CELJE, 28. MAJA 1981 - ŠTEVILKA 21 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC »VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA« UČNA URA VARNOSTI Razstava v hali Golovec do 7. juniia Jutri, v petek, 29. maja, bo v Celju otvoritev zvezne razstave »Varnost in družbena samoza- ščita«, ki jo v Sloveniji posveča- mo 40-letnici VOS, OF in Naro- dne zaščite, njeni pokrovitelji pa so republiški oziroma pokra- jinski komiteji za SLO in DS. Ob 30-letnici organov za notra- nje zadeve je bila 13. maja 1974 v Beogradu odprta zvezna razstava »Tri desetletja varnostne služ- be«. V naslednjih šestih letih jo je videlo že več kot sto jugoslo- vanskih mest po vseh republikah in pokrajinah, letos pa je v naši republiki. Razstava je bila v še- stih letih večkrat obnovljena, no- vim družbenim razmeram se je prilagodila tudi sama zasnova razstave - proces podružbljanja varnosti je preoblikoval razstavo organov za notranje zadeve v raz- stavo o »Varnosti in družbeni sa- mozaščiti«. Vsebinsko je razdeljena na več enot, ki prikazujejo razvoj naše varnostne službe med NOB in socialistično revolucijo, ključne varnostne probleme povojnih obdobij, preprečevanje vseh vrst sovražnega delovanja, zatiranje kriminalitete, področje javne varnosti, tehnična sredstva in proces podružbljanja varnosti in družbene samozaščite. Da bi bilo sporočilo razstave čimbolj popol- no bodo za to poskrbeli posebni vodiči z ustno razlago ter demon- stratorji, ki bodo prikazovali uporabo najsodobnejših tehnič- nih sredstev. Vsebina, fotografije in ekspo- nati na razstavi kažejo medseboj- no povezanost varnostne proble- matike z družbenim sistemom, varnost kot neločljivo sestavino našega družbenega sistema. Raz- stava poleg tega, da informira, tudi sooblikuje varnostno kultu- ro, razvija in utrjuje samouprav- no socialistično zavest in vzpod- buja samozaščitno dejavnost, zlasti pa je pomemben prikaz nujne povezanosti vseh dejavni- kov, da bi bila varnost v naših samoupravnih okoljih čimboljša. Razstava je namenjena vsem delovnim ljudem in občanom, saj je tudi varnost naloga vseh, zlasti pa je zanimiva za tiste, ki se pač ukvarjajo z varnostnimi in samozaščitnimi dejavnostmi. Razstava bo v hali Golovec odpr- ta do nedelje, Z. junija. V tem času si jo bodo ogledali delovni ljudje in občani iz vseh občin celjskega območja po posebej pripravljenem razporedu. Raz- stava »Varnost in družbena sa- mozaščita« je prava učna ura naše varnosti in zaradi tega re- snično vredna podrobnega ogleda. TONE VRABL MLADI PRED MUZEJEM MARŠALA TITA V 7REBČAH Pred muzejem Maršala Tita v Treb- čah je bila v nedeljo osrednja slove- snost šmarske občine v počastitev Dneva mladosti. Na proslavi je govori- la predsednica občinske konference ZSMS Milka Dobrave, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovnih šol iz Bistrice ob Sotli, Lesič- nega in Kozjega ter moški pevski zbor iz Podčetrtka. Na proslavi so podelili tudi priznanja zaslužnim mladincem in njihovim mentorjem. Tako so za pri- zadevno delo dobili priznanje občin- ske konference ZSMS Ivan Drozg, Marjana Žogan in Albin Srimf, men- torji Jakob Hrepevnik, Silva Sikušek in Angelca Cepin ter aktiv mladih za- družnikov iz Šmarja pri Jelšah. DOBRODOŠLICA MLADIM PEVCEM Celje te dni ponovno gosti na 14. MLADINSKEM PEV- SKEM FESTIVALU mlade pevce iz Avstrije, Bolgarije, Fin- ske, Madžarske, Poljske, Sovjetske zveze. Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in iz skoraj vseh bratskih repu- blik in pokrajin Jugoslavije. V teh dneh bo okoli 4000 mla- dih gostov živelo v in z mestom Celje in zato je prav, da tudi občani živijo z njimi, tako da bi se vsi počutili kar najbolje in da bi odnesli iz našega mesta najlepše spomine. Želeli bi, da bi bila dvorana Narodnega doma polna na vseh koncertih ter da bi se v nedeljo na množičnem kon- certu v Mestnem parku zbralo kar največ občanov, ki bodo' na ta način dali najlepše priznanje mladim pevcem za njihcV- trud in nastop. Mladim pevcem, gostom in vsem ostalim ud&iežencem festivala pa želimo, da bi se v Celyu počutili kot doma. ? ZMRZAL VZELA PRIDELEK Sneg in nizke temperature v sredini aprila sta jo krepko zagodla tudi plantažam na Mirosanu. Po optimističnih napovedih za letošnji pride- lek v času cvetenja že ugo- tavljajo, da je velik del, mor- da celo okrog 80 odstotkov, šel po zlu. Kot je povedal vo- dja TOZD Sadjarstvo Miro- san ing. Vid Korber, lahko škodo, ki je nastala ocenjuje- mo kot katastrofalno, do- končno pa jo bodo ocenili do konca tega meseca. Hudo je tudi to, ker kljub temu, da bo pridelek neprimerno manjši kot v povprečnih letinah, stroški ne bodo sorazmerno manjši, temveč celo večji. Zaradi pozebe poškodovano drevje zahteva več nege in škropljenja. V Mirosanu bo- do poskušali škodo deloma pokriti z zavarovalnino, saj so vsi nasadi zavarovani, de- loma pa iz rezerv, ki so si jih ustvarili ob dobrih letinah. Tudi v hladilnicah imajo še nekaj vagonov jabolk za ka- tere računajo, da jih bodo prodali v prihodnjih dveh mesecih. Cena ne pokriva stroškov skladiščenja. Ta pozeba bo konec kon- cev najbrž spet najbolj udari- la potrošnikov žep. Lahko si mislimo kakšne bodo cene sadju za ozimnico, saj ga bo tudi pri kmetih jelo rnalo. Mnogi so namreč ^SG VGdno radi kupili jabolka iz kmeč- kega sadovnjaka. Upamo lahko le, da vsaj tega kar je ostalo, ne bo pobrala še kakšna vremenska ujma. T.T. CELJE 81 V OBRAMBI IN ZAŠČITI Naloge izpolnjujemo vsi! Nekaj mesečne temeljite priprave za zvezno vajo ob letošnjem Dnevu civilne za-, ščite so takorekoč končane. Republika je prevzela odgo- vornost organizacje zvezne vaje in le-to zaupala Celju, ki je takoj začelo s temeljitimi, resnimi in odgovornimi pri- pravami. Ko odštevamo dne- ve do osrednje vaje lahko re- čemo, da gre za nov trenutek v naših stalnih pripravah, kako se usposobljen upreti sovražniku ali čim učinkovi- teje zadržati vse težave mo- rebitne elementarne ne- sreče. Brez posebnega hvalisanja lahko rečemo, da bodo prve junijske dni vse oči Jugoslo- vanov uprte v Celje, kajti tu bo potekala ena izmed mno- gih akcij v stalni verigi pri- pravljanja za učinkovito ukrepanje. V osrednji vaji, ki bo v soboto, 6. junija dopol- dne, bo sodelovalo okoli 8000 delovnih ljudi in obča- nov Celja! Tisti dan bo v na- šem mestu tudi mnogo go- stov, ki bodo našo priprav- ljenost ocenili ali pa si jo ogledali zato, da bodo marsi- kaj koristnega posneli tudi za domače razmere. Vaja bo šolska ura naše skupne pri- pravljenosti, ne pa zrežirana predstava ali dobro posnet »vele« film! Iz vaje moramo vsi skupaj povzeli celo vrsto nadaljnih zaključkov, ki nam bodo v korist za še več- jo varnost. V Celju bo v prihodnjih dneh cela vrsta najrazličnej- ših aktivnosti. Ne pozabimo, da se to dogaja med nami in za nas, zato ne stojmo ob strani, češ, saj tega ne potre- bujemo ali saj že vse vemo... Ce že ne bomo direktni ak- tivni udeleženci potem svojo pripadnost izrazimo vsaj z ogledom razstav, vaje, šport- nih prireditev, parade, razgo- vorov. TONE VRABL PRED PRIČETKOM MDA ZAVIHTELI BODO KRAMPE V Šentvidu se bo zvrstilo 360 brigadirjev 6. junija bo Kozjansko spet oživelo. Prišli bodo brigadir- ji I. izmene Zvezne mladin- ske delovne akcije Kozjan- sko 81. Priprave na prihod mladih so v šentjurski občini v polnem teku. Tudi letos bodo brigadirji odhajali na delovišča iz naselja v Šentvi- du pri Planini. Mladinske delovne briga- de iz naselja Šentvid bodo delale predvsem na skup- nem, največjem in osred- njem delovišču, in sicer na odseku ceste Slivniga-So- dna vas. Posodabljali bodo cesto Jezerce-Kalobje in po že pridobljeni projektni do- kumentaciji reševali pro- blem s pitno vodo v krajevni skupnosti Kalobje. Pčleg teh treh osrednjih delovišč, pa v občini Šentjur predvidevajo še nekaj manj- ših udarnih akcij s sodelova- njem mladih iz občine in ostalih krajanov. Tako naj bi dokončali vodovod na Žu- smu, prevzeli dela pri elek- trifikaciji na Planini, urejali bodo partizanska obeležja, poti in spomenike v krajevni skupnosti Šentvid. Skupno akcijo načrtujejo tudi pri gradnji ceste na Resevno. V Šentvidu pri Planini se bo v treh izmenah zvrstilo okrog 360 brigadirjev iz vseh koncev naše domovine. Ena izmena bo ostala na Kozjan- skem 28 dni. V teh dneh pa mladi ne bodo samo delali na deloviščih, ampak bodo svoje mlade moči usmerjali tudi v številne interesne de- javnosti. Posebno pozornost bodo letos namenili idejno- političnemu izobraževanju. SREČANJE INVALIDOV NA GRAŠKI GORI Na posvetovanju predstavnikov vseh društev invali- dov celjskega območja so se pred časom dogovorili, da bodo v počastitev letošnjih jubilejev organizirali zbor invalidov celjskega območja na Graški gori pri Vele- nju. To srečanje, katerega se bo sodeč po prijavah udele- žilo preko 1000 invalidov in drugih gostov, bo v nede- ljo 31. maja dopoldne na Graški gori, kjer je veličasten spomenik padlim partizanom legendarne XIV. divi- zije, ki je na tem kraju bila nadčloveške boje s premoč- nim sovražnikom. V bližini spomenika, ki je delo že pokojnega kiparja Antuna Augustinčiča, je tudi spo- minski muzej posvečen XIV. diviziji. Na tem velikem zborovanju bo govoril podpredsednik slovenske skup- ščine Jože Globačnik, šoštanjski rojak, kulturni pro- gram pa bodo izvedli člani in pevski zbor društva invalidov iz Celja. V. K. 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 21 - 28. maj 198i RESOLUCIJA V RAZPRAVI v vseh temaljnih orga- nizacijah združenega de- la, krajevnih skupnostih in samoupravnih intere- snih skupnostih bi mora- li delavci in občani do 10. junija zaključiti razpravo o osnutku Resolucije 3. kongresa samoupravljal- cev Jugoslavije. Razpra- va o tem pomembnem dokumentu bi morala biti pripravljena tako, da bi se udeleženci lahko na podlagi ocene lastne sa- moupravne organizirano- sti in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v delegatskem sistemu opredelili do na- daljnjih aktivnosti in do osnutka Resolucije. Razprava bi morala upoštevati tudi sedanji družbenoekonomski po- ložaj delavcev v združe- nem delu ter izraziti pod- poro usmeritvam za kre- pitev samoupravljanja ter uresničevanju ciljev go- spodarske stabilizacije. Vse pripombe, ki bodo v razpravah izražene na osnutek Resolucije, zbira odbor za sklic in pripravo 3. kongresa in republiški koordinacijski odbor za pripravo kongresa. SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA REŠITVE NAZAJ V BAZO Pravdanje za samoupravo zunaj združenega dela Število pravd na sodiščih združenega dela narašča iz leta v leto. Ta podatek, ki si- cer ne velja le za samouprav- no sodno prakso celjskega območja in Slovenije, dobi povsem drugačen pomen, če se še doda, da se pritožujejo in iščejo pravico predvsem delavci. Manj je sporov med drugimi osebki združenega dela. Toda večja zasičenost sodišč združenega dela in obenem večja obremenitev družbenih pravobranilcev samoupravljanja pove, da delavci čedanje manj proble- mov rešujejo v delovnem okolju. Preobrazba samou- pravnega sodstva pa je težila prav k temu - da prizadeti rešujejo spore tam, kjer na- stajajo, v kolektivu, v tozdu. Tako sta se dva nova organa, ki naj bi omogočila bolj sa- moupravno urejanje nespo- razumov, znašla v položaju, ki je prav nasproten ciljem ob njuni ustanovitvi. Zdi se, kot da spodbujata samou- pravno pravdanje zunaj združenega dela, zunaj te- meljnih samoupravnih skupnosti. Ali je to res? Kje so vzroki, da delavci raje potrkajo na vrata sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja? Ali samo zato, ker je notranja samou- pravna zakonodaja zaplete- na, premalo natančna in celo pomanjkljiva? Ali morda za- to, ker komisije za samou- pravni delavski nadzor niso aktivne? Ali pa so vzroki še drugi? Nedvomno so. Dose- danje delo družbenih pravo- branilcev samoupravljanja in sodišč združenega dela ter njihovo mesto v samouprav- nem pravosodnem sistemu nakazuje nekaj vprašanj, na katere bi morali odgovoriti predvsem delavci in družbe- nopolitične organizacije. Prvo mesto, kjer je treba raz- čiščevati nasprotja in nespo- razume, mora biti delovno okolje. Če delavec ne nače- nja spora v kolektivu in išče takoj pomoč ali nasvet zunaj delovnega okolja, je s tem že izrečena nezaupnica samou- pravnim odnosom v tozdu. Resda se samoupravno prav- dajo nemalokrat delavci, ki zavestno spregledajo možno- sti za notranjo sporazumno ureditev problema. Včasih dobijo potuho slabi, nedisci- plinirani in nedelavni delav- ci. Take primere bi bilo treba posebej ugotoviti in odkriti razloge zanje. Pomembnejša pa je mno- žica tistih delavcev, ki nav- zlic osebnim odlikam znotraj kolektiva ne vidijo možnosti za pametno rešitev spora. Naraščanje sporov pri sodi- ščih združenega dela in iska- nje pravice pri družbenih pravobranilcih samouprav- ljanja so nekateri sicer priča- kovali, najbrž za to, ker že sam zunanji pritisk lahko pospešuje rešitev posamez- ne zadeve. Toda vprašati se bo treba, zakaj prihaja do ta- kega odliva zaupanja. Ne- zaupnica notranji samou- pravni zakonodaji in politič- nim organizacijam, zlasti sindikatu, ki bi moral delav- cu najbolj pomagati, je tudi dokaz določene birokratiza- cije samoupravljanja v neka- terih kolektivih. Obenem pa se ponuja vprašanje, ali sodi- šče združenega dela in druž- beni pravobranilci samou- pravljanja ne bi mogli delo- vati v večji meri tako, da bi delavec največ problemov rešil prav v matični delovni skupnosti. Stabilizacija ni le stvar občinsiiih, republiških in zveznih vodstev ter upravnih organov. Že dolgo je jasno, da bomo njene cilje dosegli le, če jo bodo kot dolgoročno usmeritev dela in obnašanja sprejeli vsi delovni ljudje in občani v naši državi. Če bodo njeni cilji vgrajeni v plane in programe sleherne temeljne skupnosti. A ponekod še kljub temu ostajajo stabilizacijske naloge nekako izrinjene iz temeljnih planskih usmeritev posamez- nih delovnih okolij, kar močno slabi splošna prizadevanja, da bi stabilizacijske cilje čim prej uresničili. Zdi se, da je tako tudi v občini Šmarje pri Jelšah. To je moč sklepati tudi po tem, da so na zadnjem zasedanju zborov občinske skup- ščine delegati ocenili gospodarske razmere v občini in ob ŠE NA STRANSKEM TIRU tem sprejeli konkreten in jasen paket stabilizacijskih ukre- pov za izvajanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letošnjem letu. Na prvi pogled se zdi takšno dejanje dobro, hvale vredno, toda če mu globje pogledamo v obisti, se nam pokaže drugačna slika. Zakaj? Dejstvo je namreč, da je bil program stabilizacijskih ukrepov izdelan v upravnih in izvršnih organih občinske skupščine, v strokovnih služ- bah samoupravnih interesnih skupnosti. Ta program, cilji in usmeritve niso izšle iz temeljnih organizacij, iz krajevnih skupnosti, šol, ker jih preprosto delavci in občani niso ne oblikovali in ne sprejeli. Jasno, izmeje so. Toda - premalo jih je še. In kaj to pomeni? Delegati so torej sprejeli nek vzorec stabilizacijskega ravnanja, ki je - če ga gledamo z ravni občine - sicer dober in utira poti k hitrejšemu razvoju, vendar pa je preveč neoseben in tuj ljudem zato, ker ga niso sami spoznali za dobrega, ker ni izšel iz njihovega dela, iz njihovih prizadevanj. Ali lahko potem pričakujemo, da bo dal željene učinke? Zagotovo ne tiste, ki jih vsi želimo in pričakujemo, temveč predvsem one, ki jih bo moč dosegati skozi administrativna sita. Teh pa je bilo, če se spomnimo, že doslej preveč. DAMJANA STAMEJČIČ RUDNIK LAŠKO ŠLI NA SVOJE Odslej samostojna del. organšZ^clJB Skoraj 200 članski rudar- ski tozd se je na referendu- mu odločil, da zapusti delov- no organizacijo TIM Laško in se oblikuje kot samostoj- na delovna organizacija. Ta »odcepitev« ne sodi v okvir nezaželenih, pa v zadnjih ča- sih skoraj vse pogostejših tozdovskih ubežnikov, saj je bila že dlje časa načrtovana, pogojena pa s spreminja- njem razmer v energetiki in premogovništvu. Vsekakor se bo skušal ko- lektiv laškega rudnika, toč- neje rudnika v Rečici pri La- škem, v najkrajšem času vključiti v enega izmed na- ših večjih rudarsko energet- skih kombinatov, v velenj- skega ali zasavskega, saj le v takšni povezavi lahko načr- tuje svoj nadaljnji razvoj. Se vedno pa ostane res, da je v kriznem obdobju za rudarje laški TIM opravil dobro soli- darnostno delo, čeprav obe vrsti proizvodnje v bistvu ni- sta nikoli spadali preveč skupaj. Usmeritev nazaj k premo- gu zaradi izkoriščanja last- nih domačih energetskih vi- rov, pa je bila dovolj močan vzgib za sedanjo odločitev. Končno tudi količine okrog 40.000 ton kakovostnega rja- vega premoga, kolikor ga na leto nakopljejo rečiški rudar- ji, niso več nezanimive. Real- ni so postali tudi načrti, da s 86 milijoni dinarjev naložb odprejo nove rove in si tudi zagotovijo ustrezno opremo. MITJA UMNIK TITOVI PIONIRJI - TITOVI VOJAKI V Velenju so imeli dvodnevno vajo NNNP 81, kjer so znova preverili znanje vseh, ki bodo sodelovali v morebitnih odpornih akcijah ob napadu sovražnika ali pa ob elementarni nesreči. Veliko akcij je sprotnih, večje akcije pa naj bi pokazale vse tiste učinke, ki jih pridobivamo v osnovi. Ob zaključku vaje je bila slovesnost na Titovem trgu sredi Velenja, kjer so enoto Teritorialne obrambe poimenovali po Karlu Destovniku Kajuhu. Na slovesno- sti sta o Kajuhu in borbah štirinajste divizije, spregovorila soborca Marta Schmit-Brina in general Miha Butara-Aleks. Pionirji OS Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja so pripadnikom TO izročili zbirko Kajuhovih pesmi, delegacije pa so položile cvetje pred Titov spomenik in spomenik Onemelih pušk. Foto: LOJZE OJSTERŠEK KONJIŠKA SKUPŠČINA ZA OHRANITEV SOCIALNO- EKONOMSKE VARNOSTI Čeprav je še v mesecu fe- bruarju 153 delavcev v konji- ški občini prejelo za normal- no opravljanje del in nalog ter za polni delovni čas manj kot 6000 dinarjev mesečnega osebnega dohodka, sedaj ta- kih delavcev ni več. Tudi de- legati vseh treh zborov ob- činske skupščine so na po- nedeljkovi seji sprejeli sklep, da najnižji osebni do- hodki ne smejo biti manjši olj 5000 dinarjev. Glede na dobre gospodarske rezultate v preteklem letu in začetku letošnjega ob socs^jlem Zao- stajanju osebnih dohodkov delavcev, pa so predlagali tu- di hitrejšo rast osebnih do- hodkov. To je le eden izmed sklepov, ki bi naj zagotavljali ohranitev socialno-ekonom- ske varnosti delavcev in ob- čanov. Ostali se nanašajo ta- ko na štipendiranje kot zapo- slitev vseh mladih, ki bodo končali šolanje, na zvišanje denarnih pomoči otrokom in družbenih denarnih pomoči kot edinega in kot dopolnil- nega vira preživljanja in na izposojanje učbenikov učen- cem osnovnih šol. Da bi zagotovili skupno odgovornost za izvrševanje sklepov izvršnega sveta, so delegati sprejeli tudi sklep, po katerem so lahko pred- stojniki nekaterih temeljnih upravnih organov samo čla- ni izvršnega sveta. To velja za komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj ter oddelke za urbanizem, gradbene in komunalne za- deve, za notranje zadeve, za ljudsko obrambo, za občo upravo in proračun ter za družbene prihodke. Med pomembnimi odloči- tvami delegatske skupščine sta tudi sprejeta predloga o uvedbi komelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč ter o uvedbi komasacijskega postopka za območje dela Slovenskih Konjic, Konjiške vasi in Tepanja. Za pričetek del, od katerih si konjiško kmetijstvo veliko obeta, je to nujno potrebno. MBP RDEČ NAGELJ ZA NOVE ČLANE ZK Na dan mladosti je bila na Tehniški šoli v Celju prireditev, j kjer so v vrste Zveze komunistov sprejeli 104 nove člane iz j celjskih srednjih šol. Za vse te mlade ljudi je bil to praznik in , hkrati tudi obljuba ter dolžnost, da bodo postali pravi in prvi J borci naše samoupravne socialistične dežele. Pripadnost! Zvezi komunistov ne pomeni članska izkaznica, je na slove-; snosti poudaril izvršni sekretar OK ZK Celje Srečko Pratne- mer. Je veliko več. Biti komunist, pomeni biti človek, tova-' riš in borec, ki si mora dan za dnem, iz vsakodnevne prakse ! pridobivati novo idejnopolitično znanje in zaupanje množic. ; "i Praznik sta s svojim kulturnim nastopom obogatila recita- cijska skupina TS in mladinski pevski zbor. Novosprejeti komunisti so se po končani slovesnosti od-, peljali v Kumrovec. MATEJA POD JED OBRAZI EDO GABERŠEK- JEŽEK Zaradi kratko pristriže- nih las mu pravijo ježek in šušljajo, da tudi druga- če ni brez bodic, če je tre- ba. Na splošno pa je Edo Gaberšek »tavžentroža«, saj se mu seznam aktiv- nosti odpleta vse tja v srednješolska leta in najbrž še dlje nazaj. Otroštvo mu je poteka- lo po slavonskih krajih, od Bjelovarja, Daruvarja, Čazme, Kalnika do Medji- murja. Morda mu je bilo od takrat vtisnjeno nag- nenje do živopisnega izročila, do folklore, kar ga je pripeljalo med Ma- roltovce in na čelo uspeš- ne celjske folklorne sku- pine. Med študijem ekono- mije je bil predsednik celjskega akademskega kluba, hkrati sekretar akademske plesne skupi- ne »France Marolt«, funk- cionar v organih študent- skih organizacij. Vendar v tale čas sodi ena njegovih odgovornih celjskih zadolžitev - Mla- dinski pevski festival. Od prve pevske manifestaci- je naprej je član upravne- ga odbora NPF. Njegova zadolžitev, da je poskrbel za namestitev in bivanje mladih gostov, gotovo ni sinekurna funkcija, ker Celje zaenkrat še nima za takšne sunke nočitvenih potreb, nima dovolj razvi- tih zmogljivosti. Najbrž bi bilo treba med njegove zadolžitve šteti tudi delovno mesto, ki spričo gospodarskih razmer, on pa je strokov- ni delavec regijske Go- spodarske zbornice, ni nekaj, kar samo od sebe teče. In ko takole vihra od opravka do opravka in se že od daleč opravičuje, da nima časa, ko vidi znan- ca, da zaustavlja korak za klepet, mu tega ne jemlji- mo za zlo. Kajti ni rečeno, da ni že v zamudi na katero od številnih sej. Bilo bi nero- dno, če bi zamudil recimo na sejo komisije za zam,ej- ske Slovence pri občinski konferenci SZDL, saj to komisijo vodi. Edo je gibljiv človek, neprestano v tekmi s ča- som. Tavžentroža! J. KRASOVEC št. 21 - 28. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 CELJE SOLIDARNO ŠE NAPREJ! Razmišljanja o tretjem samoprispevku v občini Čeprav se delegati zborov celjske občinske skupščine na ločenih sejah, 5. maja le- tos, ko so razpravljali o iz- gradnji objektov drugega sa- moprispevka, niso z glasova- njem opredeljevali kako na- prej, je vendarle v celoti pre- vladalo mnenje, da bo treba s takšno solidarnostno akci- jo, s takšnim načinom zbira- nja sredstev za gradnjo neka- terih prepotrebnih objektov, torej s samoprispevkom, na- daljevati tudi v prihodnje. Prav zato so vsi trije zbori občinske delegatske skup- ščine naročili izvršnemu sve- tu, da do jeseni letos pripravi predlog za tretji samoprispe- vek, kajti zdajšnji, drugi, se izteka februarja prihodnje leto. 2e ta odločitev je več kot pomembna, saj potrjuje, da smo v celjski občini tudi z drugim samoprispevkom dosegli namen in dobili tisto, kar bi sicer z rednimi sred- stvi interesnih skupnosti ali morda s pomočjo občinske- ga proračuna, ki za takšne namene sploh nima denarja, nikoli ne mogli zgraditi in imeti. Pričakovanja, ki so bi- la povezana z odločitvijo na referendumu 16. januarja 1977. leta, so se izpolnila v celoti. Izpolnila se je napo- ved in želja otrok: Vaš da, smeh v naših očeh. Program drugega samo- prispevka, ki je zajel ose- mnajst objektov, bo izpol- njen v celoti. Morebiti bo na- stala manjša zamuda le pri gradnji prizidka k osnovni šoli Franja Vrunča na Hudi- nji. Po zaslugi izredne soli- darnostne akcije smo v celj- ski občini v zadnjih petih le- tih dobili med drugim dve novi zdravstveni postaji (Vojnik, Store), štiri nove otroške vrtce (Nova vas, Voj- nik, Otok III-S in Ljubečha), zatem nov dom za ostarele v Grmovju, novo osnovno šolo Frana Roša na Golovcu, no- vo telovadnico pri osnovni šoli Prve celjske čete, med- tem, ko je telovadnica pri osnovni šoli na Frankolo- vem tik pred otvoritvijo. Po- tem sta tu še obnovljeni kul- turni dom Zarje v Trnovljah in adaptirana dvorana doma v Socki, v teku so dela za preureditev zdravstvenega doma ob Gregorčičevi ulici. V načrtu so >še trije vrtci, glasbena šola in prizidek k osnovni šoli na Hudinji. Ve- lika in ponosna bilanca, ki spodbuja k nadaljnji zavze- tosti in prav takšnemu reše- vanju skupnih nalog. Na dlani je, da niti prvi niti drugi samoprispevek ni rešil vseh potreb. Mnoge naloge ostajajo še za naprej. Veliko jih je in to na najrazličnejših področjih. Kaj torej izbrati, kaj zajeti v novi program, če se bomo zanj odločili? Tudi razprava na zadnjih sejah zborov občinske skupščine je pokazala, da bi kazalo v novi solidarnostni akciji po- staviti na prvo mesto komu- nalo. Morda sodi v ta krog še otroško varstvo. Sicer pa bo o vsem tem tekla javna raz- prava, ko bo izvršni svet pri- pravil osnutek programa tretjega samoprispevka. Ob tej priložnosti bo kazalo tudi reči kakšno besedo na račun višine samoprispevka. Pre- vladuje mnenje, da bi morali biti manjši od sedanjega in da naj bi znašal le en odsto- tek osebnega dohodka. M. B02IČ CELJE NALOGA ZA VSE Delegati o izvajanju ZZD Pri izvajanju zakona o združenem delu in spremlja- jočih zakonih so bili doseže- ni pomembni premiki kljub zaostreni gospodarski situa- ciji predvsem zato, ker smo te naloge takoj povezali s sta- bilizacijskimi prizadevanji in prestruktuiranjem gospo- darstva. Obstaja pa še cela vrsta področij, kjer kljub močnim prizadevanjem še nismo dosegli željenih uspe- hov ...« To je ena izmed ugotovitev zaključkov ocene o izvajanju zakona o združenem delu, ki bo na dnevnem redu ločenih sej vseh zborov celjske ob- činske skupščine v torek, 2. junija. Sicer pa je na dlani, da bo- do velike pozornosti deležne še druge točke dnevnega re- da, kot samoupravni in druž- benoekonomski položaj kra- jevnih skupnosti v minulem'' letu, poročilo o uresničeva- nju družbene samozaščite v občini, poročilo o stanju po- žarnega varstva ter poročilo o zagotavljanju preskrbe s prehrambenimi proizvodi v občini. Na predlog predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Venčeslava Zale- zine bodo delegati odločali tudi o razrešitvi dveh dose- danjih članov izvršilnega or- gana delegatske skupščine, in to Veljka Repiča zaradi upokojitve ter Mirka Bevca, ki je zaprosil za razrešitev za- radi preobremenjenosti na rednem delovnem mestu in študiju ob delu. MB CELJE: ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM Akcija ob III. Tednu starejših obča- nov se je iztekla. V preteklem tednu je bilo mnogo zdravstvenih predavanj, športnih tekmovanj in kulturnih prire- ditev. Izkazali so se strelci, ribiči, šahov- ski mojstri, gobarji in ekipe v balinanju in kegljanju. V Vojniku so razstavljali ročna dela vojniški upokojenci, tu je bila tudi veli- ka kulturna prireditev, kjer je nastopal mešani pevski zbor društva upokojen- cev iz Celja in folklorna skupina France Prešeren iz Celja. Omenjeni pevski zbor je nastopal vsak dan v preteklem tednu in je izkazal izredno požrtvovalnost. Pel je tudi skupaj z otroškimi in mladinski- mi zbori, kar je pomenilo osvežitev v kulturnem programu. Zaključna prireditev ob III. Tednu starejših občanov je bila v soboto, v Na- rodnem domu v Celju. Nastopali so: Me- šani pevski zbor društva upokojencev iz Celja, gimnazijski pevski zbor ter fol- klorna skupina 2PD France Prešeren iz Celja. Na prireditvi so bila podeljena priznanja najzaslužnejšim članom druš- tva za dolgoletno in požrtvovalno delo. Prejeli so jih: Jože Križnic, Stane Hu- dnik in Jure Toplak iz Celja, Jože Kri- žan in Rajko Markovič iz Stor, Anton Smrečnik iz Dobrne in Ivan Sešelj iz Vojnika. Slavnostni govornik na prire- ditvi je bila podpredsednica občinske konference SZDL Celje Majda Trogar. Z. S. OTVORITEV DRUGE FAZE TŠC CELJE JESEN DAJE NOVOSTI Zagotovljeni so pogoji za kvalitetni pouk Danes ob 17. uri bo na Te- hniškem šolskem centru v Celju, ki se bo preimenoval v Srednje tehniške šole, svečana akademija v poča- stitev dneva mladosti z otvoritvijo in ogledom no- vega dela šole. S pričetkom usmerjenega izobraževanja bo ta šola že jeseni uvedla velike spre- membe v vsebinskem, kvan- titativnem in organizacij- skem pomenu. Pravočasna dograditev objekta je omo- gočila, da bodo že jeseni lah- ko sprejeli približno 840 no- vincev, ki se bodo izobraže- vali redno in ob delu ter okrog 185 študentov. Učenci se bodo na tej šoli vključeva- li v vzgojnoizobraževalni program kovinsko-predelo- valne smeri, v gradbeno ter v elektro in kemijsko. Skupaj bo 23 oddelkov novincev do leta 85 pa bo število oddel- kov naraslo na 80, kar pome- ni 2400 učencev. Ce prišteje- mo k temu še število učen- cev, ki se bodo izobraževali ob delu in pa višješolski štu- dij, se bo v tem poslopju izo- braževalo okrog 3100 učen- cev in študentov. Priliv v or- ganizacije združenega dela pa bo v obdobju 1981-1985 znašal približno 2700 učen- cev vseh smeri. Iz teh podat- kov je razvidno, kako po- memben je ta objekt za Celje in celotno celjsko območje. Seveda s tem še ni rešen pro- storski problem ostalih šol. za kar pa bo nujno potrebno poskrbeti v tem srednjeroč- nem obdobju. Objekt so gradili v štirih etapah. Leta 1966 so bile zgrajene šolske delavnice, le- ta 1970 pa gradbene. Od leta 1974 do 1976 so gradili prvo fazo, drugo, ki jo bodo danes odprli, pa so začeli graditi le- ta 1980. Niso še zgrajena športna igrišča in delavnice za elektro in gradbeno stro- ko. Celoten objekt meri 1800 m^ in je z opremo vred vreden okrog 600 milijonov dinarjev. Gradnjo objekta so financirali: Izobraževalna skupnost Slovenije za spe- cialne učilnice, Izobraževal- na skupnost gradbeništva Slovenije, občinska izobra- ževalna skupnost. Tehniška šola Celje, Združeno delo Celje in PIS ter sredstva, ki so jih prispevali iz Šmarij, Slov. Konjic in Šentjurja. Objekt pa je gradil celjski In- grad s kooperanti. V.V.EINSPIELER USPELA PREDSTAVITEV CELJSKE INDUSTRIJE V torek, 26. maja zvečer, se je v hali Golovec iztekel čas, ki je bil od 19. maja na voljo za razstavo proizvodnih dosežkov v občini Celje. Končala se je prireditev, ki je imela namen predstaviti sposobnosti celjske industrije ter opozoriti na njen razvoj v zadnjem času in razvojne vidike. Razstava je zlasti v tej nalogi povsem dosegla svoj namen. Pokazala je moč celjske industrije in poudarila razvojna pota občine kot celote. Pomembno mesto na njej so imeli obrtni kolektivi pod streho Formatorja. Uspela je predstavitev SOZD Merx. Do- sti zanimanja je vladalo za turistični del, prav tako za športni in spet ni naključje, če so bila dela akademskega kiparja Vasilije Cetkoviča deležna posebne pozornosti. Na velik odmev je naletelo sodelovanje pobratenih občin. Pričakovali smo, da na razstavi ne bo takšne gneče, kot smo jo navajeni na sejmu obrti. Navzlic temu bi lahko bila deležna večjega obiska, tudi dijakov srednjih in drugih šol, saj