami na tem groznem pozorišču nepregledne puščave. Zavest vstaja tudi samostojno brez našega vpliva, kar je še več vredno. sterskim peresom našo zgodovinsko preleklost in bljižno bodočnost v nekaki novi luči, kojega blesku se primorski Slovan še ni mogel privaditi. In vendar je to, kar nujno potrebujemo, kar nas more kulturno le dvigniti v bodočnosti. V svojem jedrnatem članku ponuja pisec še več, nego jo danes zmožen slovenski na rod na Goriškem, radi česar bi bilo želeti, da bi ga spoznal tudi italijanski narod. Gosp. Res je v svojem članku pokazal tisto duševno moč, ki vzbuja spoštovanje tudi pri nasprotniku, ker je njegova beseda čista in smela, Ne plaši se prod hudobnim natolcevanjem, koje je današnje plačilo vsakemu, ki se ne klanja političnemu terorizmu, ampak odkrito pove svoje mnenje. To so ljudje iz tiste male skupine ki vidi svet preko lastnega dvorišč; in ki so poklicani postati apostelj novih idej. Ako jo mogoče kak» zbližanje med italijanskim in jugo slovanskim narodom, je to mogoč le potom sredstev, ' ki jih narekuj g. Res in ki bi si jih imela tolik» slovenska kakor italijanska inteli genca zapisati v srce, ako je nagnjen: odkritosrčnemu sporazumu. Inače pa bode hudo za oba. Izdajatelj «Goriškega Slovanca: stoji na istem stališču kakor g. A lojzij Res in tu bodi tudi omenjene da je s prvega početka svojega de lovanja za odkritosrčen sporazun zadel takoj na odpor, češ, da do kler meje niso določene o takil stvareh ni govoriti. Cesar Konstanti: se je dal krstiti na smrtni postelji ker jo sodil vero za kupčijo in tak» meni tudi večina naših «voditeljev» je sporazum le stvar kupčije toda....: motijo se globoko v tem. Osebne ambicije, zavist in vlado hlepnost so najhujši sovražniki misl sporazuma. In' kako težko je dobit človeka, ki bi bil prost vsega tega najskrRrnejšem kotu človeškegi sica i osabnoat — tihi imperijali zem, ki vskipeva, kedar ga le malenkostno oplašiš z miaIj]0j da s, suče svet tudi brez njegovega sode lovanja. Pri tej priliki se spominjamo tud Försterjevega delovanja v vojnon času. On, edini Nemec, velik ko človek in učenjak, seje vpiral nem škemu imperijalizmu. A kaj je že za to: Obče zaničevanje in posrne hovanje. Njegovi članki so bili iz občeni iz nemškega časopisja, kako smo mi danes izobčeni jz sloven skega časopisja. Dunajska «Arbeiter zeitung» in švicarski nemški listi si izkazovali spodobno gostoljubje član kom učenjaka, ki je skušal vlivat olje na žgoče plamene. V svetovni zgodovini se pojavljaj» vedno isti — naravni zakoni. No vost pomeni smrt predidočdga ii smrti, pozabnosti še vpira vsak po jav, vsaka stvar, kr hoče živeti. Ir živeti hoče. brez razlike vse, das odločuje le življenska moč. Ima li moč misel kulturnega so delovanja, političnega sporazuma met narodoma, ki se smatrata dandane: kot najhujša nasprotnika? Gledaj» Jadranska vprašanje. Zopet se polnijo stolpi časopisov z razpravami o jadranskem Vprašanju. Zopet se napenjajo živci od radovednosti, kako konča reška afera, ki je kakor osteklenela, odkar je zasedel Gabriele đ’Annunzijo Reko. Zadnje dni krožijo zopet vesti, da je sestavil Tittoni zopet nov načrt rešitve jadranskega vprašanja in sicer v smislu, da bi bila proglašena Reka kot prosta luka in da se bi poverilo Italiji mandat za upravljanje te luke. Istodobno naj bi se pomaknila italijanska meja V Istri do Reke tako, da bi bilo mesto Reka po kopnem v stiku z Italijo. Francoska vlada baje z veseljem podpira ta poslednji načrt mirovne rešitve tega Vprašanja, dočim se je angleška vlada skrila za Ameriko, češ, kar sklene vlada Zjedinjenili držav, ostane za njo obvezno. Tako se je jadransko vprašanje avtomatično preneslo v Ameriko in se vrše zadnja pogajanja neposredno med Italijo in Zjedinjenimi državami. Med tem je spravil v ospredje tudi Gabriele d’ Annunzio nek podoben na črt, s kojim so zahteva 1. priznanje italijanske suverenitete nad Reko 2. ustanovitev proste luke na Reki V prilog narodom, ki prebivajo v ozadju. Od prvega načrta se bi razlikoval le v toliko, da bi zahteval za Reko mesto italijanskega mandata italijansko suverenitete, toda brez nikake utesnitve pravic proste luke. Iz amerikanskih krogov se čuje mnenje, ki ni naklonjeno takozvanemu stiku Italije z Reko in bi v slučaju vdejstitve tega načrta zahtevalo nadaljne kompenzacije na račun londonskega pakta. Kakor je bilo predvidevati, je danes odločujoč faktor v Ameriki Lansing,. ki nadomešča Wilsona v Vseh vprašanjih, ki se tičejo mirovne konference. Kedaj pride iz Amerike rešitev, je neznano. Gotovo pa je, da obstojajo iste težkoče kakor vedno. Wilsonov vpliv veje še vedno v beli hiši V Washingtons kjer se odločuje danes osoda vseh narodov. Dopisnik milanskega „Corriere della Sera“ se izraža s precejšnimi pridržki glede zadovoljive rešitve tega perečega Vprašanja, ki je sedaj popolnoma odtegnjeno vplivu delegacijam mirovne konference. Gabriele d'Aneunzio na srbski narod. Junaški narod Srhov! Italija Gabriela d’ Annunzija zasedši Reko v trenotku, ko so jo hoteli mednarodni bankirji izkoristiti v svoje namene, ni hotela sejati med nami — zvestimi brati štiriletne vojne — semena vojne, ampak nameravala je zatreti vsak spor, ki se bi mogel roditi iz rešitve jadranskega Vprašanja prisilši diplomacijo k rešitvi, ki odgovarja narodnim pravicam v korist vseh podonavskih narodov. Italija se noče posluževati Reke, da bi Srbijo gospodarsko zasužnjila ; tega tudi ne bi mogla nikakor storiti, četudi bi hotela, kajli Srbija razpolaga črez več pristanišč na jadranskem obrežju, koja bi mogla vspešno vzdrževati gospodarsko — pomorsko konkurenco reškega pristanišča. Italija ne more ostaviti velikih načel svobode, radi kojih se je skupno s Srbijo postavila proti Avstriji, kakor tudi ne more pozabiti revolucijonarnega duha, M je skozi stoletja naganjal italijanske prostovoljce v boje za neodvisnost vseh narodov v Grčiji, V Ameriki, na Fran-coskem, na Albanskem in V Srbiji sami. • a'F1 ne obrača do Vas le V spomin >at(T}