Gaspari globokomorska.qxp 8.12.2005 17:06 Page 89 89 Arheo 23, 2005, 89–92 Globokomorska arheologija na vzhodnem Jadranu - izziv za 21. stoletje? © Andrej Gaspari Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središèe, Inštitut za dedišèino Sredozemlja V preteklega pol stoletja sta hiter tehnološki razvoj in razmah podvodnih dejavnosti privedla do odkritij skoraj neslutenega števila potopljenih ostankov preteklosti. Znanstveno raziskovanje in popularizacijo podvodne kul- turne dedišèine žal že od vsega zaèetka spremlja komer- cialno izkorišèanje njenih pojavnih oblik, ki zadeva tako ostanke antiènih civilizacij kot odkritja iz manj odmak- njenih obdobij. Poleg obièajnega nezakonitega dviganja amfor gre v mnogih primerih za goli lov na bolj ali manj resniène potopljene zaklade; nemalokrat ga spodbuja tudi medijska industrija. Oba zelo razširjena pojava skupaj z rastoèo gospodarsko in turistièno infrastrukturo, ki v mnogih primerih nenadzorovano posega v arheološko zanimive dele akvatorija, sta razlog za intenzivno med- narodno povezovanje pri raziskavah in pravnem varova- nju podvodne kulturne dedišèine. V zadnjem desetletju smo bili tako prièa pripravam in burnim polemikam v zvezi z Unescovo Konvencijo o varovanju podvodne kul- turne dedišèine – po dolgotrajnem usklajevanju je bila novembra 2001 konèno sprejeta – ter italijanskemu pred- logu o Sredozemskem sporazumu, ki zadeva varstvo te dedišèine med Gibraltarjem in Bosporjem. Zaradi razširjenosti odtujevanja predmetov z najdišè v pri- obalju Jadranskega morja – zlasti v sedemdesetih in osemdesetih so se, žal, "izkazovali" tudi slovenski potapl- jaèi – pa tudi zaradi vesti o navzoènosti tehnološko dobro opremljenih skupin z nepoštenimi nameni, se hrvaška podvodna arheologija v zadnjem èasu usmerja tudi v raziskave morskega dna v veèjih globinah, ki zahtevajo posebej usposobljene specialiste za tehnièno potapljanje z uporabo plinskih mešanic (trimix, heliox). Znano je nedavno dokumentiranje ameriške leteèe trdnjave iz druge svetovne vojne, ki je zasilno pristala na morju v zalivu Rukavac na Visu in potonila v globino okoli 70 m, ter ponosa avstro-ogrske mornarice, bojne ladje Szent Ist- van, ki so jo leta 1918 med plovbo proti zapori v Otrantskih vratih, nekaj milj pred Premudo, potopili itali- janski torpedni èolni. Zaradi težje dostopnosti so bile te lokacije doslej bolj ali manj zavarovane pred plenilci pod- vodnih najdišè, ne pa tudi pred ribiškimi koèami, ki dobesedno preorjejo pešèeno morsko dno, na Jadranu vse do globine 150 m. Na drugi strani so ribièi poleg oza- vešèenih nabiralcev koral najboljši vir podatkov o globokomorskih najdišèih, saj je poznavanje nevarnih lokacij, ki poškodujejo mreže, zanje kljuènega pomena. Ker so èlovekove zmožnosti za resno strokovno delo na veèjih globinah vendarle omejene na izdelavo osnovne grafiène in opisne dokumentacije, se vse veè institucij odloèa bodisi za nakup bodisi najem daljinsko vodenih plovil brez èloveške posadke, t. i. ROV (Remote Operat- ed Vehicle) oz. manjših opazovalnih podmornic, oprem- ljenih s televizijskimi in digitalnimi kamerami, sonarjem ter hidravliènimi rokami in vakuumskimi prijemalkami. Posest in upravljanje tovrstne tehnologije sta bila sprva stvar veèjih družb, ki so se specializirale za globoko- morske posege, npr. za