% -v List 23. % ' * « V • f ♦ np v • lecaj XLVI1I. gos I m I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leia 1 gld. 70 kr. za čeirt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 4. jun^a 1890 Obseg: Odstavljanje praset. Mazanje platišč s petrolejem. Voda v čebelarstvu. Razne ^ v* reci odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Vprašanja in Gospodarske stvari. Odstavljanje praset. Dajbitreje in Dajlepše rede. , da 80 dokaj plodovite. Mnogi imyjo navado, takih živalih se tudi go von da šele štiri tedne stara odstavijo praseta, ko so Na najnavadcejši Dsčin se odstavi prase, če se venda Res, na ta način varujejo svinio ni tega priporočati, ker ob taki starosti so nekaj dni prej vsak dan po nekoliko ur od svinje od- še praseta premalo čvrsta in zaradi tega za dolgo časa dalji in z drugimi praseti, ki se bodo odstavila, skupaj dene in k svinji spušča le po trikrat, pozneje po dvakrat ) nazadnje pa le po edenkrat na dan, da sesa, dokler se mu tudi to enokratno sesanje odreče in daje hrana. druga zastanejo v rasti in postanejo grda. Na ta način se nikakor ne dado vzrediti lepi in veliki prašiči. Kaj drugega je pri svinjah, ki imajo prvikrat praseta, od takih s\inj se morajo praseta odstaviti že s štirimi tedni, da svinja, ki sama ni še dora Navadno kmetovalci v tem oziru mnogo greše. ka bi se zgodilo če la, preveč v rasti ne zaostane^ dolgo dojila. Prvi prašički so kajti navadno se prase kaj zato pripravljali. Vzamejo kar odstavi, ce da bi ga poprej pa tudi redkokrat za pleme, temveč se dno opitajo ga od svinje in zapre kolikor je moči daleč od nje, največkrat v drugem hlevu. Take nagle premene se prase težko privadi in jako oslabi. Začne hujšati in se le zaspano premika. Hipoma odstavljena praseta ne marajo jesti, žalujejo po svinji in postajajo nemirna, zlasti če slišijo svinjo kruliti. Priporočati je tudi, da se najkrepkejša in največa praseta najprej vzemo od svinje, slabša pa še nekaj dni puščajo pri njej, da se okrepčajo z večo množino mater-nega mleka, katerega sedaj dobivajo. Slabejša praseta naj se tudi zaradi tega pozneje odstavljajo, ker se svinji, če tako ravnamo, vedno manj nabira mleka v vimenu. Naposled seveda se pomirijo, začno jesti počasi zopet opomorejo. piti a se nego če bi vsa praseta precej odstavili. Svinja tako po lagama izgublja mleko. « Torej ni vse eno, kdaj in kako se prase odstavi, Praseta se najbolj tako odstavljajo Kadar se in zato hočemo tu navesti načela, katera je ustanovil Henrik Theen pri odstavljanji praset. približa čas za odstavljanje, kakih deset dni prej, začne se prasetom v njih oddelku dajati po več hrane, m Praseta ki jih mislimo rediti, ne smemo nikdar spuščajo se k svinji po trikrat na dan, a kmalu le pred šestim tednom vzeti od svinje, kajti glavna stvar po dvakrat ) naposled pa po edenkrat. Če se tako je J da hitro in lepo raste ) to pa ravna, svinja polagoma izgublja mleko, in praseta hitro sajo Če svinjo lahko dobro krmimo, da ima dosti mleka ajlaže, če dolgo se- pozabijo mleka s svinjo vred. Hitro odstaviti praseta in če hočemo imeti > lepa praseta, naj sesaja sedem do osem tednov. Svinje to tudi vzdrže, če jih dobro krmimo Angliji, kjer je svinjarstvo jako razvito, puščajo pra . seta, katera mislijo rediti, ravno osem tednov pri svinji in tudi pri nas jih nekateri umnejši gospodarji puščajo 9 tako dolgo, dokler sama nehajo sesati. Taka praseta se iz prva slednji da je pa, kakor že omenjeno, vselej škodljivo in se zatorej ne more priporočati. Kadar se praseta odstranijo, denejo se on ali pa svinja v drug hlev, da se več ne vidijo in več ne slišijo in drug drugega popolnoma pozabijo. Če ima svinja, ko so se praseta odstavila, še dosti naj se jej po manj in manj tečne hrane in mleka daj J pozneje pa na drugi dan malo 178 iBol/.e. Tako bode kmalu izgubila mleko, potem aaj se Ijena kolesa tako hitro pijo olje, da se mora kmalu do pa zopet bolje krmi, da se prej zopet opomore. Kadar se je prase odstavilo, ni vse eno, kaka faraoa se mu daje. Če se prase prav ne krmi, ima kme- 1 tovalec gotovo škodo Pr praseta ne marajo jesti in zaradi tega nekoliko shujšajo. Da se jim pa preveč liti. Kolo je tako dolgo vrteti, da se olje v koritci več ne manjša, kajti tedaj se je kolo olja popolnoma napilo ali z drugimi besedami, vse luknjice so se napolnile z oljem. tako vidca, da o tem Korist takega ravnanja le h hipoma ne premeni in da v rasti preveč ne za- prav za prav še govoriti ni treba. Koliko da je polom- ostanejo, dobro je, da se k hrani, katero dobivajo, pri- Ijenih koles, počenih platišč, to je dovolj znano. Glavni deva nekaj posnetega ali kislega gorkega mleka in da vzrok tem škodam je voda, katere se napije kolo prve se jim sploh več tednov daje gorka jed. Dalje če do- dni, ko se rabi. bivajo mleka, bolje uspevajo. V mleko se lahko primeša ječnieLeve , ovsene ali J^oruzLe debele moke la- nenih prg liKor moči tečna. e so se na ta (preš) ali kuhanega sočivja, da je hrana ko- Ce pogledamo novo kolo za kmetijski voz, vidimo, naj si je kolo delal tudi najboljši kolar, da je pri skla- potov za vstop vode, suče, luknjice napolnijo dih platišč in pri