je zlasti v času, ko se pripravljamo na usmerjeno izobra- ževanje, predstavila mnoge dejavnosti v gospodarstvu. MB ODLIKOVANJA PREDSEDSTVA SFRJ Konec tedna so v Žalcu na priložnostni slovesnosti pode- lili odlikovanja Predsedstva SFRJ. Poleg odlikovancev se je podelitve udeležilo več predstavnikov družbenega in poli- tičnega življenja občine. Zbranim je pred podelitvijo sprego- vorila predsednica OK ZKS Žalec Vera Orešnik, ki je v svojem govoru poudarila pomen priznanj in zasluge tistih, ki so jih prejeli. Obenem se je odlikovancem zahvalila za delo in jim čestitala, nato pa podelila odlikovanja. Odlikova- nja so prejeli:Red dela z zlatim vencem: Miljeva Kač in Janez Kranjc; Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Hilda Premik, Antonija Ramšak; Red dela s srebrnim vencem: Martina Bevc, Franc Flajs, Nežika Medved, Anton Pogač- nik, Angela Rožič in Breda Vrstovšek; Red za vojaške za- sluge s srebrnimi meči: Miloš Radelič; Medaljo zaslug za narod: Margit Juteršek; Medaljo dela: Štefka Avgustič, Sla- vica Kolenc, Svetka Kronovšek, Karlina Mlakar, Vera Vu- čer, Antonija Zupane in Jožica Žunter. Na sliki: Vera Orešnik predsednica OK ZKS Žalec pode- ljuje Red dela z zlatim vencem Miljevi Kač. T. TAVČAR IRANCI SO OBISKALI SIP Na povabilo Zveznega komiteja za kmetijstvo se je pred kratkim mudila v Jugoslaviji iranska delegacija, ki je obi-. skala tudi šempetrski Sip. Člani iranske delegacije so si z zanimanjem ogledali Sipov proizvodni program ter šempe- trskim delavcem pojasnili probleme, ki jih imajo v kmetij- stvu. Gre predvsem za problem klimatskega izvora. V Sipu so jim obljubili pomoč tako z izkušnjami kot z mehanizacijo. J. V. ŠOŠTANJSKI BAZEN ODPRT V NEDELJO šoštanjski bazen, ogrevan s toplo vodo, bodo odprli v nedeljo 31. maja. Vstopnina bo enaka kakor lansko sezono, za odrasle 20 in otroke 10 dm. Bazen je odprt od 9. do 18. ure. V. K. i POGLED V SVET S kovinotehno GRENKI SADEŽI NEKE POLITIKE Razčleniti, vsaj poskušati razčleniti politiko in prakso albanskega vodstva do sveta na sploh in v tem okviru do Jugoslavije še posebej je potrebno, če- prav je to težavno opravilo. Potrebno je' kratko malo zato, ker so nacionalistični in iredentistični izpadi in napadi na Ko- sovu bili vsaj delno nasledek gesel, sta- lišč, pozivov iz Tirane. Pa tudi zato, ker so se spričo dogajanja na Kosovu odnosi med obema sosednjima državama zao- strili: albanska vlada je dolgotrajni pro- pagandistični kampanji zoper Jugosla- vijo, njeno partijo in vodstvo dodala še prvino zaostrovanja meddržavnih odno- sov; izraz slednjega je - pa ne nazadnje - hud incident z bombama, ki sta eksplo- dirali v poslopju jugoslovanskega vele- poslaništva v albanskem glavnem me- stu. Ideološka, do kraja zideologizirana podlaga takšnega odnosa albanskega vodstva do sveta in v tej zvezi do Jugo- slavije je - na kratko rečeno - takšnale. Svet bije bojna - življenje in smrt - med kapitalizmom in socializmom. Zato se razredni boj nenehno zaostruje, bolje re- čeno, kar naprej je zaostren. Vodstvo al- banske partije dela edino pravilno ra- zlaga in doume nauk Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina o prehodu iz kapitali- zma v socializem in komunizem. Pri tem albanski funkcionarji z Enverjem Hox- ho na čelu poudarjajo predvsem zaostro- vanje razrednega boja v razmerah kapi- talistične obkolitve. Albanski funkcionarji imajo pri tem revizionizem oziroma tisto, kar si s tem predstavljajo, za poglavitni, naglavni greh, vsaj tako hud kot je kapitalizem. Ko iz Tirane sodijo o sodobnem medna- rodnem delavskem in komunističnem gibanju, povsod, skoraj čisto brez izjeme vidijo same revizioniste. In med njimi imajo že dobrih 30 let za najhujšega re- vizionista ravno jugoslovansko partijo in njeno vodstvo. V trajnem prepričanju o lastni edino- zveličavnosti, zaverovanosti v to, da je albansko vodstvo, točneje rečeno Enver Hoxha edini pravi marksist na tem sve- tu, je nastala svojevrstna, a po svoje logična zveza med dogmatsko ideološko gorečnostjo in sumničenjem vseh okoli sebe, da niso pravi. In od tod tudi trajna značilnost mednarodnih odnosov, ka- kršne so prakticirali in prakticirajo al- banski funkcionarji. Gre za ponavljajoče se prehode od pre- kipevajočega prijateljstva, priseganja na večno zvestobo, neskaljeno bratstvo in tovarištvo v boju tako rekoč čez noč v srdito sovraštvo, v katerem včerajšnje- mu najboljšemu prijatelju naprtiš vse mogoče grehe in pri tem sploh ne izbiraš besed. ' Čeprav so bile okoliščine takih razdo- rov različne, vseeno ta temeljna značil- nost velja za albansko politiko v zadnjih treh desetletjih. Najprej obilo toplih besed o neporuš- nem prijateljstvu z Jugoslavijo, obilo zahvale Jugoslaviji, njenim partizanom, njeni partiji za nesebično pomoč med narodnoosvobodilnim bojem, revolucijo in obnovo Albanije. Nato leto 1948: črno sovraštvo, ki traja do današnjih dni (in ki so ga zadnja leta spremljale želje po sodelovanju med državama). Nato leto 1961: Albanija razdre »več- no«, »neporušno« itn. prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Prehod je navzven enak: super prijateljstvo in nato najhuj- še sovraštvo. Albanija si omisli novega prijatelja, »večnega« itn. Lepih besed se ne manj- ka. In potlej leta 1978: obračun tudi s Kitajsko. Tako so albanski funkcionarji sami proti svetu. Proti ZDA kot imperialistič- ni državi, proti Sovjetski zvezi in Kitaj- ski, ker sta v njihovih očeh revizioni- stični in socialimperialistični. In tako naprej. Albanija ostane zaprta in so- vražna svetu. Za povrh pa še bolj ali manj glasno propagira zamisel o •> Veliki .Albaniji«, se pravi taki, ki bi zajemala tudi Kosovo. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 21 - 28. maj 1981 GOSPODARJENJE Z GOZDOVI NA CELJSKEM LE KDO ŠE GRE V GOZD? Za jamski les potrebe uskladiti v republiki Za naslednjih pet let sred- njeročnega obdobja predvi- devajo v Gozdnem gospo- darstvu Celje, da bodo po- prečno letno sečnjo poveče- vali po stopnji 3,4 odstotka, tako da bi ob koncu tega ob- dobja znašal posek blizu 260.000 bruto kubikov lesne mase. V istem času naj bi blagovna proizvodnja nara- ščala po letni stopnji 2,6 od- stotka, pri čemer računajo na boljšo izrabo lesne surovi- ne v družbenih gozdovih in zmanjšanje porabe v zaseb- nih gozdovih. Kljub temu, da so v celjskem Gozdnem gospodarstvu znani kot do- bri gojitelji v slovenskem merilu, pa so številke iz sred- njeročnega načrta dovolj zgovorne in kažejo na dokaj ambiciozne planske usmeri- tve. NI GOZDNIH DELAVCEV! Ne samo, da jih ni, tudi ni zaenkrat nobenih izgledov, da bi jih kaj več bilo. »Včasih so bili gozdni de- lavci izenačeni z rudarji. Za časa živilskih kart so tudi oni imeli »težke karte«, medtem ko se danes gozdni delavec komaj izravnava z industrij- skim delavcem glede oseb- nega dohodka,« je povedala dipl. inženirka gozdarstva, sicer vodja splošnega sektor- ja GG Celje, Romana Lon- čarjeva. Kadrovski problemi so to- rej v gozdarstvu težki in kaj kmalu se jih bomo morali lo- titi na drugačen način, kot z dosedanjim krpanjem. Vse- kakor je spodbudno nagraje- vanje za težko in nevarno de- lo tisti pravi način, kako pri- dobiti delavce za kvalificira- ne poklicne profile v gozdar- stvu, pri čemer tudi usmerje- no izobraževanje zaenkrat še nič ne obljublja. Predvsem primanjkuje interes za kvali- ficirane gozdarske poklice, problemov ni s srednjim in visokim kvalificiranim ka- drom. Status gozdnih delav- cev v nekaterih razvitih de- želah, predvsem tudi takšnih z lesno in gozdarsko tradici- jo in industrijo, je v primer- javi z industrijskim delav- cem ponavadi boljši. Tako je na primer švedski gozdni de- lavec s svojimi osebnimi do- hodki približno za 30 odstot- kov nad industrijskim delav- cem. Naši gozdarji pravijo, da bi njihove kadrovske te- žave odpravili že približni dohodki med 13.000 in 14.000 dinarji na mesec, kajti sedanji, okrog 9000 dinarjev mesečnega poprečnega osebnega dohodka, v gozdo- ve ne privablja delavcev. POGOZDOVANJE V REDU Kljub temu, da poteka po- gozdovanje v zasebnem sek- torju v »lastni posestniški re- žiji«, so načrt obnove v prejš- njem srednjeročnem obdob- ju v obsegu 730 hektarov presegli za skoraj 370 hekta- rov, pri negi gozdov za sko- raj 1800 hektarov, prav tako so pogozdili za več kot 180 hektarov površin. Le dosegli so načrt melioracij in skoraj tistega o spreminjanju ne- gozdnih, travniških površin v gozdove. S CESTAMI NA POLOVICI EVROPSKIH NORM Ponavadi je tako, da so gozdne komunikacije, ceste in vlake, gostejše tam, kjer je delež splošnega ljudskega premoženja v gozdovih več- ji. Srednje evropske norme za takšne komunikacije, 25 metrov po hektarju za nor- malno gospodarjenje, so za naše, celjske gozdno-gospo- darske razmere, še preza- htevne, saj dosegamo na tem območju le polovico teh norm - kakih 12 do 13 me- trov komunikacij po hektar- ju. JAMSKI LES Celjski gospodarji gozdov so zaradi večih rudnikov na območju pod večjimi priti- ski zaradi potreb po jam- skem lesu, čeprav gozdarji ne pozabijo pohvaliti rudar- jev, da so svoje potrebe po lesu že zelo racionalizirali. Vsekakor se ogrevajo, da bi oskrbo slovenskih premo- govnikov z jamskim lesom, vključno z rudnikom Raša, reševali enotno v Sloveniji MITJA UMNIK ZRCALO RIŠE BORI ZUPANČIČ CELJE NAJSODOBNEJŠA PRI NAS Tkanina odprla novo razrezovalnico in skladišče »Z izgradnjo razrezovalni- ce talnih oblog in prve faze grosističnih skladišč dosega kolektiv delovne organizaci- je Tkanina svojo novo, veli- ko delovno zmago prav v le- tošnjem jubilejnem letu - ob 40-letnici ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih naro- dov,« je med drugim v govo- ru na otvoritvi novega objek- ta na Lavi med drugim pou- daril glavni direktor Tkani- ne, Ivo Brenčič. Z razrezovalnico in krojil- nico talnih oblog in z novimi površinami skladišča za pro- dajo na debelo je izpopolnila Tkaninina temeljna organi- zacija za veleprodajo verzel v dosedanji nezadostni in preozki ponudbi vseh vrst talnih oblog in drugih tek- stilnih izdelkov, namenjenih za opremo stanovanj. Tako bo novi objekt obogatil bla- govno ponudbo v teh izdel- kih, ki so jo v preteklosti ob- jektivno omejevale neza- dostne skladiščne zmoglji- vosti na Teharski cesti. Sicer pa je novi objekt na Lavi, ki ga je formalno izro- čil namenu predsednik de- lavskega sveta TOZD Vele- prodaja, Tonček Kodrin, tu- di rezultat stalnih, velikih delovnih, materialnih in or- ganizacijskih naporov, ki jih vlaga kolektiv celotne delov- ne organizacije zadnja leta v razširitev materialnih osnov svojega dela. Je pa tudi re- zultat dobrega povezovanja Tkanine in njene temeljne organizacije za veleprodajo z drugimi partnerji, tudi na področju združevanja sred- stev. Vrednost novega objekta brez zalog velja okoli 64 mili- jonov dinarjev, sicer pa je ra- zrezovalnica najsodobneje opremljena z dvema indu- strijskima silosema, v katera je vpetih 130 zvitkov talnih oblog, ki jih z elektronsko upravi j enim vodenjem usmerijo z odvijanjem v ra- zrezovalno napravo. Le-ta hkrati omogoča krojenje na širino in dolžino in po potre- bi tudi robljenje odrezanih kuponov oblog. Sicer pa je to najsodobnejša oprema ra- zrezovalnice in prva te vrste v Jugoslaviji. Sestavni del novega objek- ta pa je poleg razrezovalnice še tronadstropno skladišče, ki bo s svojo površino nekaj več kot 1600 k v. metrov pri- spevalo k večji in boljši zalo- ženosti s tekstilnim blagom. Sama razrezovalnica pa je velika 1055 kv. metrov. M. B02IČ BLAGOVNICA V VITANJU KONČNO DOBRA PONUDBA Blagovnica meri 1702 kvadratna metra v soboto dopoldne je biv- ši direktor delovne organi- zacije Fužinar iz Vitanja odprl novo blagovnico Mer- xa v Vitanju. Blagovnica meri 1702 kvadratna metra, čistih prodajnih in gostin- skih površin pa je 800 kva- dratnih metrov. Za primer- javo še podatek, da je bilo prej v Vitanju vsega skupaj MOZIRJE: KAKO SO V KS TROSILI SREDSTVA Deset krajevnih skupnosti v mozirski občini je lani za financiranje svojih dejavno- sti prejelo skupaj 7,2 milijo- na dinarjev. Največji del teh sredstev je prišel od občin- skega samoprispevka, zatem po sklepu samoupravnega sporazuma in nekaj tudi iz občinskega proračuna za fi- nanciranje delegatskega si- stema. In kako so krajevne skup- nosti trosile ta denar? Odgo- vor na to vprašanje bo podan na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine, ki bo v torek, 2. junija, ob osmih zjutraj. Delegati pa bodo med drugim razprav- ljali tudi o delu nekaterih pravosodnih organov, o delu sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, postaje mi- lice Mozirje itd. V predlogu dnevnega reda je tudi poro- čilo o uresničevanju družbe- ne samozaščite na obm.očju celjske regije. In če k temu dodamo še poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ in nekatera druga vprašanja, je očitno, da gre tudi tokrat za izredno po- membno delo občinske dele- gatske skupščine. MB komaj 180 kvadratnih me- trov prodajnih površin. Blagovnica je prostorsko zasnovana tako, da so v kleti gostišča, kuhinje, skladišča, sanitarije in kotlovnica. Go- stišče ima šestdeset sedežev v resta\Taciji in še šestdeset na vrtu. V kuhinji bodo lah- ko dnevno pripravili 100 ko- sil po naročilu ter 400 toplih malic in abonentskih kosil. V pritličju je urejen živil- ski market s 300 kvadratnimi metri čiste prodajne površi- ne. V nadstropju je urejen te- hnično tekstilni del blagov- nice s 400 kvadratnimi metri čiste prodajne površine, tu pa so še skladiščni in ostali prostori. Nov objekt v Vita- nju je veljal 47 milijonov di- narjev. Od tega znaša kredit Ljubljanske banke Splošne banke v Celju 14 milijonov, krediti izvajalcev in dobavi- teljev opreme deset milijo- nov dinarjev, združenih ter lastnih sredstev TOZD v ok- viru bivše delovne organiza- cije Merx pa je 23 milijonov dinarjev. Gradbena dela je izvajal Ingrad Celje TOZD Sloven- ske Konjice. Opremo bla- govnice so izdelali in opravi- li montažo Alpos Šentjur, LTH Škofja Loka, IGO Ljub- ljana ter drugi. Kolektiv bla- govnice šteje 30 delavcev in učencev, vsi pa so domačini. Na sobotni slovesnosti ob otvoritvi so zbranim sprego- vorili direktor TOZD Proda- ja Merxove DO Potrošnik, Stane Golavšek, podpredse- dnik sveta KS Vitanje Edvard Fijavž ter predsedni- ca izvršnega sveta konjiške občinske skupščine Marija Poličar. V kulturnem pro- gramu so sodelovali učenci OŠ Vitanje in godba na piha- la iz Slovenskih Konjic. JANEZ VEDENIK OŽIVETI DELO DELEGATOV Med devetimi delegati, ki bodo zastopali celjske delavce na 3. kongresu samoupravljalcev Jugo- slavije, je tudi Edita Ro- zman. Zaposlena je v Jav- nih skladiščih v Celju in z zadovoljstvom govori o družbenopolitičnem, sa- moupravnem in delegat- skem delu v tej enoviti delovni organizaciji. »Ocenjujem, da v naši delovni organizaciji druž- benopolitične organizaci- je in samoupravni organi dobro delujejo. Predv- sem zato, ker sproti razre- šujejo probleme, ki se po- . javljajo. To pa je bistve- nega pomena, saj imajo delavci vanje zaupanje, ker vedo, da bodo proble- mi hitro razrešeni. Zelo velik poudarek smo v sin- dikatih in v zvezi komu- nistov dali vprašanju na- grajevanja in zdi se mi, da smo ga v praksi kar dobro . _i6asJavilk^veh ter poznavanje specifi- 1 izraznih možnosti in po- lnosti otroškega glasu, od ranega otroštva, preko muta- cijskih in pomutacijskih ob- dobjih. Neobhodne so ob tem izkušnje zborovodje, ki mu je zadana