delo na naftnih plošèadih ter polaganje in pregledovanje razliènih vodov, vse bolj pa se uporablja tudi kot podpora oceanografskim, arhe- ološkim ali drugaènim raziskavam. V zadnjih dvajsetih letih, od odkritja Titanica leta 1985, so precej odmevali posegi raziskovalne skupine Oceanografskega zavoda Woods Hole Inštituta za tehnologijo iz Massachussetsa in še nekaterih drugih ameriških ustanov pod vodstvom Roberta D. Ballarda, med drugim najditelja razvpitih bojnih ladij iz druge svetovne vojne, kot sta ponosa nemške oz. japonske mornarice Bismarck in Yamato. Kot kapitan korvete v rezervni sestavi ima Ballard poleg matiènega plovila na voljo tudi edino nevojaško jedrsko podmornico ameriške mornarice NR-1 Nautilus, oprem- ljeno z izjemno zmogljivim sonarjem dolgega dosega, ki je bil razvit za iskanje sovjetskih podmornic pod polar- nim ledom, ter ROV Jason. Evropsko strokovno javnost je vznemiril predvsem z dokumentiranjem antiènih brodolomov v Sredozemlju in Èrnem morju; ob sodelo- vanju veè priznanih arheologov je med drugim odkril pokopališèe ladij na 800 m globoko ležeèem grebenu Skerki v mednarodnih vodah med Sicilijo in Tunizijo. Med letoma 1989 in 1999 je bilo na ozko zamejenem obmoèju odkritih pet odlièno ohranjenih ostankov brodolomov iz èasa med 1. stoletjem pr. n. š. in 4. stolet- jem n. š., srednjeveška ladja in dve iz 19. stoletja. Bal- lard je dvignil okoli 150 predmetov, izdelani pa so bili tudi fotomozaiki in sonarski naèrt. Buren odziv na pro- jekt, za katerim so bili ameriška vlada in ameriški intere- si za svobodno dviganje predmetov (in mineralnih surovin!), je poveèevalo dejstvo, da je projekt postal vzgled za arheološko manj odgovorne posege v vodah zunaj nacionalnih jurisdikcij. Pomen globokomorskih arheoloških najdišè ladijskih razbitin za spoznavanje antiènih civilizacij je predvsem v Gaspari globokomorska.qxp 8.12.2005 17:06 Page 90 90 Andrej Gaspari Globokomorska arheologija tem, da tako spoznamo plovila, njihovo opremo in vsebi- no tovora v doloèenem obdobju. Gre za t. i. èasovne kap- sule, ki jih v kopenskih arheoloških kontekstih sreèamo le izjemoma, o možnostih za študij ladjedelniških tehnologij in trgovskih povezav, ki jih odpirajo, pa sploh ni potreb- no izgubljati besed. Globokomorska najdišèa razbitin se od priobalnih razlikujejo tudi po neprimerno ugodnejših pogojih za ohranitev materialov, kot je nazorno pokazal primer ladje iz 4. stoletja, ki jo je Ballardova ekipa odkri- la 400 m globoko na dnu Èrnega morja in pri kateri je bilo mogoèe videti celo kvišku štrleèi jambor. Raziskovanje ostankov brodolomov v globinah oceanov seveda ni novost, vendar je šlo sprva veèinoma le za ogledovanje najdišè in žal tudi s še vedno veljavnimi doloèili mednarodnega pomorskega prava spodbujeno prilašèanje ladij in tovorov, vsekakor pa za posege, ki so bili daleè od arheoloških postopkov dokumentacije in vrednotenja pomena najdbe. Ob koncu devetdesetih let sta se kot strokovni standard uveljavila natanèno akustièno pozicioniranje raziskovalnih robotov, ki z velikimi serijami fotografij posnamejo najdišèe, ter uporaba sub-bottom profilerjev, ki z ultrazvokom pro- drejo v sediment okoli razbitine ter ustvarijo veè pre- sekov in skupen tridimenzionalni prikaz ladje, tudi zasute dele. Fotografije se pozneje zložijo v mozaik, ki