prečkah muogo po kateri se kolo večidel leta način polagoma navadila druge se z vodo, solnce vodo zopet posuši, ali bolje, izlapi jo hrane, daje naj se jim tečna, močna krma, da hitro ra- zopet. Mi pravimo, da je kolo jelo pokati, v resnici so stejo in se ugodno razvijajo. Če pa dobivajo premalo in pese > repe » rženih 86 pa le izpraznili in povečali prostori, po katerih je bila voda. Tako se godi po leti. Slabše je po zimi. Les se zopet mpije vala. Kadar je dosti mrzlo, zmrzne voda, po malih razpokah se suha pleča in stegna, iz kratka : tako obliko, da ni pri- pokaže led, kateri se razteza, kodar se taje, in razžeue preslabe krme, kakor krompirja, otrobov, listja itd., rastejo le počasi, dobe dolgo glavo. suh rat. ozek. oster hrbet, ozek križ čok 5 dolge noge, čakovati, da kedaj imeli dosti mesa ia bi se kedaj les; kolo dobi večc razpoke in ni več za rabo. dali dobro opitati. Prašiči, ki so mladi imeli dosti jesti. Kjer je olje ) ne more biti voda; če se kolo na odebele se tudi pozneje lahko, nasproti se pi prašiči, maže z oljem, zabrani se najhujšemu sovražniku lesa, do njega, in zaradi tega je opisano ki so mladi imeli preslabo hrano, ne dajo zrediti in vodi, da ne more odebeliti. Da bode prase hitro in lepo raslo, dajati se ravnanje koristno. Seveda se surovi petrolej, ki se p rimu mora krma, ki ima v sebi dosti sestavin, iz katerih se narejajo kosti in meso. poroča za rabo, zaradi nizke cene, ne sme greti pri od- to je mnogo fosfornokislega prtem ognji in ne v odprti posodi; ravno tako se smejo apna in proteiua. Teh sestavin je pa posebno dosti v z oljem mazati lepo umita in suha kolesa, in gorko mleku, sladkem in kislem, v sočivji, raznih žitih, lanenih vreme je najpripravnejše za to delo, ki se mora vsako prgah, zeleni detelji in grašici, ne pa v krompirji, pesi, leto ponavljati. Omeniti je še, da se les mora skozi in skozi napiti potroleja in da je dobro v nekaterih slučajih, če se repi itd., s katerimi netcateri gospodarji skoro izključno lirmijo praseta. do 50 60^ razgretemu petroleju prideae nekaj kol J Mazanje platišč s petrolejem. fonija. Mazati s premogovim katranom ne pomaga nič Tovarnar kmetijskih strojev poročal je v klubu ob M. o ravno tako dobrem, kakor enostavnem, a malo-^nanem sredstvu za varstvo voznih koles. Na razstavi tovarnarja, ki i^deljuje samo vozna Voda čebelarstvu. Znano je, da čebele potrebujejo mnogo vode za na-kolesa, zanimala sta posebno dve čisti navadni stari pravo sniporja, za razstapljanje kristalizovanega medu kolesi na novi osi. Kolesoma se je videla, da sta od v satovji in za gašenje žeje. Zato pa vidimo, kako po čisto navadnega kmetskega voza. Eno kolo se ni prav leti po rahlem dežji po vsakovrstnih rastlinah srkajo nič ločilo od kakega druzega starega kolesa, drugemu vodne kaplje in jih nosijo domov. Ravno to delo oprav ae je poznalo, da je namazano s petrolejem ali s čim Ijajo hitro, podobnim. Na vprašanje dal mi je navzočni zastopnik popolno pojasnilo. Najprej je snel platišče s prečko redko kaka pri če tem se lesketa rosa po travi in drevji. Le opravilu pridne nosilke vodne zadene nesreča. Drugače je pa če dolgo ni rose m špico), ker je bilo le rahlo pritrjeno, in mi pokazal > da dežja, in morajo čebele po ribnikih, vodnjakih, jarkih je skozi in skozi napojeno s petrolejem. Ta novost je prišla iz Amerike, in kmetje v onem kraji že dolgo in uspešno tako ravnajo, in sicer na tale način: ali a še celo po rekah iskati vode. Mnogo jih pogine. Po leti se to sicer toliko ne opazi, ker slednji dan izleti na tisoče mladih čebel, ali pomladi je taka izguba Pločevinasto koritce ozke pa podolgaste oblike , jako občutna Zalega se ravno o tem času po številu katerega dno je vzločeno in ima nogi na obeh konceh» čebel. Ce se število čebel manjša, manjšati se mora tudi postavi se pod prosto vrteče se tako, da se kolo z skoro dotika dna. Potem se koritce nalije z gorkim pe največ čebel pogube pomladi panji, katerih alega, ker se minjša število krmilk in valilk. Navadno zaloga ob- trolejem, kolo pa kolikor mogoče počasi vrti. Za rab stoji iz kristalizovanega in strjenega medu. Če se po L ' mladi čebele maDjšajo, ne pa množe, niso dovolj močne io pripravljene, kadar se začne prva obila paša. Da se pa čebele manjšajo, krivo je največkrat pomanjkanje ______* r • vode. Zaradi tega pa treba po krajih, koder veliko se-ejo cgrščice, koder je mnogo sadnega drevja in boljša P^®^ Vprašanja in odgovori. Vprašanje 104. Vže več let boleha pri in sicer tako, da stebla in perje a J s; paša ; mine že junija meseca, da gleda čebelar, da čebe vzročuj da nas krompi prezgodaj zrumene i a na zoritev in pro- beno leto popolnoma ne dozori. Po moiem To gotovo močno lam ne manjka vode in kako je vedno dobivajo. Pomanjkanje vode v panji nastopi če aloga medu mnenji je bolezen pri nas veliko hujša, ker je uže seme premenjujemo. Ker je bolezen po- ne ne sestoj iz ekristalizovanega medu. če je v satji le bolno in ker ga dobna peronospori na trti, zato bi morda pomagala modra zrnast n ed in če treba za silo krmiti čebel medom. Tem se odprt odpom z pajanjem s strjenim a vrhnio ga Kaj je panja se narobe postav z odo □j o Odgo polnjena 11- ronospora. še mnenje? Prav pravite, krompi A. v Dol. Logatci.) boleze in terska posoda, zavezana z stavnim suknom Čebel sicer peronospora infestans, trtna pa .s e peronospora iticola Glivi sta SI potem krmij( kanje rkpj priteka sk popolnoma sorodni suk Če se jeseni Bolezen pa ni samo čebele s cukrenim pom 1 ne d Venda stopi pomanj- ona prehaj tudi na gomolj moTf jo čebele pomladi iskati Dobro sredstvo je pa res mod da listje odpada 0 in provzročuj ra galica, prezg o )daj lobo r j panja, kajti potrebuj mnogo za napravo sni- prejeli Vaše pismo 9 poria Zato dobro, da se bližu uljijaka v zavetnem tische Landwirth , in ravno ko sm dobili smo nemški list „Dei Prak a 9 ki čnem kraji čebelam priredi unetno napajališče tej reči to le piše: Lani je bilo če vsled deževnega mena po njivah videti glivo J ime m naravnega m varnega. Ta k o napajališče napravi se novano peronospora infestans, ki provzroča gnilobo krom lahko cd starih kamenecih korit ali od plitvih prstenih pirja ter kmetovalcu napravlja mnogo skrbi Od raz posod. te posode se dene zelenega mahu ali pa ka- ličnih sti opozorjeni, poprijeli so menja, da se čebele lahko usedajo, ter se slednji dan valci sredstva, ka se mnogi kmeto krompir obvaruj 8e napolnijo z vodo. Včasih živalim ni treba iskati solnih te gli toraj pridene še malo soli, da gnilote. Kmetovalec je posnemal vinogradnika in škropit snovi po mlakah, gnoj- s krompirjem posajen DJ bak gal Tekočina .Ber- nicah in lužah. Ob vročem poletji, ko voda hitro izhlapi se je pripravljala po receptu, katerega so objavili , treba je takim napajališčem prilivati po večkrat na dan. nische Blätter für Landwirtschafi'', tako le: 1 kilo modre po-litrih galice razstopi se v 4 litrih vroče vode in v drugi sodi .S Razne 1300 gramov kristalizovaue sode tudi v V ■ recL vroče vode. Kada ni za- df sti ^ Kako se pleve osat? Če plevemo osat, , da potrgamo stebla, ker korenine potem takoj iz LOva pcženo, ampak gledati moramo posebno na to, da korenino kolikor najbolj mogoče globoko izrujemo. r se ohladi, stanjša se sodna razstopina z 90 litri mrzle vede in se jej potem pcčasi priliva ga- lič razstopi in oboj ved meša Žal kmalu pok ta seveda je čitati v tem ali , da se je Ob priliki onem listu opis ali kritika da ni pripravnih škropil namen rabi posebna „palica", t. j. ozko, precej dolgo, dletu podobno orodje z lesenim ročnikom. Pralico za-rinemo glcbcko v zemljo, da izf odrežemo osat in drugi plevel z globokimi koreninami ter tako iziujemo kolikor moči dolg kos korenine. tega ali onega aparata, a za vse to se dosti ne zmenijo. Kada r pa bi človek potreboval take priprave, pa na ve, bi jo ročil. Posamič njive, posajene s krompi em 9 80 se nekatere edenkrat škropile, druge pa dvakrat Venda se delo kakor smo se preverili, zvršilo vikrat še le v juliji, drugikrat pa začetkom vgusta 9 Kako se spozna starost krav? Trgovci z živino ko je bolezen že bila precej napredovala. Že zaradi tega se poslužujejo ih ijač da k mlaj prevarili kupca da go v resnici. Starost krav pozna bilo jedva nadejati se, da bode kaj uspeha : vendar gmo bili radovedni, kakšen bode pridelek. Lansko jesen se pa po tem le : Če krava ni še štiri leta stara, nima ^^^ povpraševali in, o rogeh nikakih obročkov, v četrtem letu pa dobi eden se prepričali, kakšen bilo mogoče, tudi osobno bil uspeh in videli smo da j obroček, ki se lahko vidi ali otiplje. Potem dobi krava bil nepričakovano ugoden. Četudi so šele pozno škropili slednje leto po eden izkušajo te globine. tak obroček. Trgovci živinski pa vendar je bil pridelek po poškropljenih njivah mnoga □e, kolikor se da, odpraviti s tem, roge ostržejo s koščkom stekla in jih potem zgladij da godnejši. Pridelalo se je več in lepšega krompirja z da se ko edenkrat škropili, bilo je še precej boineg; lesom. Popolnoma se ti otročki vendar ne dado odpra- krompirja pa vendar ne toliko, kolikor po nepoškropljenih viti, in spreten kupec bode, potegnivši z rok po geh mestih iste njive; poleg tega je pa bil krompi vsekaka precej očutil letne obročke in tudi spoznal, da 80 rogovi debelejši. Oni kmetje, ki so mogli dvakrat škropiti, pridelali umetno zglajeni. Pri mladi živini so kočniki enako ve- tretjino več. Po številu je bilo pri vsakem steblu liki, pri stari pa ne^ ker se navadno vsi zobje enako ravno toliko krompirja, ali bil je debelejši, bolj moknat ne obrabijo in skrobnat. To je pa tudi lahko umevno, kajti opazilo se je, da so poškropljena stebla bila zdrava do septembra • k # v I'- V < ••t«"» t v'» o ® ? . 