naloga, da pred poslušalci, med katerimi je tudi ocenjevalna žirija, v naj- večji možni meri realizira in- terpretacij sko zamisel. Ne gre le za povezovanje glasov- nih skupin, kot bi si laično predstavljali, temveč za sou- stvarjanje skladateljeve za- misli, oziroma za soavtorstvo pri oživljanju mrtve notne slike, na raven kar najbolj prepričljive in dognane umetniške izvedbe. Preprič- ljivost le-te pa doseže svojo višjo stopnjo šele v pristnem kontaktu s poslušalci. Da je raven jugoslovan- skih zborov dokaj visoka po- trjuje podatek, da so se vsi zbori, ki so nastopili drugod po Evropi, uvrščali na naj- višja mesta. Še posebej je po- trebno poudariti kvantitativ- ni pa tudi kvalitativni ra- zmah mladinskega zborov- stva v Sloveniji. Zadostuje naj podatek, da imamo v Slo- veniji še precejšnje število zborov, ki bi pp svoji kvalite- ti sodili na MPF, pa jih zara- di organizacijskih proble- mov kot tudi zaradi iskanja ravnotežja med republikami in pokrajinama, tokrat še ni- smo uspeli uvrstiti v tekmo- vanje. Zahvala za kvalitetno rast mladinskega zborovstva v Sloveniji gre nedvomno re- dnim letnim zborovodskim seminarjem, ki jih ob sodelo- vanju Zavoda za šolstvo iz ZKO Slovenije organizira tu- di MPF Celje. Poleg mladin- skih - predmutacijskih (A) zborov se je v zadnjem času povečalo število dekliških (C) zborov, število mešanih mladinskih zborov (B) pa ostaja približno na istem šte- vilu. Ob ugodni oceni mladin- skega zborovstva v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji pa bi ob primerjavi z ostalimi narodi Evrope na tem mestu morali konstatirati še naslednji po- datek. Pri organizaciji, vse- bini, izvedbi in kontinuira- nosti glasbene vzgoje od predšolske vzgoje naprej še vedno prednjačijo nekatere naše vzhodne sosede (n.pr. Madžarska, Bolgarija in dru- ge), medtem ko nas številne države zapadne Evrope še ne prehitevajo, vendar v zad- njem času polagajo izredno veliko pozornost razvoju glasbene vzgoje in posredno tudi zborovstva (ZRN). Za celoten dvig mladin- skega zborovstva pa bo po- trebno storiti kaj več kot so le zborovodski seminarji, pri čemer mislim na dorečen si- stem kontinuirane glasbene vzgoje od predšolske dobe naprej. Poudarjam, da krče- nje že tako simbolično za- stavljenih ur glasbene vzgo- je, še posebej v osnovni šoli, še zdaleč ne vodi v kvalitet- no rast. VID MARČEN KROVITELJ ZBORA 'Celju so tudi letos prevzele pokroviteljstvo nad zbori, ki Tudi naše uredništvo je prevzelo pokroviteljstvo in sicer Ta zbor je bil ustanovljen šele leta 1979 in je že v l^lu otroških zborov Srbije. Lansko leto so sodelovali tudi '^cijah v Tržiču in Beli Crkvi, napravili pa so tudi nekaj ^ 2a radio kot televizijo. ^^ič, prepeva 60 deklic in 8 dečkov, ki so stari od 6 do 16 let. SPORED PRIREDITEV NA XIV. MLADINSKEM PEVSKEM FESTIVALU CELJE 1981 ČETRTEK, 28. maja - ob 10. uri v NARODNEM DOMU posvetovanje »Vloga in položaj glasbe- ne vzgoje v usmerjenem izobraževanju« - ob 17. uri v MUZEJU REVOLUCI- JE otvoritev razstave »Sodobna zborov- ska literatura, učbeniki in priročniki za glasbeni pouk« - ob 19.30 uri v NARODNEM DOMU otvoritveni koncert otroških zborov: OPZ OŠ Fran Roš Celje, OPZ OŠ Pol- hov Gradec, OPZ OŠ Veržej, OPZ Glas- bene šole Postojna, OPZ OS Bratov Ju- hart, Šempeter, OPZ OŠ Veljko Vlaho- vič, Celje, OPZ Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega, Velenje. PETEK, 29. maja - ob 9. uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje Mladih zborov: MPZ OŠ Dušan Jereb Slov. Konjice, MPZ OŠ Josip Broz Tito Domžale, MPZ OŠ Franjo Vrunč Slovenj Gradec, MPZ »57 djevojčica i dječaka« Bugojno, MPZ OŠ Lackov odred Kamnica, MPZ SOVO Jovan Jovanovič-Zmaj Sremska Mitro- vica, MPZ OŠ Gornja Radgona. - Ob 11. uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje mladinskih zbo- rov: MPZ Radio Sabac, MPZ OŠ Boris Ziherl Ljubljana, MPZ Lale Tetovo, MPZ RTV Ljubljana, MPZ OŠ I. celjske čete Celje. - ob 14.30 uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje dekliških zborov: DPZ ŠC Vasa Pavič Titograd, DPZ PŠC Celje, DPZ Obrenovačke devojke Obre- novac, DPZ SC Vojvodina Tolmin, DPZ ŠC Juraj Barakovič Zadar, DPZ Rume- ni bulki Skopje, DPZ Gimnazija Vele- nje, DPZ 25. maj Skopje, DPZ MKUD Heribert Svetel Maribor. - ob 17. uri v NARODNEM DOMU zvezno tekmovanje mešanih mladin- skih zborov: MMZ Blaž Arnič Jesenice, MMZ UKUD Džemal Bijedič Mostar, MMZ Gimnazija Koper, MMZ Gimnazi- ja Celje, MMZ OKUD Koča Kolarov Zrenjanin. - ob 19.30 uri v NARODNEM DOMU mednarodni koncert inozemskih zbo- rov: MPZ Szczecihski Chor Chopiecy Sowiki Szczecin, Poljska, DPZ Zrinyi Ilona Miskolc Madžarska, MMZ Lim- burger Domsingknaben Hadamar ZRN. SOBOTA, 30. maja - ob 11. uri v NARODNEM DOMU mednarodno tekmovanje mladinskih in dekliških zborov: MPZ Szczecihski Chor Chopiecy Sowiki Szczecin, Polj- ska, MPZ Detska kitka Plovdiv Bolgari- ja, DPZ Bundes-Bildungsanstalt fur Kindergatnerinnen Obervvart Avstrija, DPZ Zrinyi Ilona Miskolc Madžarska, DPZ Jalasjarven Nuorisokuoro Jalas- jarvi Finska. - ob 15. uri v NARODNEM DOMU mednarodno tekmovanje mešanih mladinskih zborov: MMZ Reuter Chor Selingenstadt ZRN, MMZ Hartlepool Youth Choir Hartlepool Anglija, MMZ Limburger Domsingknaben Hadamar ZRN. MMZ Noorus Tallinn SSSR. - ob 19.30 uri v NARODNEM DOMU mednarodni koncert inozemskih zbo- rov: MPZ Detska kitka Plovdiv Bolgari- ja, DPZ Jalasjarven Nuorisokuoro Ja- lasjarvi Finska, MMZ Noorus Tallinn SSSR. NEDELJA, 31. maja - ob 11. uri v MESTNEM PARKU množični koncert združenih zborov (nastopa 26 zborov z okoli 1750 pevci). Revija inozemskih zborov - ljudske pe- smi iz Avstrije, Bolgarije, Finske, Mad- žarske, Poljske, SZ, Velike Britanije in ZRN. - ob 18. uri v NARODNEM DOiMU zaključni koncert, najbolje ocenjenih zborov na mednarodnem tekmovanju, razglasitev rezultatov, podelitev na- grad in zaključek festivala. 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 21 - 28. maj 1981 SREČANJE MLADIH KMETOV Vransko bo 25. in 26. ju- lija ponovno, že petič, go- stilo mlade kmetovalce iz vse Slovenije. Prireditev, ki ima že tradicijo, pri- vablja iz leta v leto več tekmovalcev in gledal- cev. Na Vranskem so s pripravami na letošnje srečanje že pričeli. Želijo namreč, da bi srečanje potekalo še boljše kot do- slej, tako, da bi se gostje zares dobro počutili. Ker so imeli lani nekaj težav s prenočevanjem, so se odločili, da bodo le- tos pripravili tabor. Tu bodo mladi iz vse Slove- nije imeli zares dovolj pri- ložnosti, da se seznanijo in spoprijateljijo. Sicer bo tudi letos tekmovanje po- tekalo po že ustaljenem redu, prvi večer bodo preizkusili kmečko kuhi- njo, drugi dan pa spret- nost pri posameznih opravilih. Novost v letoš- njem letu bo Tribuna, ki jo bodo izdali mladi s svo- jimi prispevki na temo Perspektiva mladega kmeta. Čeprav je do srečanja mladih zadružnikov še daleč, vlada zanj že veliko zanimanje. Tudi organi- zator. Zveza socialistične mladine Slovenije ter Za- družna zveza Slovenije s Krajevno skupnostjo Vransko, bo moral popri- jeti za delo, saj je to mno- žično tekmovanje, ki je lahko prijetno in privlač- no le, če je dobro organi- zirano. Tudi letos bo po- krovitelj prireditve Hme- zad iz Žalca. T. TAVČAR HRANA IN SVET Hrana je daleč od lač- nih, zdi pa se, da bo ve- dno bolj daleč... Takšna nič kaj vesela ugotovitev je tudi napotek za novo- sadsko zasedanje svetov- nega sveta za hrano, ki traja ves ta teden. Udele- žuje se ga 36 držav članic ter opazovalci iz drugih držav, dejstvo, da je prav Jugoslavija gostiteljica tega srečanja pa vendar kljub vsemu daje nekaj optimističnih napovedi. Hrana je strahotno nee- nakomerno razporejena po svetu: v veliki večini vlada lakota ali vsaj izre- dno pomanjkanje hrane, drugod se srečujejo z imenitnimi viški hrane, s katerimi pa je mogoče še bolj imenitno izsiljevati, politično, ekonomsko in drugače. Po podatkih OZN je 70 odstotkov vseh zalog žita v Severni Ame- riki (ZDA in Kanada, 23 odstotkov v Avstraliji, Argentini in državah EGS, preostalih 7 odstot- kov pa odpade na večino človeštva, ki životari v splošnem pomanjkanju. UM ŠENTJURSKI KOMUNISTI O KMETIJSTVU VEČ IZ DOMAČIH POLJ V bitko z delom in načrtovanimi naložbami Sredi aprila je bila v Šent- jurju problemska konferen- ca ZK o kmetijstvu, ki je bila sklicana z namenom, da bi ocenili, kako v praksi poteka uresničevanje že prej spreje- tih usmeritev. Novosprejeti zaključki pa predstavljajo seveda tudi nove obveznosti za vse komuniste v občini in za vse tiste, ki so zadolženi za izvajanje posameznih nalog na področju kmetijske poli- tike. Analiza uresničevanja že sprejetih usmeritev v kmetij- stvu kaže, da so v občini na tem področju v zadnjem ob- dobju naredili velik premik, kar zlasti velja za intenzivira- nje kmetijske proizvodnje. Vendar z doseženim še niso zadovoljni, saj se zavedajo, da niso izkoriščene vse mož- nosti za večjo proizvodnjo hrane. Tudi samoupravnih odnosov še niso uveljavili ta- ko, kot to narekuje Zakon o združenem delu oziroma za- kon o združevanju kmetov. In prav na tem področju je vrsta nalog za člane ZK in za vse, ki delajo v kmetijstvu. V izvajanje nalog v kmetij- stvu se morajo bolj kot do- slej vključiti krajevne skup- nosti in družbenopolitične organizacije. Pomembne in odgovorne naloge ostajajo tudi sekcijam za kmetijstvo, ki morajo redno ocenjevati izvajanje nalog in bdeti nad njihovim uresničevanjem. Ob sprotnih nalogah, so pou- darili na problemski konfe- renci, se je treba čimprej loti- ti izdelave študije o razvoju kmetijstva in kmetijske pre- delave na Kozjanskem, kar bo strokovna osnova za ra- zvoj kmetijstva. Na področju davčne politi- ke pa je potrebno dograditi sistem obdavčevanja po de- janskem dohodku tako, da bo po eni strani stimuliral lastnike zemljišč k večji proizvodnji, po drugi strani pa zagotavljal ustrezen delež s splošnim in skupnim po- trebam. Neobdelana zemlja bi na tak način postala bre- me za njenega lastnika, ne pa dobro naložen kapital! Da pa bi v občini združevanje zem- lje še pospešili, bodo z davč- no politiko stimulirali na- jem, arondacije in komasaci- je, oblikovanje proizvodnih in strojnih skupnosti. Vse to mora pripeljati k večji proi- zvodnji, saj statistični podat- ki kažejo, da je pridelek iz njiv in travnikov v šentjurski občini katastrofalno majhen. Zemlja je preveč razdroblje- na, slabo pognojena. Toda vendarle je treba potegniti ločnico med zasebnim in družbenim sektorjem. Sled- nji dosega sicer na skromnih površinah nadpovprečne pridelke in bi lahko v mno- gočem služil kot orientacija za zasebni sektor. Ne kar čez noč, toda s trdim delom, načrtovanimi naložbami in s skupnimi pri- zadevanji želijo v šentjurski občini postaviti kmetijstvo na krepke noge in mu dati mesto, ki mu gre v času, ko so naša prizadevanja usmer- jena v večje pridobivanje hrane iz domačih hlevov in polj. MATEJA PODJED SKOMARJE MEDVEDOV TURIZEM Lepo urejena kmetija vabi tudi goste... Skomarje, prijazna in maj- hna vasica na Zreškem Po- horju, skoraj tisoč metrov nadmorske višine, kraj, ko- der je hodil ljudski pesnik Jurij Vodovnik in iz koša stresal med ljudi domače ri- me in ne nazadnje kraj, ki je tudi v borbi za svobodo do- bil svoje mesto, kjer so se stekale kurirske poti in kjer so se ustavljale partizanske enote, je te dni dobilo novo turistično kmetijo. Pravza- prav takšno, ki je pod svojo prijazno streho že sprejela nekaj gostov, pa so jo navzlic temu na slavnosten način izročili velikemu namenu še- le prejšnji petek. Bilo je slavje, da malo takšnih, slavje, ki je potrdilo dobro sodelovanje med ko- njiško enoto celjskega Goz- dnega gospodarstva ter Kmetijsko zadrugo, prav ta- ko iz Slovenskih Konjic. Tu gre za njun dogovor, da so gozdarji nosilci turističnega razvoja na kmetijah, kjer ima seveda gozd svoje prvo me- sto in največji vpliv. In če je skrb za to delo prevzel dipl. inž. Branko Korber, tudi ni slučaj. Delo, ki ga je pred leti zastavil v Gornji Savinjski dolini nadaljuje zdaj na po- horskih kmetijah. Ni lahko in zlasti pri denarju se zatika. Ni ga toliko, kot drugod! Za- to pa je veliko volje in še več vztrajnosti. Urejene kmetije, na katerih je doma predv- sem živinoreja, kličejo tudi po turistični dopolnilni de- javnosti. Domačini se odlo- čajo zanjo, čeprav imajo v hlevih, na travnikih in v goz- du že tako preveč dela. Tpda, zdaj so gospodinje tiste, ki prevzemajo nase težo dela in odgovornosti. Novo turistično kmetijo so v petek, 23. maja, odprli pri Medvedovih, po domače. Poleg domačinov in ljudi iz vasi so na slavje prišli tudi najvidnejši predstavniki ko- njiške občine, tudi predse- dnik skupščine Jože Turn- šek, ki je tokrat imel še po- sebno nalogo, saj je starejše- mu gospodarju, Alojzu Kov- šetu, izročil kot priznanje za njegovo dolgoletno delo v krajevni organizaciji Sociali- stične zveze ter v organih kmetijske zadruge in Goz- dnega gospodarstva Orden zasluge za narod s srebrno zvezdo. Toda, zdaj je bila glavna pozornost namenjena mladi- ma, ki sta prevzela krmilo in se med drugim odločila tudi za turistično smer. Ta dejav- nost zdaj vsaj formalno leži na mladi gospodinji Tereziji, seveda tudi mladi gospodar Joško ne bo stal ob strani. Tudi ne more. Izredno lepa in čista kme- tija. To je že tradicija. Gre za 8 ha veliko posestvo, za 31 ha gozda, za kmetijo, ki se je odločila za živinorejo: dva- najst glav goveje živine, pet svinj... in za domačijo, ki za- radi svoje urejenosti kar va- bi. Za turista so v gornjem delu stanovanjskega poslop- ja ob pomoči dipl. inž. arh. Bojana Plevnika uredili štiri sobe in v njih petnajst ležišč. Okusno urejene. Prevladuje les in domača toplina. Kme- tija bo lahko sprejemala go- ste tudi v zimskem času. Ogrevanje je urejeno. Mlada sta prevzela veliko delo. Tega se zavedata! Kmetija ima tudi telefon- sko povezavo s svetom (063) 760-120, sicer pa velja njen naslov: Terezija Kovše, Sko- marje 34, pošta Zreče. In cene: polni penzion 280 din, polovični penzion 250 ter prenočišče z zajtrkom 150 dinarjev. Vse to v primerih, če gre za bivanje daljše od tri dni. Sicer so nekoliko višje. MILAN BOZIC Terezija in Joško Kovše, po domače pri Medvedovih, ki sta se odločila tudi za kmečki turizem. Skomarje in pogled na Medvedovo domačijo... AMADEUS POROČA Vsa teleta so se razvese- lila novega ukrepa, ki jim podaljšuje življenje. Nekateri strokovnjaki celo sumijo da bodo tele- ta gladovno štrajkala, samo da bodo čim pozne- je dosegla 200 kg. Vpra- šanje pa je, zakaj morajo biti zaščitena prav vsa teleta. Nekaj izjem pa bi vendarle lahko bilo, kar se zaščitenosti tiče. Družbeni kmetijski sektor brez tesne naslonitve na ' zasebno kmetijstvo ne more obstajati, še manj se more ; uspešno razvijati v še večjega in boljšega proizvajalca hrane. Ta trditev ni naslonjena samo na dejstvo, da je • velika večina kmetijskih površin v rokah zasebnih [ kmetovalcev, čeprav je ta argument še najbolj zgovo- ren, ampak tudi na vlogo kmeta, ki mu ga daje v' svojem nadaljnjem razvoju vsa naša družba: da bi se : kot vse boljši tržni proizvajalec hrane tudi vse bolj\ izenačil z delavcem v združenem delu. Seveda ne mo-1 remo zamižati ob dejstvu, da smo pri uresničevanju že ^ dogovorjene kmetijske politike še vedno na mnogih' področjih ostali le pri besedah! Prav tako smo ugotavljali, da naše kmetijsko zadruž-. ništvo še vedno hodi preveč zlagoma po poti pristnej-1 šega združevanja dela in sredstev ter kmetov. Nekateri; kmetje se čez svoje kmetijske zadruge pritožujejo, češ \ da so postale preveč trgovske organizacije in so se kar] nekam pohitoma ne vse! odmaknile od problemov] SVEŽA KRI IN ZAGNANOST! \ osnovne kmetijske proizvodnje. Kmetijske pospeše-> valne službe se vse bolj otepajo z administrativnimi ■ opravili in najbrž ni prehud očitek, da včasih pospešu-^ jejo kmetijstvo na službeno zadolženih območjih bolj na daljavo in ne vedno v pristnem vsakodnevnem stiku s kmetom na njegovi njivi, v njegovem hlevu. Včasih se kmetovo sodelovanje s kmetijsko pospeše- \ valno službo tudi preveč razpotegne po časovnem ko- i pitu, na žalost prav tedaj, ko je treba hitro ukrepati in \ izkoristiti kmetovo voljo in zagnanost, da bi kajpreno- \ vil na kmetiji, ali se odločil, na primer, za rejo svinj, kar doslej še ni počenjal. Včasih človek pomisli, da je kmetijski pospeševalni službi potrebna nova kri, novi kadri, manj utrujeni in ; obremenjeni z neslavno kmetijsko preteklostjo. Ni\ malo primerov, ko tudi v nekaterih zadrugah, pri neka- i terih njihovih strokovnih delavcih naletimo na slabšo , delavoljnost, na nekakšno Stritarjevsko svetobolje... Po domače bi rekli, da ni prave zagnanosti, prave vere \ v svoje delo in poslanstvo, zato tudi ni čudno, če še \ vedno in ob še tako smelih načrtih v kmetijstvu, govo- j rimo prav o pomanjkanju mobilizacijske aktivnosti v' zasebni kmetijski proizvodnji. [ Ali se okrog nujnosti pridobivanja hrane še nismo] prav zdramili? Ali ne bi bilo potrebno pri teh vpraša-] njih razmišljati in gledati bolj skozi očala splošnega \ ljudskega odpora in družbene samozaščite, naše' splošne in življenjske neodvisnosti od kogarkoli? MITJA UMNIK, - 28. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 CELJE KJE DENAR ZA DELO? f4a Golovcu nov objekt: trije bazeni, kegljišče, Ker smo se v celjski občini .^avestno odločili za gradnjo nekaterih objektov posebne- ga pomena in zanje uveljavih ^Lidi združevanje sredstev, potem je prav, da uveljavimo tudi dogovor, kako bomo za- gotavljali sredstva za njiho- vo nemoteno normalno delo. Ta zahteva se vse bolj uve- ljavlja pri rekreacijsko šport- nem centru Golovec, v enaki pieri, če ne še bolj, pa se bo Icazala pri objektu, ki ga bo- mo dobili že v kratkem. To je pri novem objektu na Golov- cu, kjer gre za tri plavalne bazene, kegljišče in druge prostore. Gradnja pokritega plaval- nega bazena z drugimi pro- stori se bliža koncu. To še posebej velja za plavalne ba- zene, ki so jih že napolnili z vodo. V vse bazene so nato- pili 1200 kub. metrov vode iz inestnega vodovoda. In da potrošniki tega odvzema ni- so čutili, so bazene polnili tri noči. Tako je stekla prva faza »poskusnega obratovanja« kompleksa plavalnih baze- nov na Golovcu, ki pomeni tudi preizkus zahtevnih strojnih, čistilnih in drugih naprav. Po načrtih dipl. inž. Jožeta Kopitarja je celjska gradbe- na enota Ingrada zgradila pod to streho tri bazene. Ve- lik ima 21 x 25 metrov, sred- nji 16 x 8 in mali - okrogel v premeru 5 metrov. Vodo v bazenih bodo ogre- vali na 28 stopinj Celzija, si- cer bodo tu uveljavili njeno kroženje, avtomatsko čišče- nje dna bazenov in še kaj. Segrevali bodo tudi tla, prav tako klopi. Pod isto streho bo tudi de- setstezno avtomatsko keglji- šče, restavracija, trim kabi- net, savna, ambulanta, seve- da vsi ustrezni sanitarni pro- stori, garderobe, da ne govo- rimo o tribunah pri velikem bazenu in kegljišču, itd. Gre skratka za objekt, ki dopolnjuje kompleks Golov- ca in mu daje novo vrednost, tisto, na katero smo v Celju dolgo čakali. Pokriti plavalni bazeni napovedujejo tudi nov korak v borbi proti pla- valni nepismenosti. Odpira- jo vrata, da bodo šolski otro- ci vsaj eno uro redne telo- vadbe na teden preživeli v vodi na Golovcu, da se bodo naučili plavati. Seveda pa bodo bazeni odprti za vse in tako bodo nudili nove mož- nosti za prijetno rekreacijo. Plavanje ob vsakem času, poleti in pozimi! Podobno velja za deset- stezno kegljišče in restavra- cijo, ki sodi zraven. Seveda tudi drugi prostori za rekrea- cijo, za trim aktivnosti itd. Funkcioniranje tako veli- kega in zahtevnega objekta ne bo poceni. To je dejstvo. Samo za električno energijo bodo na leto porabili pri se- danjih cenah najmanj deset milijonov dinarjev. Ko bo objekt stekel v normalno in polno uporabo, bo v njem delalo 22 ljudi. Treba bo za- gotoviti sredstva za osebne dohodke. Prihodki tega ob- jekta pa ne bodo takšni, da bi lahko pokrili vse izdatke in zagotovili redno vzdrževa- nje. To hkrati pomeni, da se bo treba v okviru skupnosti za gradnjo objektov poseb- nega pomena, kot nosilca ak- cije, dogovoriti za nadaljnje združevanje sredstev za re- dno dela tega in tudi drugih podobnih objektov. To je nujnost, sicer bo približno 115-milijonska naložba samo za bazene s kegljiščem vrže- na proč. Takšnega luksusa pa si ne smemo privoščiti. Pot za rešitev tega vpraša- nja m za zagotovitev zadost- nih sredstev za normalno de- lo tudi nove pridobitve leži najbrž ne samo na samou- pravnih interesnih skupno- stih, marveč tudi na občinski skupščini in organizacijah združenega dela. Samo v do- govarjanju in združevanju sredstev med njimi tiči ključ za rešitev problema, ki ga bo treba rešiti že prav kmalu, že v času poskusnega obratova- nja novega objekta, ki bi naj trajalo do konca leta in ko bi naj napočil ča?, ko bo tudi ta objekt prevzel v upravljanje kolektiv ŠRC Golovec. To- da, ta ga bo sprejel le tedaj, ko bo imel jamstvo za zago- tovitev manjkajočih sred- stev za redno in normalno delo. V tem, ko so bazeni prav- zaprav že pripravljeni na sprejem prvih kopalcev, bi naj celotni objekt na slavno- sten način izročili namenu za praznik celjske občine, za dvajseti julij. M.BOŽiC CELJE KAMP OD JEZERU? Z ureditvijo kampa — popolnejša ponudba Turisti že prihajajo k nam. In še bolj bodo. Prihajajo v hotele, iščejo privatne so- be... prihajajo in prihajali bodo tudi s šotori in kamp prikolicami. Slednjih je vsa- ko leto več. In zdaj vprašanje, ali smo v naši turistični ponudbi po- skrbeli tudi za te moderne nomade? Odgovor naj bi bil v glavnem pozitiven, če pa bi ga bolj konkretizirali, bi lah- ko rekli, da se tudi ta vrsta ponudbe popravlja, dasirav- no bi lahko še marsikaj ure- dili in izboljšali, predvsem na področju čistoče in opremljenosti kampov. To potrjuje tudi vodnik po kam- pih Jugoslavije, ki ga je, tako kot že vrsto let nazaj, tudi letos izdala Gospodarska zbornica Jugoslavije v sode- lovanju z Avto-moto zvezo Jugoslavije. V »Campingu 81«, tako se vodnik imenuje, lahko poz- navalec ugotovi, da so samo v občinah Rovinj, Poreč, Umag, Šibenik in Dubrov- nik uredili preko zime več deset novih kampov, skoraj vse stare pa posodobili. V primerjavi z lanskim letom, so letošnje cene višje za 20 do 30%. Tako bo morala šti- ričlanska družina v enem od 298. kampov, kolikor jih je omenjenih v vodniku, odšte- ti na dan od 250 do 400 dinar- jev, odvisno od kategorije kampa in tudi od tega, ali bo stanovala pod šotorom ali v prikolici. In kaj smo za kampe uredi- li pri nas, v Celju? Vsako leto gre mimo naše- ga mesta na tisoče tujih turi- stov. Mar ne bi bilo dobro, da bi vsaj nekaj teh potnikov skušali zadržati za dan, dva tudi pri nas? Vprašanje je še toliko bolj umestno, če ve- mo, da je velika večina teh ljudi na poti že deset in več ur in bi se jim. že za to krajši počitek pošteno prilegel. Mesto Celje potrebuje kamp in skoraj nerazumljivo je, za- kaj ga še nima. To tolikanj bolj, če vemo, da je tudi v našem mestu zanimanje za tovrstni oddih precejšnje. Toda, kje ga urediti? Mož- nosti je precej. Ena od njih je prav gotovo ob Smartin- skem jezeru. Na turističnih delavcih Ce- lja je torej, da kamp čimprej uredijo, saj bo potem turi- stična ponudba Celja popol- nejša, izkupiček od nje pa večji. MATJAŽ GALJOT TURISTIČNI DROBIŽ POMLAD V PEKLU - Tak naslov nosi tradicio- nalna prireditev, ki jo Tu- ristično društvo Šempe- ter v Savinjski dolini pri- pravlja v nedeljo, 31. maja letos, pri jami Pekel. Pra- vijo, da bo prijetno preži- veti nekaj ur v neokrnjeni naravi in si ob glasbi in dobrem počutju ogledati tudi bogatstvo kraške ja- me Pekel. ORLOVO GNEZDO - Znani bife pod slapom Rinka na koncu Logarske doline bodo odprli v so- boto, 30. maja. Sicer pa Frischaufov dom na Okrešlju že vabi ljubitelje planin in gora. MESEC PALAČINK - V hotelu Prebold priprav- ljajo v mesecu palačink to okusno jed na sto nači- nov! V A TOMSKIH TOPLICAH HITIJO Obnovitev starega dela Atomskih toplic v Podčetrtku je vi tem času v polnem zamahu. Ingradovi delavci, ki so izvajalci < del, hitijo, da bi do 15. junija dogradili dva pokrita bazena v tako imenovani terapiji in tudi restavracijo, do konca junija ■ pa dokončali z gradnjo odprtega olimpijskega bazena, obno-' vili kamp za 60 šotorov oziroma prikolic ter zgradili še mali otroški bazen, športna igrišča in trim stezo. Do polne turi-' stične sezone naj bi bil torej celoten stari del Atomskih! toplic obnovljen. Z uresničitvijo te 12-milijonske naložbe bodo delavci5 Atomskih toplic med drugim izpolnili obljubo, ki so jo dalij tovarišu Titu v septembru 1978. leta, ko je obiskal Podčetr-] tek. Tedaj je namreč tovariš Tito dejal predstavnikom Atom-^ skih toplic, da bi morali stari del toplic urediti in v njem' omogočiti rekreacijo in oddih širšemu krogu obiskovalcev, j SREBRNI JUBILEJ RD »VOGLAJNA« Ribiška družina »Voglajna«, ki druži ribiče v šentjurski občini, je v soboto imela proslavo srebr- nega jubileja v Slivnici pri Šent- jurju. Ker jim je vreme hudo na- gajalo, so opravili le prvi del slo- vesnosti, ko so v kulturnem do- mu razvili svoj prapor, razdelili priznanja in odlikovanja najbolj zaslužnim članom in prijateljem ribiškega športa. Prapor je razvil predsednik medobčinskega sindikata Ivan Kramer, medtem ko je o srebr- nem jubileju govoril Boris Ma- lec, predsednik od ustanovitve te ribiške družine. TRI NOVE AGENCIJE v bistvu gre za dve povsem novi in eno preurejeno, povečano in modernizirano. In prav slednja bo najprej na vrsti. Na Polzeli je že doslej delala agencija Ljubljanske banke Splošne banke Celje. V majhnih in tesnih prostorih. Od prvega junija dalje pa bo imela svoje prostore v domači veleblagovnici. Tu bo namesto prejšnjih 15 na voljo kar 120 kv. metrov površin. Povsem novi agenciji Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje pa bosta predvi- doma 20. julija zaživeli v Slovenskih Ko- njicah ter v Novi vasi v Celju. V Slovenskih Konjicah bodo novi banč- ni prostori v novem stanovanjskem po- slovnem centru. Tu bo za agencijo kar 108 kvadratnih metrov površin. Nova agencija Ljubljanske banke Splošne banke Celje v Novi vasi pa bo imela svoj delovni prostor v Merxovi vele- blagovnici. Za bančno delo na rezervica- nih 66 kv. metrov. -nb Tako bo LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE s tremi novimi agencijami spet napravila korak naprej v približevanju svojega dela občanom in delovnim ljudem. In to je tisto, ker je naj- važnejše, za ljudi namreč, za vse tiste, ki zaupajo svoje denarne zadeve LJUB- LJANSKI BANKI SPLOŠNI BANKI CELJE. V vseh treh novih enotah bodo spreje- mali vplačila in tudi izplačevali dinarske in devizne hranilne vloge, vodili tekoče račune in dajali pojasnila na vsa vpraša- nja o bančnih storitvah. Na posnetku: spomin na delo v tesnem prostoru agencije na Polzeli. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 21 - 28. maj li PIONIRSKA ATLETSKA OLIMPIADA OBUJENA PLEMENITOST Nastopilo Je okoli 400 pionirjev in pionirk Dan mladosti so celjski pionirji praznovali na stadio- nu AD Kladivarja s športni- mi boji na Pionirski atletski olimpiadi. Po daljšem času so atletski delavci ponovno obudili idejo prof. Metoda Klemenca, ki je leta 1967 dal pobudo za organizacijo to- vrstnega športnega srečanja mladih atletov. Takoj na- slednje leto je bila v Celju tudi 1. Mednarodna otroška olimpiada na kateri so nasto- pili mladi atleti iz Italije, Av- strije, Švice, Francije in Če- škoslovaške ter Celja in Kra- nja. Zal je organizacija teh srečanj z leti zamrla, z letoš- njim letom pa so ponovno obudili to tekmovanje in v bodoče naj bi postalo tradi- cionalno. Organizatorja tega tekmo- vanja ZTKO in AD Kladivar Celje sta letos pripravila sve- čano otvoritev na kateri je po mimohodu vseh nastopajo- čih predsednik AD Kladivar Stane Mele podelil zasluž- nim delavcem spominske za- stavice PAO. Po nastopu združenih pevskih zborov celjskih osnovnih šol, ki so pod vodstvom Cirila Vrtač- nika zapeli nekaj pesmi in ko je spregovoril še sekretar Občinske konference ZSMS Celje Marjan Lebič, je naj- boljši jugoslovanski atlet v letu 1981 Rok Kopitar dvig- nil na drog zastavo PAO, istočasno pa so prižgali tudi olimpijski ogenj. Samo tekmovanje mladih atletov je potekalo v pošte- nih in športnih bojih, kjer je bilo bolj pomembno nastopi- ti kot pa zmagati. Kljub te- mu bi izdvojili nekaj rezulta- tov, ki so jih dosegli tekmo- valci. To je skok v daljino za pionirke, kjer je Renata Ke- resteš skočila kar 523 cm pa tek Rečnik Romane na 100 m z rezultatom 13,00 in tek Sonje Mrak na 800 m, kjer je zmagala z rezultatom 2:32,9. Med pionirji bi izdvojili skok v višino, kjer je zmagal David Lečnik s 173 cm, in tek na 300 m kjer je z 40,1 zmagal Jaka Jagrič. REZULTATI PIONIRKE: 60 m ovire: 1. Tatjana Košič, 2. Lea Hrovat, 3. Irena Smodiš; kopje: 1. Anita Seles, 2. Tatjana Rotar, 3. Darja Ravnikar; 100 m: 1. Romana Rečnik, 2. Nada Re- gvart, 3. Maja Mlakar; dalja- va: Renata Keresteš, 2. Ur- ška Cizej, 3. Mira Fajs; 300 m: 1. Vesna Ratej, 2. Natalija Košak, 3. Nevenka Cater; krogla: 1. Karmen Rikl, 2. Elvira Mastnak, 3. Romana Kelc. PIONIRJI: 60 m ovire: 1. Miran Kovačič, 2. Dordže Radmanovič, 3. Robi Kre- snik in Matjaž Kolar; 100 m: 1. Matjaž Herman, 2. Matjaž Koželj, 3. Marko Vrbnjak; vi- šina: 1. David Lečnik, 2. Bo- jan Kranjc, 3. Mitja Robida; skok s palico: 1. Stanislav Cvikl, 2. Matjaž Posinek, 3. Štefan Lainšček; 300 m: 1. Jaka Jagrič, 2. Janko Mate- šič, 3. Mirko Lampret; kro- gla: 1. Nenad Stojalovič, 2. Peter Cetkovič, 3. Branko Kneževič; kopje: 1. Gregor Venišek, 2. Leon Bornšek, 3. Miha Poznič; daljava: 1. Mit- ja Telič, 2. Slavko Jurkovič, 3. Roman Košar; 1000 m: 1. Jože Resner, 2. Joži Zorko, 3. Aleš Knafelc. Štafeta 4 x 100 m pionirke - 1. Osnovna šola Hudinja, 2. Osnovna šola Ivan Kovačič Efenka, 3. Osnovna šola Voj- nik; štafeta 4 x 100 m pio- nirji: 1. Osnovna šola Voj- nik, 2. Osnovna šole I. celj- ske čete, 3. Osnovna šola Hu- dinja. F. PUNGERCiC Foto: D. MEDVED Zastavo pionirske atletske olimpiade je dvignil na drog najboljši jugoslovanski atlet v letu 1980 Rok Kopitar. Pionirke in pionirji so se izkazali z borbenostjo in v posa- meznih panogah tudi z dobrimi rezultati. Polna tribuna navijačev, ki so z glasnim ploskanjem poz- dravili vsak uspeh nastopajočih je pričaral vzdušje, ki ga srečamo le malokje. i Skok v višino je bila tudi na pionirski atletski olimpiadil disciplina, ki je navdušila številne ljubitelje atletike. Predsednik AD Kladivar Stane Mele je izročil kolajne najboljšim v teku na 60 m z ovirami. MLADI PIŠEJO OBISK V RADIU CEUE Člani novinarskega krožka smo s svojim mentorjem obi- skali studio radia Celje. Zgradba je že stara in bili smo kar presenečeni, ko smo pre- stopili njen prag. V notranjo- sti je čisto drugačna in sodob- no opremljena. Med novinarjem Mitjem Umnikom in tehnikom Duša- nom Petkom in nami je stekel živahen