prikazu- je celotno izpostavljeno površino ostankov brodoloma s predmeti, popaèenja pa se korigira z akustiènim naèrtom. S pomoèjo fotografij in videozapisov, znanstvenih inter- pretacij in geometriènih podatkov se nato izdela veè foto- realistiènih modelov, ki ponazarjajo najdišèe in napove- dujejo pod muljem skrite ostanke, npr. položaj amfore na podlagi tega, kako njeno ustje štrli iz sedimenta. Ob še nekaterih naèrtovanih izboljšavah bo kombinacija obeh metod omogoèala virtualno izkopavanje najdišè na sto- tine in tisoèe metrov pod morsko površino, torej v globi- nah, ki se jim èlovek sam še dolgo ne bo mogel približati. Ta uvod je bil nujen, da bi predstavili tridnevni obisk manjše skupine hrvaških in slovenskih strokovnjakov za podvodno arheologijo, Maria Jurišiæa, Jasena Mesiæa in Andreja Gasparija, pri kolegih iz institucij v Marseillu in Aix-en Provence; obiskali so Oddelek za podvodne in podmorske arheološke raziskave pri francoskem mini- strstvu za kulturo (DRASSM) in Center Camilla Julliana v okviru Nacionalnega središèa za znanstvene raziskave (CNRS), predvsem pa si ogledali sedež Comexa, ene najbolj znanih družb na svetu za globokomorske posege, ter njihovo raziskovalno plovilo. Comex S.A. je leta 1961 ustanovil Henri Germain De- lauze, naš gostitelj, nekdaj tesni sodelavec Jacquesa Costeauja in eden od pionirjev saturacijskega potaplja- nja. Njihova dejavnost – poleg komercialnega in ekspe- rimentalnega potapljanja, raziskav fiziologije in medicine hiper- in hipobariènih okolij, saturacijskega potapljanja, razvoja tehnologij za podvodne posege in izdelave opreme za globinsko potapljanje, jedrske tehnologije in robotike – je tudi zagotavljanje tehnološke podpore za raziskovanje na veèjih globinah. Comexovi potapljaèi, ki so leta 2001 sodelovali tudi pri dviganju ruske podmor- nice Kursk, imajo svetovne rekorde tako v globinskem potapljanju v morju (534 m) kot v simuliranih razmerah (710 m) z uporabo mešanic hydrox in hydreliox v okviru projekta Hydra. Comex, ki z DRASSM-om sodeluje že od leta 1977 in s katerim so od tedaj dokumentirali in raziskali že veè kot deset etrušèanskih in rimskih ladij, je zagotovil tehnološko podporo tudi pri doslej edinem "diverless" izkopavanju v veèjih globinah, brodolomu Sud-Caveaux 1 iz prve polovice 1. stoletja pr. n. št. V raziskovalne namene je družba zgradila ladjo Minibex in najnovejše plovilo Janus, 30-meterski katamaran tipa semi-swath, ki nosi podmornico Remora in ROV Super Achilles. Predstavitev tehnoloških zmogljivosti, ki jo je za nas pripravil Comex v okviru dogovarjanja o možnostih za sodelovanje pri raziskovanju v hrvaškem delu Jad- ranskega morja, se je zaèela zgodaj zjutraj z izplutjem Janusa iz družbinega pristanišèa pri Marseillu, kjer je tudi francoska nacionalna šola za profesionalno potapljanje. Predstavitev veè deset miljonov evrov vrednega plovila z opremo se je zaèela s praktièno seznanitvijo z avtopilo- tom in sistemom za dinamièno pozicioniranje plovila, ki ga omogoèata par krmnih propelerjev in par hidravliènih boènih motorjev v bližini premca. Sistem Janusu omogoèa mirovanje na doloèenem položaju glede na toèko na morskem dnu brez sidranja, pa tudi spremljanje premikajoèe tarèe, kot je ROV, AUV (Autonomous Underwater Vehicle) ali podmornica, ne da bi spreminjal smer ali