1 v • J ' fcšT po drugem škropljenji se cel mesec niso še nič preme- rate izbrati iz mrzlih krajev, na pr. izpod Trbiža ali z nila, nepoškropljena stebla so se pa posušila že sredi Gorenjskega. Kranjsko deteljno seme (od štajarske de-avgusta. Zatorej so v tem slučaji zeleni rastlinski deli telje) ravno zato slovi, ker je zelo stanovitno zoper mraz. mnogo dlje opravljali svoj posel prejemali in razkro Vprašanje 107. Kedaj je bolje gipsati deteljišča in jevali ogljenčevo kislino, saj vsa rastlinska rast izvira travnike, spomladi ali jesen se mora gips mešati s pepelom in koliko gipsa naj se porabi? Kje se dobi gips in po čem? (J. S. v D. L.) 4 Odgovor: Gipsati se sme jeseni in spomladi, Če je iz delavnosti zelenih rastlinskih stanic, ki jih je moči primerjati z majhnim kemičnim laboratorijem. „Drug leto moramo ves krompir poškropiti naj bode vreme «labo ali dobro, mislili so nekateri kmetovalci", moramo delo poprej začeti, . da bode uspeh gotovejši Pa le dovolj vlage, Ako imate po Va ših krajih suhe pomladi » odgo 80 drugi tretj pa 80 pristavljali » Načel ništvu naše zadruge stvari skupno kup^'jo bodemo predla da se potreb Tudi mamo premalo škropiln gipsajte pred zimo, drugače je dobro tudi spomladi, obče hvalijo jesensko gipsanje. Potrebno ni pepela pri-mešavati, a je zelo koristno, ker je pepel sam ob sebi ) gledati moremo, da si o pravem časa napravim novih vrsten gnoj za deteljišča in travnike, gips pa sam na » u držati morajo namesto 20, vsekako 40—50 litrov itd To nam dokazuje, da se bode škropljenje krompirja hitro občno razširilo. Tudi oni, ki so lansko poletje posmehovati se učenim kmetovalcem in zmajevali z glase, in bodo letos že sami škropili. sebi prav za prav ni güOJ ampak dela, da rastline druge güojilne snovi laže použivajo in zato bujneje rasto Na hekta porabiti do meterskih centov ä 100 gipsa. Gip^ prodaja v Ljubljani Franc Pirkar. Cena nam ni znana. vami, preverili so Škropljenje pa daj še drugo korist, brani namreč, da plevel njiv ne prerašča preveč a se bol odaj Vprakinje 108, Blagovolite mi naznaniti, katere najlepše in največe in kje prikaže se stebla posuše že v avgustu, začne jih hitro preraščati razen mej drugimi razne pasme domačih golobov so jih je dobiti ? (Gr. F. v S.) Odgovor: Najboljši odgovor doboste o tem, ako se nove vrste. Po njivah, koder je krompir še zelen, pa redko kedaj more uspevati plevel. Še s tem se poplačajo pristavljamo, da so za obrnete do M Lindw. Verkehrs-Anzeiger in Wien, ßörsegasse 14. Tam Vam tudi radovoljno povedo J je stroški in trud. Mi temu še ^Kropljenje Krompirja dobre škropilnica, kakoršne rabijo po vinogradih, če imajo dobro razpršilo, in da je dobro, če se za škropljenje rabi raztopina modre galice, nevtralizovana z nekoliko apnom. Vprašanje 105, Tepkovec in hrušovec, dasiravno či?ita in okusna, postaneta drugo ali tretje leto črnikasta. dobiti raznovrstnih golobov. Zaradi peči obrnite se do A. Drelseja v Ljubljani, ki je tudi ud naše družbe. Vprašanje 109, Tukajšnji posestnik ima vola, ki je liže uže pol leta z jezikom okoli star tri leta gobca. in se Ali je kaj pomočka zoper to barvo ? (A. R. župnik v S.) Odgovor: Čreslovina, ki je v vinu, oziroma v tep-kovci, spoji se z železnim okisom, kateri je uže od na- i07ec, ker se je pri na - lizanjem le preneha, ako je. Da bi ga kaj bolelo, ne pozna se mu ni znotraj ni zunaj gobca. Mazal je uže s kolomazjo (šmirom) in z drugimi zoprnimi rečmi, a nič ni pomagalo. Kadar se liže, drži se tudi ga naprej, panstvo v S.) kakor da bi se napenjal. Kaj je storiti ? (Žu ali pa je ali Odgovor: Samo iz tega popisa ne moremo posneti, lizanje bolezen ali razvada, zato ne moremo dati rave v sadji ali pa pride v teplio^ec, pravi rabila stiskalnica z železom okovana kaj železa v sodu itd. Ta spjjina je črna ia dela toraj nobenega odgovora. Morda ima kedo izmed naših čita tudi vino črnikasto. Kemiški je to barvilo natančno tisto, teljev o tem kaj izkušnje. kakor črnilo od šišk. To spajanje železa z čreslovinsko _ kislino pa vinska, jabolčna in citronova kislina zabra- njuje, zato tudi tepkovec ni precej črn, ampak šele po- ^neje^ kadar se kislina poizgubi, oziroma počasi razkroji. Pomoček proti temu je, da pazite, da ne pride tepkovec ali sploh mošt v dotiko s kako železno rečjo (če ima sod vratca, morajo biti notranji železni deli s smolo za- Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi kapani) in da vsako leto od drugega leta dalje dodenete tepkovcu nekaj citronove kisline, katera dela vino prav prijetno pitno. Vprašanje 106, Katero deteljno seme bi bilo za uas na Bolškem najboljše, ker uže par let nam leto za Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje.) 171. Moda v cvetju. Slava roži. Roža pri semitskih narodih in v Egiptu letom vsa detelja teljišča pokrita z gnojem? (A pomrzne, dasiravno imajo nekateri de Kdo ne pozna tiste nestalne gospe ki v S.) prestolju svetskem in gospodari celi svet? Odgovor: Vsekakor se Vam bode najbolj ugajala veliko in malo, staro in mlado J bogato sedi na se klanja in siromašno. moda ^rna ali štajerska detelja, ker je lucerna prva leta zelo Ta gospa občutljiva za mraz. Pa tudi seme štajarske detelje mo- oblačiti doma in zunaj nam veleva, kako se hočemo doma > na pohodih in plesih m «- 181 I t t » t i [ r f' I v i. t L F I v I L h I i I i r ) r !r r f b I I k p. F mi jo pokorno poslušamo. Ali kedar se jej zljabi, izmisli J drugih predpisov in drug kroj. Moda nam ureja naše hiše, ona nam sestavlja jedilne liste za naše sijajne f ostbe. Moda nam zapoveda, kake slike hočemo kupo - katere pesni čitati. in vati, kakošno glasbo poslušati, Ona odrejuje, kamo hočemo iti na izprehode, v katero kopališče, ali kamo hočemo potovati. In sitnosti imamo, ako mode ne poslušamo, veliki