pogovor. Najprej smo si ogledali studio za snema- nje. To sta dve s steklom loče- ni sobi. V eni so govorniki, v drugi pa tehnik med snemal- nimi in oddajnimi napravami. Kar nekako začudila sem se enemu samemu tehniku med toliko napravami, kako sploh zmore to delo. Vendar, ko nam je pojasnil svoje obvez- nosti med delom, smo malce bolj razumeU. Nato smo se ustavljali v vseh prostorih ra- dia. Od pisarn do pomožnih studiev, ki jih morajo še preu- rediti. Naposled smo posedli v sejni sobi, kjer se je naš po- govor nadaljeval. Spoznali smo program dela. Novinarje- vi dnevi so si med seboj zelo različni. Zjutraj se vsi zberejo v sejni sobi, kjer določijo po- samezne naloge, nato pa odhi- tijo na teren ali v pisarni se- stavijo poročila za določene teme. Vse to se zbere in ure- dnik priredi, v svoji oddaji pa o tem poročajo. Radio Celje ni samostojen radio, temveč se vsak dan dvakrat vključi v II. program radia Ljubljana. Ra- dio Celje je bil osnovan leta 1954 ob veliki proslavi v Ce- lju, kateri je prisostvoval tudi tovariš Tito. Tukaj dela petin- dvajset notranjih in zunanjih sodelavcev. Kolektiv ni velik. V tej zgradbi je tudi uredniš- tvo Novega tednika, ki pa si ga nismo ogledali. Se smo se prijazno poslovili, ker pa nam je ostalo še nekaj časa, smo odšli še v pisarne novinarjev dopisnikov Večera. Tu je za- poslen tudi naš mentor. » Po vsem tem lahko skle-1 pam, da je novinarski poklic; zelo živahen, vendar pa moraš ] biti za to delo zagnan, drugače \ lahko obupaš, pa še vedno til ne bo šlo. j JELKA TROBINA, 7. b OS Bratov Letonje, Šmartno ob Paki j OBISKALI SMO I MARIJO PODPEČAN Taborniki imamo v svojem načrtu tudi obiskovanje osa- melih ljudi, ljudi, ki so kakor- koli pomagali NOV. Tako smo se nekega dne od- pravile k Podpečan Mariji, ki živi za gozdom. Najprej smo' jo lepo pozdravile in ji izročile skromno darilo. Posedle smo se okoli mize in se začele po- govarjati o tistih težkih časih. Najbolj sem si zapomnila, ka- ko je šivala zastave ob koncu vojne. Nekoč so prišli v bliži- no Nemci. Zastava je bila pravkar končana. Žena jo je nesla v klet, kjer so imeli nek- daj pujske. Utrgala je desko z dna in pod njo skrila zastavo. Desko je pribila nazaj in za- stava je dočakala svobodo. Povedala nam je tudi, da je v bližini stražil nemški vojak, ki je vedno govoril slovensko. ' Nekoč je prišel k njej na kosi- ; lo. Povedal je, da bi rad v par- i tizane. Nekega večera ga je j res odpeljala na skrivaj. Bil je ' Ptujčan, ki je moral služiti nemško vojsko. Se več je bilo zanimivih dogodkov. Čas je ; hitro mineval, zapele smo ji in < se poslovile. SIMONA KRALJ OŠ Stranice ■ DOPISNIŠKI KROŽEK Dopisniški krožek imamo • vsako sredo. Zberemo se v či- ^ talnici. Najprej oddamo svoje; spise in se pogovorimo, kaj ■ bomo pisali naslednji teden. ; Ce še imamo kaj časa, nam j tovarišica prebere kakšen; spis iz višjih razredov. Ta kro-; žek vodi tovarišica Ana Maric, j NATAŠA PUSNIK, 3. b.J OS Primož Trubar, Laško; KAKŠNE SO DOLŽNOSTI NAS PIONIRJEV? Biti moramo složni med se- boj in gojiti prijateljstvo z bratskimi narodi Jugoslavije. Pionirji moramo spoznati vse nevarnosti, ki nas lahko ogrozijo in se učiti braniti do- movino po svojih močeh. Naša prva naloga je učenje, da bomo postali dobri delavci in tako najbolj pomagali do- movini. DOLORES NOVAK, 4. c OS Veljka Vlahoviča, Celje KAJ RAD DELAM Rad hranim živino. Imamo ovce, koze, svinje, kokoši, zaj- ce. Kozam dam malo sena in vode. Prav tako dam ovcam. Zajcem dam korenje in vode. Svinje nahrani mama. Ko bom velik, bom kmet. SLAVKO RUSNIK, 2. b. ČUVAJMO NARAVNI ZAKLADE Pomlad je. Cas, ko se narj va prebuja. Vse okoli nas Z{ čenja zeleneti in cveteti. N žalost pa poleg prelepih nj ravnih cvetov cvetijo tud umetni. To so razne vrečk« konzerve, papir; skratka od padki. Na poti iz šole malo poglejt naokrog in kmalu boste opj žili ta umetni okras. Komaj nekaj dni je mmil od prejšnje sobote. Medtem ko se je večina učencev naši šole podila po Dobrovljah, & drugi, ki so iz različnih vzrc kov ostali doma, čistili okoli co šole. Po opravljenem deli je ta čez soboto in nedelji najbrž ostala še čista, dane pa zlahka najdeš kak papii ček na tleh. Ker je to okolic naše šoie, smo zato najbrž kri vi mi, učenci. Nekateri iz e pazljivosti, drugi pa celo i hudobije mečejo papirčke p tleh. Pa ne samo v okolici šo le, tudi okoli naših domov 1< žijo odpadki. Zavedati se moramo, da takim dejanjem kršimo n ravne zakone. Taki posegi naravo so škodljivi tudi 2 človeka. Naravi, ki nam da vse potrebne pogoje za življ nje, vračamo z zlim. S tem n šimo ravnovesja v njej in j ogrožamo. Ce ne bomo prave časno spoznali napačneg ravnanja in bomo z njim š nadaljevali, bo narava neko povsem opustošena. In od či sa bomo potem še živeli? MARDA NOVAK, 6. i OS Vera Slander, Polzel O MATI o mati, kako so lepe tvoje oči ko si se zazrla vame in gledam te v temno noč, ko sonce zraven posije in vetrič zapihlja kakor ml vrica. Kakor mavTica sredi polja in gledam te, ko sonce posije a tvoje oči so še vedno mile. O brez tebe ne bi mogel otrok živeti, ki si mu dajala prvi kruh, a tvoj srček je tako zlati, da ga človeška mati mora iskati. S šopkom te otrok, ne more osrečiti pa čeprav je tako lep dar, če te pa uboga in te ima rad ti pomeni stokrat več, kakor šopek cvetlic, ki ti ga dam iz vsega srca. ANGELCA ZNIDAR, 8.' OS Ivanke Uranjek, CeH §t. 21 - 28. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 VIŠJI OSEBNI DOHODKI ZA DELA VCE PRI OBRTNIKIH Po dveh in pol letih priprav in razprav je bila s 1. majem letos končno sprejeta Kolektivna pogodba o delovnih razmer- jih delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Veljala bo pet let, prinaša pa vrsto novo- sti, med katerimi velja posebej omeniti tisto, ki določa najnižje osebne dohodke delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Po novem veljajo naslednje najnižje meje osebnih dohodkov: — nekvalificiran delavec bo za najbolj enostavna dela pri stroju zaslužil naj- manj 5536 dinarjev; - najnižji osebni dohodek priučenega delavca znaša po Kolektivni pogodbi 6090 dinarjev; -najnižji osebni dohodek za delavca, ki nima končane osemletke, je pa izučen za določen poklic, bo znašal 7179 dinar- jev; - za izučenega delavca s poklicno šo- lo bo znašal osebni dohodek 9411 dinar- jev; - najnižji osebni dohodek za delavca, ki opravlja v obratovalnici delo mojstra, pa znaša po novi Kolektivni pogodbi 11.072 din. Seveda pa bodo morali obrtniki plača- ti pri njih zaposlenim delavcem razliko med prejšnjim in novim, s Kolektivno pogodbo določenim najnižjim osebnim dohodkom. Proračun bo veljal od 1. ja- nuarja letos. Ob razveseljivem dejstvu, da se bodo osebni dohodki delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, znatno povečali, pa se ven- darle poraja vprašanje, kako bodo obra- tovalnice zmogle izplačevati takšne osebne dohodke. Problem bo nastal predvsem v tistih obrtnih delavnicah, ki se ukvarjajo z uslužnostno obrtjo, kot so naprimer frizerski saloni, urarske delav- nice, krojačnice... V njih je bilo že do- slej ustvarjenega premalo dohodka, zato so njihovi lastniki le s težavo izplačevali dosedanje veliko nižje osebne dohodke od poslejšnjih. V osnovni organizaciji sindikata delavcev, zaposlenih pri obrt- nikih, vidijo rešitev tega vprašanja predvsem v spremenjeni davčni politi- ki, ki bi morala ločevati med uslužnost- no obrtjo in ostalimi dejavnostmi male- ga gospodarstva. Kajti davčne olajšave bi lahko bistveno pripomogle k izplače- vanju takšnih osebnih dohodkov delav- cem, kot jih predvideva Kolektivna po- godba. Kljub omenjenim problemom pa je vendarle treba poudariti, da je Kolektiv- na pogodba z novimi določili o izplače- vanju najnižjih osebnih dohodkov de- lavcem zaposlenim pri obrtnikih, dose- gla dvoje: prvič, izenačila je osebne do- hodke delavcev pri obrtnikih z delavci v združenem delu, in drugič, ročno delo je vsaj približno toliko nagrajeno kot ad- ministrativno delo. Ker je v zvezi z novosprejeto Kolektiv- no pogodbo še precej nejasnosti, bodo predstavniki Obrtnega združenja in osnovne organizacije sindikata delav- cev, zaposlenih pri obrtnikih v Celju, v naslednjih dneh znova proučili ta doku- ment. Pri tem pa se bodo skupno dogo- vorili, kako bi določila Kolektivne po- godbe v zadovoljstvo vseh, izvajali v praksi. Sicer pa bodo vsi delavci dobili brezplačen izvod nove Kolektivne po- godbe, tako da bodo lahko skupaj s svo- jimi delodajalci pregledali njeno vsebi- no ter se skoznjo seznanili s svojimi pra- vicami in dolžnostmi. Skrbno izbrana ponudba KOZMETIČNIH PROIZVODOV ZA SONČENJE - vseh priznanih proizvajalcev na oddelku KOZMETIKE v veleblagovnici »T« 61 Mesto je čudovito smrdelo po koleri, ne morem pa trditi, da je bilo brez vsakega čara. Ozke ulice, ki so se brez načrta tu vzpenjale, ter spuščale, rdeče nosilnice, trgo- vine s svilo, trgovine z voskom, s posušenimi ribami, klo- basami, ženske z nedoumljivimi obrazi, ki niso izražali ne Veselja ne skrbi in ki so samo z vreščečimi glasovi razde- vale nejevoljno vznemirjenost; umetno cvetje, krste iz ka- talpovega lesa, ki so stale na cesti in čakale na mrliče... Glavna gospodarska panoga, ki se z njo ukvarjajo (poleg Pomorskega razbojništva) je gosjereja. Goskice, ki se v Velikim množinah izvale v valilnicah, šestindvajseti dan ubijejo, nagačijo in pošljejo v Osako, odkoder prihajajo Potem na ameriški trg kot japonske igrače. Cez nekaj časa nisem mogla več prenesti pogleda na garjave pse, ki jim je iz do živega odrgnjenih nog tekla kri so jih trgovci odganjali s palicami, zato sem odšla po Spolzkem tlaku proti pristanišču. V neki mesnici so poleg Pfekajenih, sploščenih gosi visele tudi prekajene žabe, ki l^nri tu poetično pravijo »zemeljski zajci«; v zelenjadnih ^''govinah pa so pokrivali mize orehi Uči, zmajeve oči, da- ieljnove slive in pomelosi. Redki Evropejci, ki jih je neprijazna usoda zanesla v ^nnoy, žive na drugem otoku v prav čednih hišicah. Ker so se bali, da bi nas utegnili napasti morski razboj- ^ki - nikoli ne veš, če se ne utegnejo na pogled nenevarni Potniki v tretjem razredu nenadoma preleviti v morske ''^zbojnike in planiti na gornji krov - so vhod v prvi razred ^edno zapirali z močnimi zamreženimi vrati, pred nje pa t>ostavili stražo, ki jo je stalno nadzoroval kapitan. Vsi Japonci so bili oboroženi, okna kabin so morsda ostati zaprta in tako sem tudi jaz zapahnila in zaprla vrata v svoje majhno kraljestvo in zaspala spanje pravičnika... Tako zelo mirno pa moje spanje le ni bilo. Moje bivanje na Formozi je bilo preveč podobno teku čez ovire, zato sem si dolgo brisala oči in nos z lepimi robci, ki so mi jih v ljubeznivo priznanje poklonih moji japonski učenci. Kljub temu sem si rekla: med Južno Ameriko in Japon- sko leži velikanska tonska lestvica kulture, ki se nenehoma dviga. Tako je bilo torej Japoncu dano, da mi je povrnil vero v plemenitost moškega. In spomnila sem se pregovora iz moje šolske čitanke: »Najtežji boj je vojskovati se sam s sabo, najlepša zmaga je premagati samega sebe.« Kaj mora biti moški res apostol, da zmore tako umet- nino? V Swatowu (Kitajski Shanton - op. ur.) sem si kupila par nizkih čevljev. Samo po sebi ni to nič posebnega, vsak si lahko na potovanju kupi čevlje, vendar pa to omenjam zato, ker jih na Formozi sploh ne bi mogla kupiti. Že v Tokiu je bila prava umetnost priti do čevljev, v Taihoku sicer nosijo evropske čevlje, so pa mnenja, da jih je treba sezuti, ne da bi jih poprej odvezal, zato nisem in nisem mogla najti čevljev številka štiriintrideset, ki so mi edini prav. Na Kitajskem, kjer so pohabljene noge prisilile ljudi, da so nosili krajše čevlje, sem našla čevlje tudi zase, žal pa niso bili samo spredaj, ampak tudi zadaj krajši, kot smo jih vajeni nositi pri nas. Čevlje, ki sem jih kupila na Kitajskem, sem nosila samo tam, kjer nisem mogla hoditi v brezpetih gumijastih čevljih, se pravi v mrzlih in vlažnih krajih. Kitajske čevlje sem nosila tri leta, druge pa sem uničila že v treh mesecih. Veliko zabave sem imela s pokopavanjem starih čevljev, ki sem se jih sramovala. Zavrgla sem jih, a so se spet vrnili k meni; hotela sem jih vreči čez ladijsko ograjo - nekoč celo ob dveh ponoči, - pa se je vedno kdo pojavil v bližini, nazadnje sem jih stlačila v neko luknjo na ladji. Tu bodo, vsaj upam, ostali tako dolgo, dokler nič več na njih ne bo spominjalo na evropsko nogo. Želja, da bi se znebila starih čevljev, je bila podobna želji zločinca, ki bi se rad znebil svojega »corpusa delicti«. Swatow ima prekrasne stare templje z močno usločenimi strehami (verjetno so imeli tako obliko nekoč nomadski šotori), ki se na njih v grozljivih zavojih vijugajo zeleni zmaji. Sicer pa je slika na ulicah taka kot v vsakem južnoki- tajskem mestu - garjavi psi, polnagi, umazani moški, žen- ske z dolgimi srebrnimi iglami v laseh, ali ženske vrikšah s pomadizirano glavo in s svetlimi svilenimi copatkami, pa stari, spoštljivi moški v nosilnicah in delovno ljudstvo pri svojih tisočerih opravilih. V Swatowu izdelujejo dve posebnosti: lepe, luknjičaste vezenine, ki so podobne norveškemu hardangerju, in raz- glednice, ki so sestavljene iz obrezanih znamk in predstav- ljajo različne kitajske obrtnike. Razglednice so spretno narejene iz različnih znamk raznih vrst in barv in stanejo deset centov. Povsod na jugu lahko kupiš tudi čedne štiri- kotne podobe, slikane na Tsus (Aralia papyrifera). V DIŠEČEM PRISTANIŠČU Prevod je pravilen, vendar nekoliko preveč obeta in zato bi bilo morda opravičljiveje, ko bi pristanišče imenoval »Kraj, kjer malo manj smrdi«. Ta kraj pa je Hongkong. Hongkonško pristanišče je ogromno - zato so si ga Angleži tudi tako želeli - in ga je lahko braniti, ker ga v velikem loku obdajajo griči, te pa zaključuje vrh, na katerega se vzpenja mesto. Pogled na mesto je ponoči še lepši kot podnevi, tedaj se namreč na tisoče luči razliva od vrha kar precej visokega hriba do njegovega vznožja kot pravi slap, čez dan pa pogosto zakriva pogled nanj kot tenčica tanka, siva isparina. Ladja Soshiu maru se je zasidrala za dva dni in tako sem imela priložnost, da si mesto malo bolje ogle- dam. Ulice - z izjemo evropske obalne ceste z modernimi trgovinami in velikimi trgi - so zelo ozke in čisto kitajske. Cesta, ki pelje na vrh hriba, je široka in lepa, ljub temu pa si Evropejci, ki bi se radi povzpeli nanj, najamejo nosilnico. Najprej sem se napotila k družbi »Cook in sin«, kjer sem kupila vozno karto do Avstralije, z možnostjo za prekinitev vožnje v Manili in na severnem Borneu, da bi vsaj približno vedela, koliko denarja mi bo ostalo, kajti zdaj sem že drugič sanjarila o tem, da bi se podala tudi v težko dostopno kraljevstvo Južnih otokov. Ko bom imela za sabo ljudo- žerce, bo najtežje za mano - me je obšlo kot slutnja. Upanje, ki sem ga gojila več let, je v Hongkongu spla- hnelo. S svežnjem pisem v rokah - o, čar pošte! - sem hodila počasi po ulicah. Tu so sekali fantje drva za skro- mno gospodinjstvo, tam so šivale ženske, na oni strani so iskali berači v svojih cunjah nadležne prebivalce, in kjer- koli si hodil, povsod so z bambusovih palic viseli kosi perila in v človeka pahljali zrak in - vonjave. V mesnicah so tako kot v vseh drugih kitajskih mestih visele posušene gosi, psi, žabe, mačke, ptiči in klobase iz neznane zmesi in vselej potlačene kot pokvarjene ratanske cevi in vselej nabrane v neskočne vence, ki so si v njih poiskale muhe prenočišče, da je postala mesena zavesa še bolj gosta. Za samotnega pešca je Hongkong grozljiv. Bila sem ve- sela in žalostna hkrati, ker je bil moj maru zasidran tik ob obali, kajti kdor je tu najel sampan, da bi se odpeljal z njim k daleč od brega zasidrani ladji, je pogosto izginil za vedno. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 21 - 28. maj id ANSAMBEL FRANCIJA ZEMETA NOVA PLOŠČA Na širšem celjskem območju je veliko narodno-zabavnih an- samblov, med tistimi, ki pa imajo najdaljši staž skupnega nastopanja pa je prav gotovo ansambel Francija Zemeta iz Vojnika. Res je, da se je tudi v njegovem ansamblu zamenjalo nekaj godcev, vendar osnova je le ostala vse od nastanka leta 1968 pa do danes. Torej Franci Zeme s svojim ansamblom igra in nastopa sirom po Sloveniji te dobrih trinajst Ičt! Začel je v domačem kraju na priložnostnih prireditvah in se- veda veselicah. Ker so jih poslu- šalci lepo sprejeli, so dobili po- gum in začeli še resneje vaditi. Pojavili so se na festivalu v Ptu- ju, prišla je prva plošča, posnetki na kaseti itd. Odšli so tudi na festival v Steverjan v Italijo, kjer so razen enkrat vedno nastopili. Poleg ansambla Veseli hmeljarji iz Žalca je Zemetov ansambel edini, ki je nastopil na vseh dose- danjih osmih revijah narodno za- bavnih ansamblov v Libojah in obljublja, da bo zdržal do jubilej- ne, desete. K temu je treba pri- šteti še nastope na mnogih manj- ših revijah pa koncerte, ki jih v zadnjem času pripravljajo največ skupaj s ansamblom Primorski fantje iz Pirana. Franci Zeme: »V začetku le- tošnjega leta sem v ansambel do- končno vključil tudi oba sinova. tako da imam zdaj namesto tria kvintet. V ansamblu igrajo: (na sliki od leve proti desni) Venče- slav Korše kitaro, Bojan Zeme klarinet, Jože Zelič bariton, Ftanci Zeme harmoniko (tudi vodja ansambla) op.p.), Andreja Ovtar je pevka in Andrej Zeme trobento. Moja največja želja je, da bi s to zasedbo kmalu posnel novo plošče« Načrti? Franci Zeme: »Zdaj se pri- pravljamo na našo 7. revijo naro- dno zabavnih ansamblov, ki bo 13. junija v Vojniku na dvorišču doma gasilskega društva. Priča- kujemo več kot petnajst ansam- blov in vokalnih skupin iz doma- la vse Slovenije. Kot gostje bodo ob koncu revije nastopili tudi člani priznanega ansambla Loj- zeta Slaka, ki bodo po reviji igrali na družabnem srečanju. 4. in 5. julija bodo sodelovali na festiva- lu v Steverjanu v Italiji, za kate- rega sem napisal posebno, novo skladbo »Pozdrav Steverjanu«. Kdor jo je že slišal, pravi, da je dobra. Dobili smo že tudi vabilo za nastop na Turističnem tednu v Črni na Koroškem, ki bo septem- bra in kjer vsako leto nastopamo skupaj z ansamblom Štirje kova- či. V tem obdobju pripravljamo še nekaj koncertov pa seveda več ali manj stalno igranje na prilož- nostnih veselicah.« TONE VRABL PRVI KOLESARSKI MARATON KOZJANSKO '81 IMENITNI VTISI, KLJUB ZNOJU Krst je v celoti uspel! Takšna je splošna in soglasna ocena vseh, ki so se preteklo nedeljo udeležili I. kolesar- skega maratona Kozjansko 1981 in ni- so štedili s pohvalami prizadevnih čla- nov Kolesarskega kluba Merx iz Ce- lja. Kljub svoji mladosti je celjski klub odlično organiziral in izvedel svoj prvi kozjanski maraton v dolžini 150 kilo- metrov po poteh in krajih Titove mla- dosti. Seveda ni šlo brez izdatne po- moči mnogih delovnih organizacij, predvsem glavnega pokrovitelja mara- tona Zdravilišča Rogaška Slatina in ostalih Kovinotehne, Ingrada, Zava- rovalne skupnosti Trigrlav, Merxa, Aera, Izletnika, Javnih skladišč in vseh ostalih, ki so po vsej kolesarski trasi skrbeli za varnost, kontrolo, okre- pčila in partizanski golaž v Trebčah. Skoraj 400 udeležencev je bilo nav- dušenih nad lepimi kraji, lepo toda za- htevno kolesarsko progo, sprejemom in gostoljubnostjo Kozjancev, ki so menda prvič na svojih cestah videli toliko kolesarjev. Tudi visoke strokov- ne ocene so takšne, da je maraton Koz- jansko v slovenskem prostoru in kole- sarjenju potreben ter zaželen kot vsa- koletna tradicionalna kolesarska spo- mladanska prireditev. Med kolesarji smo srečali zastopnike vseh starosti, od najmlajših do veteranov, tudi čez 60 let, ki so se trdno držali in dokazali, da še zdaleč niso za staro šaro. Prej bi rekli, da so marsikateremu mlajših po- kazali, da niso kar tako. Bili so iz vseh slovenskih kolesarskih klubov, saj smo na majicah in drugi garderobi prebirali imena krajev in mest: Gro- suplje, Hrastnik, Horjul, Kokrica, Ma- ribor, Partizan Vič Ljubljana, Novo mesto... In, ker to ni bila kolesarska dirka, so bile vse medalje, lično izdela- ne v celjski Aurei, tudi pošteno zaslu- žene. Tudi tiste, ki jim je zadnje kilo- metre pomagal Izletnikov avtobus do vrnitve pred dvorano Golovec v Ce- lju... Z mnogimi klanci in klančki po Koz- janskem je pa tako, kot je povedal marsikateri kolesar: če gre dolgo časa pošteno gor, gre potem tudi dlje časa prijetno dol! Vsekakor je za takšen, četudi še ve- dno rekreacijski, podvig potrebno vsaj dvoje: dobro kolo s prestavami in tele- sna pripravljenost, ki je je sicer na za- četku kolesarske sezone na splošno manj. Sicer pa ne glede na spomladan- ski čas, kolesarski maraton Kozjansko se je trdno zapissd v srca kolesarjev in kolesarskih navdušencev in ponesel resnico o lepoti krajev in gostoljubno- sti ljudi na Kozjanskem sirom po Slo- veniji. Prihodnje leto na svidenje in pripravite se, da nas bo najmanj dva- krat toliko, so nam ob slovesu obljub- Ijsdi udeleženci od vsepovsod. To pa je za prizadevne kolesarske delavce v Ce- lju nadvse imenitno priznanje, spod- buda in obveznost. Pri njih pa smo tako že navajeni, da jih bodo vedno znali izpolniti! MITJA UMNIK Skupina Gorenjcev na startu: to pot se na Maratonu Kozjansko sploh niso »šparali*. Sicer pa so kolesarji Ja Kokrice na vriiu med navdušenci pri vrtenju pedala na Sloven- skem. Foto: D. MEDVED in T. TA VCAR Enajstletna Nataša Šircelj je iz Grospulja. Vso pot seje ob očetu junaško držala, la- ni pa je bila s kolesom tudi na Vršiču. Dokler ob pritiskanju na pedala še zmoremo nasmeh, kar gre... ... potem pa se tako prileze »zemlja, žemljica - četu asfalt!* Za zdravilišče Rogaška Slatina dvakrat odlično: za pok' viteljstvo in žejo! 21 - 28. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 i7 ROKOMETNIH IGRIŠČ j>RED KVALIFIKACIJAMI iCaj bo s Šoštanjem, Minervo in Velenjem že dve koli pred koncem y II. zvezni ligi so si roko- ^etaši Aera Celje priborili takšno prednost, da lahko j^e pričnejo »odštevati« dne- ve do kvalifikacij za vstop v J zvezno ligo. Z zmago nad Kvarnerjem na Reki 28:26 50 si dokončno zagotovili takšno prednost, da morajo ob koncu slaviti, če upošte- vamo, da igrajo v soboto do- jna ob 17. uri proti Mehani- \ii in v zadnjem kolu v Sla- 'vonskem Brodu proti Sla- ;voniji DI. ; Torej sredi junija se bodo Celjani po letu 1964 petič bo- rili v kvalifikacijah za vstop v društvo najboljših. Do se- ;daj so trikrat uspeli in to v 'Slavonskem Brodu, Celju ter v dveh kvalifikacijskih srečanjih proti Veležu v Mo- starju in Celju. Neuspešni so bili le lansko leto, ko so izgu- bili proti Slogi iz Doboja. V tem času pa so od leta 1964 kar osem let nastopili v I. zvezni ligi. Torej petič se bo- do pomerili v nehvaležnih kvalifikacijah in to proti zmagovalcu vzhodne II. zvezne lige. Verjetno bo to ekipa Proleterja iz Zrenjani- na, ki vodi pred Potisjem iz Ade. Pri Aeru se za to sreča- nje dobro pripravljajo. V republiški ligi je bilo to- krat manj uspeha. Šoštanj, ki še vedno vodi, je izgubil derbi tekmo proti Jelovici v gosteh 21:23. Tesen rezultat kvalitetne tekme. Minerva iz Griž je uspela premagati Pe- ko 30:18 in glede na dober in nekoliko lažji razpored v zadnjih treh kolih lahko Gri- žani posežejo v borbo za tret- je mesto. Mlada selekcija Ae- ra pa je izgubila proti Usnjar- ju 25:27. V prihodnjem kolu igra Šoštanj doma proti Prulam, Aero gosti Jelovico, med- tem ko Minerva gostuje v Mariboru proti Braniku. Igralke Velenja so v sobo- to verjetno izpustile iz rok svojo dotlej največjo prilož- nost, da se uvrstijo v bodo- čo I. B zvezno rokometno li- go, kajti doma so izgubile proti poprečni ekipi Zame- ta, 12:13. Vse pa še ni izgub- ljeno, vendar v preostalih dveh tekmah bodo morale igralke Velenja osvojiti vsaj tri točke. V predzad- njem kolu gostujejo proti Alplesu v Škof ji Loki. V republiški ligi so igral- ke Šmartnega izgubile do- ma proti Izoli 11:14, na le- stvici so pete, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri mari- borskem Braniku, ki je osmi. J. KUZMA KOVINOTEHNA ZA ATLETE KLADIVARJA 2e vrsto let v Celju sko- raj ni atletske prireditve, kjer se kot glavni pokro- vitelj ne bi pojavila delov- na organizacija Kovinote- hna. Tako se je ta kolek- tiv vključil v resna priza- devanja ostalih celjskih kolektivov, da po najbolj- ših močeh pomagajo pri nadaljnem množičnem in tudi kvalitetnem razvoju nekega celjskega športa. Imamo primere, ko je Li- bela prevzela skrb nad košarkarji, Aero nad ro- kometaši, Merx nad kole- sarji. Cinkarna nad HDK... Tako so v torek, 26. ma- ja, ob 13. uri predstavniki delovne organizacije Ko- vinotehne in Atletskega društva Kladivar podpi- sali sporazum o nadalj- nem še tesnejšem medse- bojnem sodelovanju. To je nov, pomemben ka- men v skupnih prizade- vanjih tudi na področju športa in telesne kulture. TV ODLIČNI CELJANI V KEGLJANJU V SUPER FINALU Ali bo na novem kegljišču še bolje? Celjsko športno kegljanje je verjetno doseglo svoj do- slej največji dvojni ekipni uspeh, saj sta se tako moška, kot ženska ekipa uvrstili v »super finale« republiške li- ge! Kako je prišlo do tega? Kegljači in kegljavke Celja so pred zadnjim kolom zao- stajali za vodečima ekipama za dve točki, kar je pomeni- lo, da morajo doma oboji zmagati in se tako izenačiti z vodečimi. To jim je tudi uspelo, kar pa pomeni tretji dvoboj za končnega zmago- valca! Kegljavke Celja so prema- gale v direktnem dvoboju vodeči mariborski Kon- struktor za 24 kegljev razlike - 2364 : 2340, kegljale pa so: Urh 418, Pečovnik 396, Les- jak in Marine 389, Gobec 388 in Bajde 384 kegljev. O republiškem prvaku bo odločal današnji dvoboj, ki bo v popoldansko večernih urah na kegljišču Gradisa v Ljubljani. Kegljači Celja so premaga- li mariborskega Konstruk- torja s 155 keglji razlike - 5173 : 5018 in se tako po toč- kah izenačili s kranjskim Triglavom, s katerim bodo tretji dvoboj odigrali na keg- ljišču Vodnjak v Novem me- stu 20. junija. V Celju so pri- pomogli do zmage: Sivka 868, Urh 866, Nareks 845, Ka- čič 894, Kompan 831 in To- mažič 869. Celjani imajo tako prilož- nost, da osvojijo naslov ekip- nega republiškega prvaka med moškimi in ženskami, kar doslej v Sloveniji ni uspelo še nobeni ekipi. Red- ke pa so bile tudi takšne, ki so z obema ekipama bile druge... J. KUZMA UKIČEVA VELIKA ZMAGA Ena izmed najpomembnejših vsakoletnih športnih prire- ditev ob Dnevu mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita je vsekakor tista v Kumrovcu. Letos so pripravili že 29. parti- zanski marš, kjer se je v teku na 26 kilometrov pomerilo več kot 400 atletov iz vse Jugoslavije. Med njimi je bil tudi odlični celjski atlet, član Kladivarja NUMAN UKIČ, ki je na tej prireditvi že večkrat nastopil, prvič pa zmagal lani. Ta uspeh je ponovil tudi letos, saj je drugouvrščenega Seada Konda, ki je na tej prireditvi zmagal že petkrat, prehitel za ,več kot minuto. Brez dvoma je to uspeh, na katerega je Numan Ukič lahko najbolj ponosen, pa ne toliko zaradi konkurence, kot zaradi kraja in namena, kjer je to vsako- letno tekmovanje. Sedemnajsto mesto je osvojil Šalihovič iz Velenja, 21. pa Drašček iz Radeč. Med atletinjami na 12 km članici AD Kladivar IDI BUN- DERLA ni uspel lanski podvig, ko je zmagala, saj je letos bila druga, kar pa je še vedno lep uspeh. T.VRABL MLADINCI DRUGI, MLADINKE ČETRTE v Splitu in Mariboru je bilo finale ekipnega atletskega prvenstva SFRJ za mladince in mladinke, kjer so mladinci Kladivarja osvojili drugo, mladinke pa četrto mesto. Med mladinci je ekipno zmagala ljubljanska Emona, ki je za 178 točk prehitela celjski Kladivar. Med mladinkami pa je sla- vila Slavonija pred Mariborom, Sento in Kladivarjem. Re- zultati posameznikov: pri mladincih so zmagali Gaber na 400 m, Zičkar na 3000 m, štafeta 4 x 100 m in Pinter v metu kopja, drugo mesto so osvojili Gaber na 100 m, Cernej na 400 m. Cmok na 2000 m ovire in Rebernišek v skoku ob palici, tretji pa je bil Vuleta na 2000 m ovire. Pri mladinkah je zmagala četina na 100 m, drugi sta bili Zunterjeva na 100 m ovire in Jasničeva v metu kopja, tretja mesta pa so osvojile Cetina na 400 m. Babic na 800 m in Jazbinšek v metu krogle. TV NA KRATKO STRELCI NA FRANKOLOVEM Ob letošnjem krajevnem prazniku so na Frankolo- vem pripravili prvo tekmo- vanje v streljanju z zračno puško, ki naj bi postalo tra- dicionalno. Nastopilo je 33 strelcev, zmagal pa je MAR- JAN BOROVNIK s 151 krogi od 200 možnih pred VLADI- JEM PODJAVORŠKOM 145, JOŽICO KOŠIC (edina predstavnica ženskega spo- la!) 142, BENOM KRESNI- KOM 139, VINKOM PRE- MRLOM itd. Na Frankolo- vem je že vse pripravljeno, da bodo ustanovili svojo lastno strelsko družino, na- to pa bodo tekmovanja še pogostejša, kot doslej. TV V VRBJU NOGOMETNI TURNIR V Vrbju pri Žalcu so pri- pravili prvi turnir v malem nogometu za pionirje v poča- stitev Dneva mladosti. V fi- nalu je ekipa Polzele prema- gala Vrbje 3:1, za tretje me- sto pa Andraž drugo ekipo Vrbja 6:1. TURK PRED ČREPANOM Šahovski klub Žalec je pripravil brzopotezni tur- nir v počasitev Dneva mla- dosti. Nastopilo je deset ša- histov, zmagal pa je Turk pred Črepanom, Brinovcem itd. JOŽE GROBELNIK NOGOMETNE VESTI II. zvezna liga: V 27. kolu je velenjski Rudar go.stoval v Bački Topoli in izgubil z AIK 1:0. Na lestvici je trinaj- sti s 25. točkami, v prihod- njem kolu pa bo igral doma proti vodeči ekipi Osijeka. Republiška liga: Šmartno v 19. kolu ni odigralo sreča- nja z Muro v Murski Soboti, kljub temu pa je zadržalo drugo mesto na lestvici za vodečim mariborskim Želez- ničarjem. Kladivar je z golo- ma Naprudnika in Pukliča doma z 2:0 premagal Lenda- vo, vendar je še vedno zli. točkami na zadnjem mestu. V prihodnjem kolu bo »lo- kalni« derbi v Smartnem med domačini in Kladivar- jem. Jesenski dvoboj je v Ce- lju dobilo Šmartno 2:1. Vzhodna liga: Elkroj je iz- gubil v Pragerskem 3:2 (strelca za Elkroj sta bila Pe- ternelj in Spende), Unior je zmagal na Ravnah proti Fu- žinar ju 1:0 (strelec Prelož- nik). Steklar je v Rogaški Slatini izgubil proti maribor- skemu Kovinarju 1:0, med- tem ko Savinjska ni odigrala srečanja z vodečim Ptujem v njegovem kraju. Vzrok? »Ošabni« igralci Savinjske z Vranskega niso odšli na pot zato, ker jim žalska TKS ni dovolila gostovanja na mla- dinskem turnirju v ZRN in to zaradi njihove slabe for- me. Brez dvoma bo potrebna »ostra roka« v ekipi Savinj- ske, da bo drugače »gledala« na šport, kot gleda zdaj. To, kar delajo, ni športno! Na le- stvici je Elkroj tretji, Unior peti. Steklar sedmi in Savinj- ska osma. V prihodnjem ko- lu pa bo Elkroj igral doma z Uniorjem, Savinjska (če se ji bo dalo!) s Fužinarjem, Ste- klar pa bo gostoval na Pra- gerskem. TV USPEL NASTOP BOKSARJEV Na reviji boksa v Hrastni- ku je nastopilo tudi osem članov boksarske sekcije Partizan Celje. Od teh so le trije izgubili, medtem ko je petorica zmagala: v mladin- ski konkurenci Franc Moč- nik in Slavko Križnik v pol- srednji