relativni položaj, ter upravljanje ladje z eno samo komandno palico iz kontrolne sobe ali katere od zunanjih enot. Referenca za dinamièno ohranjanje položaja je lahko le eno podvodnih vozil ali potapljaèev, ki jih je sicer mogoèe spremljati oz. nadzorovati z žirokompasom, Gaspari globokomorska.qxp 8.12.2005 17:06 Page 91 91 Arheo 23, 2005, 89–92 sistemom za akustièno pozicioniranje, in navigacijskim sistemom DGPS. Razkošno opremljeni bivalni prostori na ladji, ki lahko pluje z najveèjo hitrostjo 12 vozlov, omogoèajo stalno nastanitev do 16 oseb. Namenjeni smo bili na okoli 12 milj oddaljeno lokacijo vzhodno od Marseilla, kjer je pred dvema letoma Delauze na globini 102 m odkril ostanke najveèjega doslej znanega brodoloma iz rimskih èasov, okvirno dati- ranega na konec 2. stoletja pr. n. št. Okolica tudi sicer slovi po naravnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih, saj najdišèe leži nedaleè od otoèka oz. èeri Grand Con- gloué, kjer je pod vodstvom Costeauja leta 1952 potekala ena prvih modernih arheoloških raziskav antiènih brodolomov, ter le nekaj milj južno od slikovitih apnenèastih sten, znanega športno-plezalnega središèa Calanques. Leta 1990 je poklicni potapljaè Henri Cos- quer na globini 37 m pod strmo obalo na bližnjem rtu odkril tudi vhod v delno potopljeno jamo s številnimi stenskimi upodobitvami živali in drugimi ostanki kultur izpred 27.000 do 19.000 let, eno najzanimivejših odkritij paleolitske arheologije vseh èasov. Ladja Cassis, poimenovana po najbližjem kraju na obali, je bila naložena z veè kot 2000 amforami za vino, ki jih pripisujemo precej pogostemu tipu Dressel 1A in izvira- jo s tirenske obale Apeninskega polotoka. Ker najdišèe zaradi globine ni ogroženo in ga zaradi že razmeroma dobrega poznavanja podmorskih najdišè tega èasa ni potrebno oz. zaželeno raziskovati, predstavlja posebno zanimivost, vendar je za zdaj in situ dostopno le redkim posameznikom. Naša skupina o naèrtovanem ogledu najdišèa s povsem novo podmornico Remora 2000 ni bila obvešèena, zato ob pripravah za spust podmornice v morje nismo bili le prijetno preseneèeni, marveè kljub profesionalnosti kar malce evforièni. "Starim" potap- ljaškim maèkom se je namreè obetal potop z izjemno vodljivim vozilom za dve osebi, ki je bilo oblikovano in opremljeno za oceanografske raziskave, posebej uporab- no pa je prav za dokumentiranje arheoloških najdišè s fotogrametrijo, in to do najveèje delovne globine 610 m. Podmornico s sferiènim opazovalnim prostorom iz 169- milimeterskega pleksistekla tipa methyl methacrylate, ki ima enak lomni koliènik kot voda, torej prepreèuje popaèenje, premika pet propelerjev in dodatni raèunal- niško voden hidravlièni pogon, ki vozilu daje podobne manevrske sposobnosti, kot jih ima helikopter. Upravljanje s preprosto zasnovano roèico je zelo lahko; o tem se je lahko preprièal vsak potnik. Raèunalnik na krovu hkrati samodejno nadzoruje smer, globino in viši- no nad dnom, upravlja z alarmom ipd. Poleg izjemno moènih zunanjih luèi je podmornica opremljena z dvema antropomorfnima robotskima rokama z dosegom 2 metrov in dopustne obremenitve 100 kg, panoramskim sonarjem ter TV- in digitalnimi kamerami z visoko loèljivostjo. Plovnost podmornice, ki lahko nosi do 200 kg dodatnega tovora, uravnavajo z balastnimi vsebniki. Govorna komunikacija