svet se nam smeja, češ, da nismo uglajeni in ne znamo fino živeti. Zastonj je upirati se modi, človek je proti njej preslab. No v vsakej umetnosti in v vsakej veščini so stvari, katerim se moda nikdar približati ne sme, kakor da si jih boji, ker jim nikdar vrednosti in cene premeniti ne more. Kar je zares dobro in lepo, na to nima moda oblasti, to svet vedno ljubi, v tem vedno naslade nahaja. Koliko je bilo pesnikov, kateri 80 se svetu priljubili, ali svet jih je uže davno pozabil! Homer pa je ostal in Tako je v slikarstvu in tudi svojej višini. ostane na drugej. Tudi mej cvetlicami imamo stvorov, katerih se moda nikdar ni dotaknila. Kjer nas v cvetju dražijo ne- Vsemogočna ta moda je zavladala tudi v cvetju, navadne oblike in pisane boje, tu je moda svoje go- Moda je od nekdaj vse naše vrtove urejala. Vsi, kateri spostvo razgrnila. Ali imamo cvetja, katero v svojej 80 hoteli v 16. in 17. veku pokazati, da imajo okusa in jednostavnosti odgovarja vsem zahtevam lepote, kater o razuma za lepoto, morali so svoje vrtove urediti v sloga p je vsakemu očesu po volji, katero ostaje veino lepo » renesanse. Koncem 17. veka je preuredila moda vrtove naj se okus preminja kakor hoče. Tako cvetje ostavlja po slogu baroknem, a v 18 modo in je ostal veku prišel roccoco v moda na miru, ona je ne more pred človekom ne po do konca istega veka, potem pa od veličati, ne ponižati, tu njena oblast neha. In taka cve-«topil mesto novej modi, katera hoče, da prirodo oponaša, tlica, katerej je človek od nekdaj prvenstvo med vsemi Pa tudi cve cve.nato lice teh vrtov se je vedno spreminjalo. V prvej polovici 17. veka so bili tulipani v m)di. N)ben vrt ni smel brez njih biti, ako je hotel gospodar, da mu po ukusu urejen. Za ljubitelje finega ukusa ni bila nobena cena previsoka, ako je samo mogel dobiti naj- modnejše vrste tulipa prvej polovici prešle veka 80 prišli hijacinti v modo, in preje klinčki, potem levkoje in konec istega stoletja na o 1 apasled jegUči. Početkom dajal, bila je roža. Umetno vrtnarstvo je preživelo raznih prememb, ali roža je ostala vedno kraljica vseh cvetlic. Na pre-stolju svojem je bilo roži lahko se obdržati v starem času, dokler je po vrtovih no ona se je obdržala na svojej višiai tuli pozneje 80 naše vrtove poplavile premnoge najkrasnejšo še malo drugih c/etlic raslo ko tuje cvetlice. našega stoletj 80 postale modne cvetlice geranije Grškej in Rimskej so slavili rožo uže v , pe-in kak- largonije, pozneje so jih zamenili s hortenzijami tuši, potem z georginami, kamelijami, fuksami, azalejami \rbenami in kukavicami. 5 Nedavno pa so postale modne cvetlice na Nemškem starem veku kot kraljico cvetlic. Tako je ostalo tudi v srednjem veku, da si je selitev narodov marsikaj ovi rala in tudi zatrla. Skromni samostanec je njegoval rožo z isto ljubeznijo, s katero jo je ščitil bojaželjni in ra- zuzdani vitez. Pa tudi v novejšem času, ko so nam po ški cesar Viljem I. preproste plavice, ker jih je začel ne nositi. Tako se moda v cvetju od dne do dne menja. in ljubitelji cvetja prav tako željno pričakujejo vrtnarskih časopisov z Londona in Genta, kakor gospe svojih modnih listov s Pariza. Ne vem, ali je na naših vrtovih cvetlica katera uže ni bila kedaj v modi tu ali tam. Pogledite 3 na ženskih klobukih ali shm- dali Kitaj, Japan, Indija in Avstralija, Afrika in Ame rika najlepše svoje cvetlice, da z rožo tekmujejo, pre magala je ona vse tujke. Človek je tako rekoč s silo vzdigal sedaj to sedaj uno cvetlico ? ali vse ta ljubljenke je vselej roža nadkrilila. Ena cvetlica vabi s svojo lepoto samo po noči v plesnej dvorani, druga se mo cvetnato lepotičj kih, pa hočete videti kako menia moda od pomladi > od leta do leta. Dokler je ta ali ona cvetlica do jeseni v modi, gospoduj ima prvo mesto, in ženske se ž njo lepotičijo vsem ostalim cvetlicam vrtovih Modno cvetlico postavljaj v dvorane in kazališča. Ali ta slava traj( cvet ekaj časa, pa mine. In ona draga in priljublj i: ki do sedaj imela edino pravico, da nam i.ozab- lepotiči prsi, da zahaja v palače, dojde sedaj v Ijenost storček in je vesela ako se jej privošči na vrtu pro more mirno premišljati o slavnej svoiej prešlosti. Druga jo je sedaj v slavi izmenila, njo pa so potisnili z velikaških vrtov, da se še nekaj časa potiče kralja Salamona, katere opeva visoka pesen po manjših mestih, dokler naposled skl pot svoj v podaje samo takrat, kedar jo povijemo v venec itd., ali roža je vedno in vselej najlepša lepotica. Njene dra-žesti in lepote ne menja ne kraj ne doba. Ona pristaje s svojo draženstvo lepoto v kraljevsko palačo, kakor v selsko kočo, pristaje v venec ali v roko najsiromašnejše dekline, kakor kraljice na prestolju. Naravna je to in čista lepota, katerej se vsak klanja, katerej nobeden ne more.se upreti. Vsi vekovi in vsi narodi slave rožo kot kraljico cvetlic. Tudi v našem narodnem in umetnem pesništvu je bila roža vedno najljubša cvetlica. Vendar pa je bilo v starem veku na vzhodu kul turnih narodov, kateri rože niso vzgajali. Na vrtovih ra8la njej ni spomina nikjer v sv« pismu niti stare > m roža, in o ^abitnej vasi. Enaka osoda je za vse, kar moda stvarja. niti nove zaveze. Nobeno semitsko pleme se v davnej Nezahvalna je to gospa, danes gazi, kar je včeraj sla- prešlosti ni bavilo z vzgojem rož, kakor je videti, sakaj '^ila in veličala. njo niti pravega imena nimajo. Rožo in njeno iim 80 dobila semitska plemena še rarodov. V stsrobaktrijskem jeziku se zove roža „vareda" uredbi. pozneje od azijskih more imeti veselja, ca bi se izreklo proti sedacji šolski aimecski ^varda", eolski ^brodcn", grški „rhodon", a latinski ^^rosa ^ V vse moderne evropske jezike je prešlo itte reže z latinskega, ker so jo Rimci z drugimi cvetlicami po Evrcpi raznesli. Divjo rožo, ki pri nas raste, nazivamo šipek. Tudi pri drugih narodih je tako. Ne- eno je torajj da smo samo rožo in ime prejeli od Eimeev Kakor pri starcdavnih Semitih, tako je tudi v Egiptu za farasuske dcbe bila roža nepoznata, niso je našli niti ca klesanih niti pisanih spomenikih. Prekrasni rožni vrtovi ob Nilu so nastali še le za dobe Ptolomejcev. Tudi v ssmej Indiji ni rože, ker jej tropsko podnebje ne ugaja. Eože, katere pri nas zovejo indijsko ali beu-galske, dcma so v Kitaju. (Dalje prihodnjič.) Politi<&?ie stvari. z državnega zbora. Budgetna razprava 1890. v Govor poslanca Sukljeja v državnem zboru 19. aprila 1890 (Dalje.) Tudi o Koroškem hočem govoriti. Najprvo omenim, da so izrazi, latere je rabil včeraj poslanec za Be- ljak, nekaj zviti; in po njih lahko sodite, kako gospodje, ki 80 tukaj v manjšini, tam proti nam postopajo, kjer 80 v večini. (Poslanec Klun : Res je!) Jeden izraz, ki ga je rabil, moram naglašati. Rekel je: Vsak spraven poskus bodemo smatrali kot to, kar je, namreč pielomljenje miru ; kjer pa imamo moč, je sicer ne bodemo zlorabili, toda ne bodemo je odstopili in ne delili. Gospoda moja ! Protestujem proti temu, da je gosp. poslanec dr. Steinwender te misli, da imajo on, njegovi tovariši ali njegov narcd oblast nad nami. Mi priznamo moč postave in tej se klanjamo; to oblast radi priznamo našemu cesarju in gospodu (Dobro.! Dobro! na desnici) za katerega so krvaveli n« in za katerega bodemo ra očetje in mnogi izmed nas, tudi svoje otroke poslali v boj in smrt toda bJasti te stranke ali posameznega naroda te bodemo nikoli priznali, nikoli se ji klanjali. ^^^ t (Pohvala na desnici.) Ne bodem obširen, tudi ne morem biti kot generalni govoinik, toda iz mnogfga gradiva izberem vsaj jeden slučaj. se nam vedno ugovarja, kadar Glede na Koroško govorimo o tamošnjih šolskih razmerah, da ljudstvo hoče tpko imeti in ni z nami lednih misli Gospoda ! Form je to res: toda videli bodete da slovensko prebivalstvo na Koroškem J v resnici ne Vzgled ki ga vajam, tiče se šolske občine Seat jakcb v Rožni dolini ki im štirirazred šolo. Od leta 1878 ljudsk iht( šoli 1 j u d j Zaht v Šentjakobu slovenski pouk v sloveiščino kot poučni jezik in da fe nemšči oa ga šcUkega leta dalj pel j kot pred et ta zahteva venda ni pretil Da leta 1883 je krajni šolski svet ponavljal te prošnje. Ker so nu to ustavili, obračal se je odslej občinski zastop na deželni šolski svet; zadnja peticija vlcžila se je bila meseca aprila ali maja miculega leta. Več mesecev ljudje niso dcbili cögovora; konečno pride poziv, naj se vsi stariši in varuhi otrok dne 20. novembra zbero v šolskem poslopji. češ, da pride gosp. okrajni glavar osebno (fujte! Čujte !), da se piepriča, ali res ljudje to žele kar občinski zastop navaja v prošnji. Gospoda ! Opozarjam Vas, da se postopanje okrajnega oblastva v tem slučaji ne strinja z razlago nauč-nfga minjst(nt\a in državnega sodišča. Ko se je ob- ravnavalo o taki prošnji, katero je podpisalo šestin-pedeset občanov v Šentlenartu, razsodilo je naučno mi-nisterstvo, da ne morejo (bčani odločevati o šoli v narodnostnem oziru, če tudi vzdržujejo šolo, temveč krajni šolski svet. tem slučaji pa so stv brnili. Obrnili se niso na občinski zastop ali krajni šolski svet, temveč na- stariše in varuhe otrok, kateri na ravnost na občane, naj razsodijo. Pri tem pa je bilo tole čudno: V razglasu se je glasilo : Kdor ne pride, tega glas se smatra tako, da !e popolnoma zadovoljen z dosedanjimi raz merfcmj. (Cujte ! Cujte! na desnici.) Vendar je prišlo 157 starišev in vaiuhov. Gospod okrajni glavar je prišel in govoril tri četrt ure v nemškem jeziku. Na Koroškem imajo čudovito navado. vsaka dežela ima svoje posebrosti 5 da deželni precsednik posebno rad pošilja slovenščine i ezmožne uradnike v okraje, kjer bivajo Slovenci; naspioti pa je bil poslan v čisto nemški okraj okrajni glavar, ki ja slo- one venščine v besedi in pisavi popolnoma zmožen; to se uenda dogaja zato, da se olajša občevanje s strankami. Dotični okrajni glavar, ki je prišel v Šentjakob, moral se je po tolmaču razgovarjati z ljudmi; in ta tolmač bil okrajni šolski Dadzornik. Na dolgo in široko se je vršila obravnava, da namreč deželni šolski svet ne m in sk so ljudi pregov ati te prošnje Pri glasovanji je 135 oseb gl i. Toda nič ni pomagalo, isovalo za slovenski pouk 19 za dosedanjo organizacijo, 3 pa so prej odšli. Od tega je preteklo 5 mesecev, in občina Št. Jakob, ki slovensko šolo, še vedno čaka na in za se že 12 let bori rešitev svoje prošnje. In navzlic temu