s površjem poteka prek hidro- fona; doslej je odpovedal samo enkrat, vendar so problem rešili z uporabo prisluškovalnega sistema francoske vojske. Za vsak primer imata pilot in opazovalec za 72 ur zraka in energije; potop sicer traja 1 do 10 ur. Voznik hrvaških kolegov je bil kar direktor Henri, za svojih 75 let neverjetno vitalen gospod, ki se še vedno potaplja do globine 70 m in ima med èlani zelo mlade posadke izjemno avtoriteto, mene pa je na 50 minut dolg potop peljal eden od tehnikov – pilotov. Postopek pre- verjanja vodotesnosti lopute in spušèanja 5-tonske pod- mornice v morje je trajal le nekaj minut. Odklapljanju nosilnega škripèevja – to naredi potapljaè – je sledil potop v modro; do 100 m globine, kjer mrak že meji na temo, se je podmornica spustila v treh minutah. Zelenkasta svetloba, ki so jo na muljasto in ravno dno metale luèi, sprva ni razkrila drugega kot nekaj školjk, 30 m oddaljeni ostanki brodoloma pa so se že zarisovali na sonarju. Pred nama se je kmalu odprl pogled na seg- ment okoli 50 m dolge in 7 m široke skupine enakih amfor, ki segajo do meter visoko iz dna. Ostanki ladje sicer niso vidni, vizualni vtis o najdišèu pa zato bogatijo številni gruji, ki molijo glave iz amfor, ter prirasle morske vetrnice. Mimo je priplaval celo lopar. Dodatna prednost Janusa je ROV Super Achilles, ki ga v pregled lokacij navadno pošljejo že pred uporabo pod- mornice ter potem, ko doseže dno. Na operativno globi- no ga spustijo v kletki z 2000 m dolgo žièno vrvjo; to nato zapusti s pomoèjo 70 m dolge koaksialne žice, prek katere se prenašajo elektrika, nadzor ter sonarski in videopodatki. Tudi ROV je opremljen z akustiènim od- dajnikom, s katerim sledijo njegovim premikom oz. položaju glede na kletko oz. "garažo", ki je pozicioni- rana na enak naèin. Pravzaprav smo si najdišèe ogledali že na monitorjih in raèunalnikih iz zatemnjene nadzorne Gaspari globokomorska.qxp 8.12.2005 17:06 Page 92 92 Andrej Gaspari Globokomorska arheologija sobe za komandnim mostom. Poleg že omenjenih siste- mov se v tem prostoru na trdih diskih zbirajo in hranijo podatki iz vseh senzorjev na krovu; med temi moramo posebej omeniti sistem za batimetriène meritve s side- scan sonarjem in multi-beam sonarjem, ki jih je moè v realnem èasu v tridimenzionalni obliki skupaj s sledovi ladje, ROV-a ali podmornice prikazovati na digital- izirani pomorski karti. Natanènost sonarskih posnetkov je postala oèitna ob ogledu digitalnega modela reliefa z izjemno ostrim obrisom nemškega bombnika Dornier iz druge svetovne vojne. Po slovesu od direktorja in posadke ter Nicolasa Boi- chota, izvršnega direktorja podjetja in arheologa hrvaškega rodu, ki je organiziral naš obisk, so nas z gli- serjem odpeljali na kopno, Janus pa je nadaljeval iska- nje kabine letala, s katerim se je leta 1944 med izvid- niškim poletom ponesreèil avtor Malega princa, pisatelj Antoine Saint-Exupéry. Kakšne možnosti odpira sodelovanje med hrvaškimi in francoskimi arheologi ter Comexom, je pokazala prva skupna raziskava doslej arheološko povsem neraziskanih obmoèij v srednjem in južnem Jadranu, izvedena maja 2005. Posebna pozornost je bila namenjena okolici Visa oz. prizorišèu bitke med admiraloma Tegetthoffom in Persanom leta 1866; posledica tega je bilo težko prièako- vano odkritje oklepnice Re d'Italia.