je pisal koroški uradni list dne . februvarija 1890: „Umevno pa je, da bode vlada tudi 183 v prihodnje tako skrbno izvrševala opravičene želje v (Tako je! na desnici.) In ko bi dvomil, ali prav sodiia deželi (Smeh na desnici,) kakor se je doslej deželni razpršil mi je ta dvom g. pl. Plener sam. zbor vedno oziral na ta'«e želje/ (Pjslanec PjUak: (Konec prih ) Quod erat demonstrandum!) Ko sem dobil ta list v roke in čital te vrstice, - moral sem se sramovati. Taka postopajo organi one # vlade, katero slovenski poslanci skoraj že U leti podpirajo s toliko požrtvovalnostjo! Čutil sem to, kakor tedaj, ko sem v istem koroškem Naši dopisi. uradnem listu čital posamezna imena nas slovenskih Iz Ljubljane. tržaškem mestiiem zbora bilo je dne 2i. maja sila viharno. Pokazalo se je, da je poslancev in poleg tega epitheton ornans „uarodni huj- lahonske mestne odbornike že zdavnej pekel šolski govor skači." Na tak način postopajo koroVüa oblastva proti Naberg)jev pri budgetni razpravi državnega zbora. Sedaj nam. pa se je lahonom podala prilika, ko se je posvetovalo Preidem h koncu; pečati se hočem še z govorom o razširjenji laške ljudske šole v Škednji in napade -spoštovanega voditelja levice. Popoln)ma se striujam z ga prvi dr. Angeli s protestom zoper Nabergojevo jedno njegovo trditvijo ter ji pritrdim. Z gosp. poslancam sumičenje. Oibjrnik Nibargoj odgovarja, da mestnemu pl. Plenerjem namreč kličem vladi: ;,Sprava ne sme odb ne pristoja pravica ke o tem kar on go A^eljati le za Češko I"* Pač obžalujem, da se strinjava le na vnanje, le po obliki, glede na stvar samo pa sva si nasprotna. Najprvo hočem popraviti jedao trditev g. pjslanci pl. Plenerja. Očital je žila desnico. Jaz sem miles gregarlas v njenih namreč vladi, da je zopet zdru voril v državnem zboru, za to odgovoren je samo svojim volilcem in prepričan je, da mu od teh pritrjuje najmanj 957oi sicer pa je vse, kar ja tam govoril gola resnica. Lahon Spadoni pridruževa se protestu dr. Augeli ovemu. Potem ko sta še slovenska odbornika Martelanc in lU- skromea član naše večine, vrstah toraj ne vem kaj se mi je znano, združila vse godi za kulisami; kolikor pa se je desnica brez vladne pomoči, le iz cega vzroka, — Kar naravnost povem, ker še vedno veljajo oni vzroki in nameni, ki so nas prvotno zjedinili. To organizacijo pa je gospod pl. Plener imenoval le bojevno organizacijo. lišek zagovarjala Nabergoja, oglasi se predsednik z za hvalo dr. Angeli-u bergoj sumičil lahonsko stranko. Odbornik Nabergoj prosi iu z očitanjem, da je poslanec Na besede stvarnenu popravku ter obžaluje, da se je predsednik tako izjavil, ker kaj tacega se ne prigodi v nobanem parlameatarnem zboru Evrope ter pro teUuje proti takemu postopanju. Ko predsednik omenja da je Nabergoj to sam povzročil s svojimi napadi, za- ? nekem pomenu je vsaka politi('i moment kliče ta s sedeža kazoč na predsedništvo: T o I o boj treba pa tukaj razločiti, ali se gre tukaj za predsedništvo, to je italijanska kultura! Po teh besedah pa nastane strašanski Krik med üapad, ali obrambo (Tako je! na desnici), in tukaj mo-rem nasproti voditelju levice naglašati, da se da^aici ni lahoni in na galerijah, pretili so g. Nibergoju, pestmi zjedinila, da zatirala nemško-liberaluo stranko. To klicajoči fdori! faori! (ven! ven!) i se le ko je po nam ni hodilo na misel. Mi smo hoteli sami sebe oo dolgem vršanji Nabergoj izjavil ) da laškega naroda ni f varovati zatiranja, katero smo za časa gospodarstva nameraval žaliti, se je nemir nekoliko polegel. Vsa do- nemško liberalne stranke tako bridko občutili (Pohvala na godba kaže, da lahonstvo v Trstu postopa po dolgi Ui,- desnici); zavarovati si najvišja dobra, narodno in versko vadi samovoljno in Slovencem nasproti krivično, ker prepričanje, enakopravnost in avtonomni razvoj. (Dobro! se sicer branili z razlogi, ne pa s surovostimi. Da se te ua desnici.) Druzega nismo nameravali. To so načela krivice odpravijo treba oode še trdih borb slovenskemu In našega zjedinjenja, nravna ideja, ki nas je vodila. kaj hoče go-jpod poslanec pl. Plener? Včeraj je v svojem življu, vlada pa ne sme dalje rok križem držiti in laker se vidi, da potre bonom dajati samega sladkorja jako pomenljivem govoru očital vladi, da ne posluša bujejo grenkih zdravil. ice, da ne razruši desnice, da rašam: Na katero pot V ne krene na drugo pot Pazljivo sem poslušal njegov govor. toda druzega Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska. dobi desetih mesecev obolelo je 6^8 blagijničnih udov, izmej teh 577 moških in 71 ženskih. Umrlo je 22 udov, ne morem sklepati, kakor da je vrli govornik mislil pot mej temi 3 ženske. Izplačalo se je bolniščine 5014 gld do onih razmer, Ki so bile pred letom 1879, proti ka- 49 kr, bolniških oskrbovalnih trošsov 810 gld. 14 kr., terim se moramo mi vedno ustavljati (Dobro ! na da- voznine 70 gld. 46 kr., pogrebščine 294 gld., zdravniških snici,) ker smo prepričani, da so škodile Avstriji in nam troškov 1813 gld. 84 kr., za zdravila 1251 gld. 38 kr., (Dobro! na desnici), oslabile državo v notranjem in za- za kopelji 89 gld. 75 Kr., za terapeutične pripomočke državale njeno delovanje na vnanje.. Mislim, da gospod 23 gld. 98 kr„ in za obeznino 44 gld. 9 kr., toraj skupao» poslanec dr. pl. Plener s svojo trditvijo ni koristil spravi. 9412 gld. 13 kr. i £ — t \ l§4 a « Trgovinska in obrtniška zbornica kranjska zborovala je včerej popoludne v mestni dvorani ter si rešila vse za sejo minulega petka določen dnevni red v gledališča,^ak^ navzočosti 15 odbornikov. Po kratkem no in lahka. kulturelni pomeH: nagovoru pred- to je stališče braniteljev naroda idealnega življenja narodov sploh in sednika dr. P o k 1 u k a r j a , potrdil se je zapisnik zadnje vprašanji, seje, odobril ra^.un za minulo leto, sklenilo ge je vladi priporočiti privolitev semnjev v Moravčah, v potrditev priporočiti tarifo za meso v Črnomlji, javne tehtnice v Sinjigorici, tržnega reda v Kranjskigori, ustanovitev zadrug v okraju Poetojina, pravil zadruge rokodelskih obrtev in bolniške blagajnice v Ribnici in priporočiti napravo telegrafskih postaj v Hotederšici in na Raki. Konečno poročal je C. Lukman o svojim delovanji, za kar mu je zbornica izrekla zahvalo. Gospoda deželnega predsednika bar. Winkler-ja iineBOvala je občina Osivpica za svojega častnega občana. — Zgradba kamniške železnice dobro napreduje, ker savski mest je gotov, tako tudi do malega stavbe pri tem pomenljivem^ Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. Ministerski svet 9 ki se je minuli člen državnega železniškega sveta teden vršil pod predsedništvom cesarjevim, pe(^.al se je,, kakor se čuje, s postopanjem vlade nasproti zborovanju češkega deželnega zbora. Včeraj in predvčeranjem odhajali so z Dunaja skupni ministri v Pest > se danes pričenja zasedanj dele gacij Za letos se sicer v posebnih dogodkov, vendar delegacijah ne pričakuje pa je gotovo, da se z zasedanjem delegacij preloži ognjišče politikovanja v Budapešt. poslopij razun kamniških. Nasipa podstav za tir pa je Češka ge vče t o raj v toliko dog da 8© v kratkem prične prevažanj delegacij, pretrgalo se je zborovanj šotra po železniških vozovih. Deželno zbora in ikoma pred shodom češkega deželnega^ pretrgalo šo potem ko je bil eden gledališče v Ljubljani. Od zadnjega mestnega zastopa o tem vprašanji, rastejo stavbeni prostori za gledališče, kakor gobe, tako, da je P redloženih zakonov po dolgotrajnih razpravah in sr ditih borbah posvetovan in brez bistvene premembe sprejet tudi v tretjem branj obče se more izreči da prav teško obrniti se na eno stran mesta, ne da 80 Nemci, razun Bareuterja, in staročehi, razun 6 členov,^ yišče človek zadel v tako oglasil en slovenski gledališča sploh, naglasujcč, da drugi strani pa se je ostali mož beseda, ne pa tako, da bi načeloma protivili se popravkom ki so bili ločnostjo proti zgradbi bili v korist češki narodni stranki. ploh mogoči in v kolikor sa bil mestni donesek Izrekoma je pošto 30.0CO gld. neopravičen, da se gledališko podjetje sploh razun mladočehov, očitno ne splačuje, kakor kaže skušnja itd. Mi ne dvomimo. panje dr. Rieger-jevo našlo v javnosti pri vseh strankah priznanje. je to pravi uzrok nasprotovanja vsih onih odov Rieger ni nikdar lia, to da, vedno je zlični činih prizadevaj novega gledališča nasprotniki 7,gr8dbe to izrekali brez ovinkov, bila bi rešitev vpra- m šanja zelo polajšana. Radi pritrjujemo, da se gledališko podjetje skoraj povsod slabo splačuje, znano je, da je zatajil narodnih pravic svojega naro zagovarjal tudi veliko vrednost in potrebo pravične poravnavo s tamošnjimi Nemci, katerim je bil vedno tako pravičen, kakor lastnemu narodu. Plener, ki je sicer tudi vedno branil poravnavo, »se ni nikdar mogel povzdigniti do Riegerjeve višine, temveč je vedno še dražil češko stranko in hujskal svoje pristaša. bilo gospodarsko hiranje ljubljanskega gledališča posebno vsled tega gotovo, ker so v njem kakor gobe priraščeni unanji lastniki lož podjetniku gledališča odjemali velik grofHarach, knez Windisch-Grätz, cesarski namestnik ki Izmed druzih govornikov omeniti je še dr. Matuša govoril doslednjo, hladnokrvno in zato tudi vspešno del dohodkov, česar v prihodnem deželnem gledališču ne bode več. na gmotna vprašanja, na de grof Thun. Glede onih poslancev. ki želni gledališki zaklad s hišami, so izmed staročeškega kluba bolj vlekli z mladočehi, imenovati je dr. Škarda > Trojan in Kvičala, to da s častnim dostavkom, da je bila njihovo nasprotovanje vedno stvarno in da so njihove veliki vrednosti idealne vzgoje predloge večkrat podpirali dr ali oživljanja idealov za narode. Toda nje bode razumel govi; dr. Troj doletelo je V8akjaro£niJiuM^ ki ima za saboj vsaj zadnjih predlogov njegovih sprejet v javni seji. Koncem gO_let Rieger in drugovi ) veselje, da je bil eden vče- to je, da je slovenska beseda za javno mnja v mestu, in tudi v deželi, in rajšnje zadne seje izprosil si je deželni maršal knez Lobkovic pooblastila, da sme v imenu deželnega zbora. stala a V i t O 8 tem a a^ a v n i gledali e odprla vrata oder. 8 rj^ še primernim potom cesarski rodbini povodom poroke ce sarjeve hčere, gospe nadvojvodice Valerije, z nadvojvodom Franc Salvatorjem, izreči čestitanje z najboljšimi vošili Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki. i I