oz. polvelter katego- riji ter pri članih Mijo Curi v valter, Razim Majdanac v polsrednji in Saud Zukič v težki kategoriji. POVEDEL LIPOVŠEK (INGRAD) Najboljši kegljači celjske- ga območja so že začeli me- dobčinsko prvenstvo za po- sameznike. Po prvem nasto- pu na kegljišču na Dobrini je presenetljivo po vedel član Ingrada Lipovšek, ki je po- rušil 968 kegljev. Vrstni red ostalih: Nareks 966, Tomažič 932, Sivka 914, Kačič (vsi Ce- lje) 911, Zore (Kovinar) 904, Urh (Celje) 901, Slapničar (Šoštanj) 900, Tisovec (Celje) 897, Kompan (Celje) 895 keg- ljev itd. Druga tekma bo na novem kegljišču v dvorani Golovec letos jeseni. ALEŠ PEPEL ZNOVA PRVI V Ljubljani je bila prva dirka za republiško prven- stvo v kartingu. Med števil- nimi tekmovalci so nastopili tudi člani AMD Šlander iz Celja. Najboljši rezultat je ponovno dosegel Aleš Pepel v mladinski konkurenci, ko je bil prvi. Pri članih sta Alojz Prek in Jure Bitenc osvojila v kategoriji 100 ccm drugo oz. tretje mesto, Dar- ko Kranjc pa je bil deseti. Jože Mežnarič in Jakob Volf pa sta v svojih kategorijah osvojila šesto mesto. Med moštvi so bili Celjani tokrat slabši tretji. J. KUZMA NAJBOLJŠI GORAZD LUKMAN V počastitev Dneva mla- dosti je Karate klub Slavko Šlander v Celju pripravil medklubski turnir v semi contactu. Nastopile so ekipe Ptuja, Zagorja in Celja, ki je zmagala v obeh srečanjih. Za Celjane so nastopili Bojan Korošec, Zdravko Grahut, Vlado Jovan, Tone in Jani Spiljak ter Gorazd Lukman, ki je bil tudi najboljši tekmo- valec. Ob koncu srečanja je predstavnik OO ZSMS pre- dal kapetanu ekipe KK Slav- ko Šlander Tonetu Špiljaku lep pokal. D. SNEDIC PRVA PIONIRSKA OLIMPIADA V VELENJU Na stadionu ob velenj- skem jezeru so pripravili prvo pionirsko olimpiado. kjer so nastopili učenci vseh osmih osnovnih šol. Po slav- nostnem mimohodu z olim- pijsko zastavo in cvetjem je v imenu pionirjev tako kot na pravih olimpijskih igrah zaprisegel Boris Laubič, v imenu sodnikov pa Vera Zu- pančič. Na stadionu so vsi nastopajoči izpisali ime tova- riša Tita, nato pa cvetje, ki so ga nosili v mimohodu, odne- sli pred spomenik tovariša Tita na Titovem trgu. V tek- movalnem delu je nastopilo več sto tekmovalcev, na ce- lotni prireditvi pa okoli 4000 pionirjev. HINKO JERČIC LAVRINC IN PADER ZMAGOVALCA V LAŠKEM Na lepem strelišču v Reči- ci pri Laškem so pripravili občinsko prvenstvo Laške- ga. Tekmovali so z malokali- bersko puško serijske izdela- ve v trostavu od 600 možnih krogov. Med člani je zmagal Vinko Lavrinc iz Rečice s 456 krogi, sledijo Boris Gori- šek 446, Dušan Gričar 432 krogov (oba Zidani most) in ostali. Med mladinci je po pričakovanju zmagal Dam- jan Pader s 450 krogi. Naj- boljša posameznika med čla- ni in mladinci sta si priborila pravico nastopa na prven- stvu Slovenije, ki bp junija v Ljubljani. ,j KOLESARJENJE OKOLI CELJA , Strokovni svet f^i ZTKO Celje je ponovno pripravil tradicionalno kolesarsko akcijo okoli Celja, ki bo v nedeljo, 31. maja na običajni progi s štartnimi mesti: Celje me- sto, Ostrožno, Šmartno v Rožni dolini, Arclinu, pri Mlinarjevem Janezu in na Sklalni kleti. Start bo od 7. do 11. ure. MOTIJO ME LAKOTA, UŽIGALKE IN MEDUZE pravi jože Tanko (rojen 29. avgusta 1946) iz Celja, ki se v zadnjih letih vse bolj razvija v odličnega plavalca- maratonca! Jugoslovani smo v tej najtežji plavalni dis- ciplini po svetu dobro poznani preko našega Veljka Rogušiča, ki je s svojo vztrajnostjo in dolgo preplava- nimi progami upravičeno zaslovel po vsem svetu. Zdaj poskuša - prvi rezultati so več kot ugodni - po njegovi poti Jože Tanko, ki je lani s preplavano razda- ljo Umag-Koper v dolžini 33 kilometrov dosegel naj- daljšo razdaljo, ki jo je kdajkoli kdo preplaval v Slove- niji. Letos je sodeloval že na dveh maratonih v Egiptu ter se uvrstil na 7. oz. 8. mesto, kar je glede na konku- renco več kot odlično. Da je to res, dokazuje tudi vabilo, ki ga je dobi za nastop na uradnem svetovnem prvenstvu v plavalnem maratonu, ki bo 19. julija na progi Capri-Napoli v dolžni 33 km. Doma pa želi preplavati progo med Rovinjem In Umagom, ki bo s svojimi 42 kilometri »ravne linije« (drugače pa še nekaj kilometrov več! - op. p.) predstavljala eno najdaljših preplavanih razdalj na svetu. V jeseni načrtuje plavanje v Suezu in Alek- sandriji. Želje? Jože Tanko: »Ce želim biti za vse pihodnje maratone dobro pripravljen bom moral povečati število trenin- gov, kar pomeni preživeti v vodi vsak dan 4 do 5 ur. Moje ambicije v maratonskem plavanju so, da bi se Uvrstil med deset najboljših maratoncev na svetu ter plaval tudi na tekmovanjih v ZDA in Kanadi.« Največji problemi med plavanjem? Jože Tanko: »Lakota in pa seveda užigalkarji ter meduze.« TONE VRABL 20. stran - NOVI JEDNIK 35 let Novega tednika št. 21 - 28. maj i REKORDNO ŠTEVILO NASTOPAJOČIH Občinska gasilska zveza Žalec je s pomočjo gasilskega društva v Vinski gori pripravila preteklo nedeljo občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje, mladince, mladinke ter članice. Nastopilo je kar 740 gasilcev, kar je doslej največ. Tekmovali so z motorno brizgalko, štafetnim tekom z ovi- rami. Pionirji A skupina - moški: 1. Žalec, 2. Grajska vas, 3. Gotovlje; pionirji B skupina: Sešče, 2. Gornja Vas, 3. Lož- nica; pionirji B skupina - ženske: 1. Matke, 2. Letuš, 3. Ločica pri Polzeli. Mladinci: 1 Ponikva, 2, Žalec, 3. Drešinja vas; mladinke: 1. Ponikva; članice industrijska gasilska društva: 1. Tovarna nogavic, 2. Aero Semeter, 3. Juteks; prostovoljna gasilska društva - članice: 1. Andraž, 2. Kapla vas, 3. Braslovče. Na sliki: vaja z motorno brizgalko. TONE TAVČAR INGRADOVE »IGRE MLADOSTI« »Igre mladosti« športnikov Ingrada so bile letos 23. maja na Gomilskem v organizaciji mladincev in TOZD Lesni obrati. Velik pomen temu srečanju, katerega se je udeležilo blizu 600 športnikov iz vseh temeljnih organizacij Ingrada in Me- grada, so s svojo prisotnostjo dali predsednik Zveze sindika- tov občine Celje Franc Vrbnjak, sekretar Republiškega od- bora gradbenih delavcev Štefan Praznik in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Žalec in Krajevne skupnosti Gomilsko. Nov večnamenski objekt Dom krajanov Gomilsko je bil prizorišče tekem v odbojki in namiznem tenisu, kegljači so se pomerili na kegljišču v Preboldu, strelci in šahisti so tekmovali v delovnih prostorih TOZD Lesni obrati, za nogo- met in vleko vrvi pa so bili pripravljeni tereni na prostem, v prijetnem parku med visokimi drevesi, kjer je bila nato tudi zaključna prireditev s podelitvijo priznanj, družabnimi igrami, srečolovom in piknikom. V. ŠUSTER ŠENTJUR: LETOVANJE OTROK Pri Vzgojnoizobraževal- nem zavodu v Šentjurju so tudi letos organizirali letova- nje otrok na morju. Ker pa nimajo več svoje počitniške baze v Izoli, so se povezali s šolami, ki so v Karlovcu prav tako povezane v Vzgojnoizo- braževalni zavod in se z nji- mi zmenili za sodelovanje oziroma zamenjavo. Tako bo 160 otrok iz šentjurske obči- ne od 1. do 14. avgusta leto- valo v Selcah pri Crikvenici, v domu, ki so jim ga v tem času dale na razpolago kar- lovške šole. Pozimi pa bodo otroci iz Karlovca prišli na počitnice v brigadirski dom v Šentvi- du pri Planini, ki ga bodo do tega še uredili in pripravili za zimsko letovanje. Sredstva za letovanje otrok iz šentjurske občine bodo prispevali: skupnost otroškega varstva, nekaj tudi izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost in skupnost za socialno skrbstvo. Manjši znesek bo- do seveda dodali še starši. Z otroki, med njimi bo tudi 36 predšolskih, bo na morje od- potovalo 20 učiteljev, oziro- ma vzgojiteljev, ki bodo po- skrbeli za varnost in dobro počutje svojih varovancev. M. PODJED USPEŠEN OBRAMBNI DAN Ob obletnici zmage nad so- vražnikom so na osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah izvedli obrambni dan. Ker je bila centralna šola »porušena«, smo organizirali pouk na raznih dislociranih mestih, ki so bila varna pred morebitnim sovražnikom. Učenci so zavzeto in ciktivno sodelovali pri pouku, pred- hodno pa so ta mesta dobro zastražili. Po končanem pou- ku so si ogledali še sodobno pehotno orožje, člani civilne zaščite na šoli pa so demon- strirali gašenje. Kolektiv na osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je, z učenci vred, pokazal visoko stopnjo pri- pravljenosti in zavesti. Tako pripravljeni se ne bojimo ni- kogar! EDVARD BABIC AVTORALLV »ŠTAJERSKA - 81.« Ob 40. obletnici ustanovi- tve OF in v počastitev mese- ca mladosti ter 35. obletnici ustanovitve društva, bo športna komisija pri AMD Slander iz Celja organizator 11. tadicionalnega avto rallya »Štajerska - 81.«, ki bo v so- boto 30. maja. Start bo ob 12. uri izpred društvenih prosto- rov na Ljubljanski cesti. Ce- lotna proga je dolga 80 kilo- metrov in je razdeljena ha tri posamezne etape. Prva etapa bo vodila tekmovalce iz Celja preko Lopate, Pirešice, Žal- ca, Griž, Prebolda do Letuša. Druga etapa se bo nadaljeva- la iz Letuša preko Gorenja do Velenja. Zadnja etapa pa bo vodila avtomobiliste iz Vele- nja proti Dobrni, Vojniku, Arclinu do avtopoligona v Ljubečni, kjer bo končni cilj. Tekmovalci bodo morali vmes opraviti tudi pet spret- nostnih voženj. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri tekmo- valne razrede. Tekmovanje samo pa se bo odvijalo v pogojih rednega cestnega prometa in dosle- dno v skladu s cestno - pro- ' metnimi predpisi, kar pome- ni, da bo potrebno upoštevati vse omejitve hitrosti in spo- štovat vse ostale prometne znake. Prireditelj AMD Slander in pokrovitelj avto rallyja tovar- na Toper in Občinski sindi- kalni svet iz Celja so za naj- boljše posameznike in ekipe pripravili osebna priznanja in pokale. F. GABER IILREPUBLIŠKO PRVENSTVO SLEPIH V KEGLJANJU Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Celje je 23. maja organizirala III. re- publiško prvenstvo slepih v kegljanju na malem kegljišču na Trebeliškem nad Vele- njem. 2e drugič zapovrstjo so prehodni pokal, ki ga pode- ljuje Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, osvo- jili Celjani. V ekipi so bili Franc Mohorič, Stane Spole- nak in Edi Vodeb. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Ma- ribora in na tretje ekipa No- vega mesta. V. V. STRELCI UPOKOJENCI ŠE VEDNO DiSTRO OKO Strelstvo med najbolj ptivlačnimi dejavnostmi Med mnogimi športnimi aktivnostmi, ki so se odvijale v preteklem tednu v celjski občini v okviru III. Tedna starejših občanov je bilo tudi tekmovanje z zračno puško. Prireditev je bila na Gričku, udeležili pa so se je mnogi člani društev upokojencev iz celjske občine. Dva med nji- mi smo povprašali, kaj jima tako tekmovanje pomeni oziroma zakaj pravzaprav gojita ta šport. STANE KALČIČ, pred- stavnik upokojencev UNZ: »Ta šport mi pomeni veselje, tekmovanj pa se še posebej rad udeležujem. To je spro- stitev in poživitev mojega življenja. Zberemo se med seboj enaki tovariši, pokle- petamo, se pomerimo in imamo pri tem občutek, da še nakaj veljamo. Upokoji- tev ne pomeni, da si prene- hal z aktivnostmi, večkrat z njimi šele pričenjaš. Jaz se zdaj strelstvu lahko več po- svečam oziroma se udeležu- jem tekmovanj kot sem se v času službe.« KAREL VIDENŠEK, predstavnik društva upoko- jencev iz Ljubečne: »V na- šem društvu treniramo strel- stvo eno leto. Veliko zanima- nja je zanj. Gojimo tudi še druge dejavnosti, a strelstvo je med vsemi najbolj privlač- no. Pomeni Veliko zab enaki ljudje pridemo ski poklepetamo, se povese in tudi sprostimo. Nikoli vek ne sme spustiti sel vajeti, se zapustiti in pre telesni in duševni ler Občutek aktivnosti morj prisoten.« Čisto zares so vzeli teltmovanje strelci - upokojenci. Zbralo se jih je nad petindva, prišli so iz Ljubečne, Štor, Celja, Dobrne. Streljali so z zračno puško, tekmovanje | potekalo na Gričku v Celju. Zmagala je ekipa iz Dobrne, pa tudi drugi člani društe imeli veliko zadetkov v črno. Dober strel še za naprej! i 21 - 28. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 FERDO JEŽOVNIK OBISK SE IZPUČA GRADITEUEM Graditelji! Kup vsakodnevnih težav, ki jih doživljate ob gradnji in tudi po končani gradnji stano- vanjskih hiš, ko urejate okolja okrog vaših domov, boste rešili, če boste obiskali cementninar- stvo Ferdo Ježovnik na Teharjih 68. PROIZVODNI PROGRAM: FASADNE OPEKE v dveh različ- nih vzorcih dimenzij 20 x 40 x 20 POHODNE PLOŠČE dimenzij 50 X 50, 40 X 40 1 n 35 X 35 ROBNIKI ZA VRT (dolgi so 50 cm, visoki 25 in široki 6 centi- metrov MONTAŽNA CVETLIČNA KORI- TA, ki jih lahko sestavljate v razne oblike, tako kot želite, oziroma potrebujete OKROGLA CVETLIČNA KORITA VRTNI KAMINI-ROŠTILJI V zvezi s fasadnimi opekami sa- mo še tole: uporabite jih lahko za podkletitev, prezidave vrtnih ograj in za gradnjo škarp. Fasadna opeka je primerna tudi za urejanje garaž Na sliki vidimo cvetlične lončke, pohodne plošče in betonske robnike za vrtove Kamini, oziroma ražnji niso le v okras vrto- vom. V toplih dnevih lahko družina, prijatelji in znanci, pripravljajo kosila kar na vrtu. PRIPOROČA SE CEMENTINARSTVO FERDO JEŽOVNIK TEHARJE 6 TELEFON (063) 25-985 22. strarv- NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 21 - 28. maj i OGLASI PRODAM ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje 3451 ugodno prodam, šifra SKRINJA. ŠIVALNI stroj Bagat Danica extra- matic dobro ohranjen prodam. Inf. po telefonu štev. 22-168 vsak dan od 17. do 20. ure. KOBILO staro 9 tet s konjsko opre- mo ter gumi voz, prodam. Šribar Ivan, Dobrova 37 a, Celje. UGODNO prodam Ami 8 garažiran. Tel. 28-431 dopoldne. FIAT 125 Italijanski v zelo dobrem stanju, cena 5 M prodam. Tei.: 28-733. BIKA teža 350 kg, star 8 mesecev, prodam. Kožuh Viktor, Proseni- Sko 6, Šentjur pri Celju - Bla- govna. Z 101 M i. 79, prevoženih 13.000, prodam. Ogled od 15. uri vsak dan. Kračun Ernst, Drapšinova 15, Celje. HI-FI komponente: gramofon TOSCA, HI-FI stereo tjuner RiZ 730 AM, ojačevalnik Transiwat 80, stereo kulturnik Unitra Aria M 240 75 2X zvočniki Gorenje 60 W, prodam. Ogled pri Posre- dniku aii na tei.: (061) 851-864. Možen dogovor. HIŠO novo, dve veliki delavnici v Celju prodam. Tel.: 27-893. KRAVO miekarico In kosilnico pro- dam. Žerovnik Frankoiovo. POLOVICO posestva dam za pre- življanje dveh starejših oseb. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: LEPA SONČNA LEGA PRI Vojniku. MINI 1000 letnik 71, dobro ohra- njen prodam za 59.000 din. Po- hiinova 2, tei.: 28-654. GRADBENE parcele prodam. Ža- gar Jakob, Drešinja vas 22, Pe- trovče. PO NAROČILU izdelujem nagrob- ne spomenike, okvirje, vaze, sli- ke, lučke, sekanje in obnova na- pisov ter vsa ostala popravila. Se priporoča Sakeišek Srečko, Podgorje 56 B, pri Mestnem po- kopališču. 24 m^ SUHEGA opaznega lesa, prodam. Kličite po tei.: štev. 28-942 od 14. do 15. ure. HLADILNIK ZOPAS, kuhinjsko mi- zo - raztegljivo, kavč in fotelj prodam. Tei.: 25-335. MOPED, petbrzinc v dobrem sta- nju registriran, prodam. Kosec, Ogorevc 2, Štore. TAM 5000, I. 70 motor 74, ugodno prodam. Potočnik Marjan, Dre- šinja vas 5a, Petrovče. KAVČ, dva fotelja in mizo maio rabljeno ugodno prodam. Mož- nost obročnega plačevanja. Po- točnik Marjan, Kasaze 52, Pe- trovče. RENAULT 12, i. 73, dobro ohranjen prodam, šah Peter, Lisce 17, Celje. Z 101 RALY, 76 i, prodam. Dober- šek, Celje Maigajeva 8. Ogled vsak dan do 12. VEČ tisoč komadov rabljene strešne opeke, prodam. Okorn Franc, Škofja vas 49, pri Celju. MANJŠE posestvo v izmeri 1,5 ha gozda, sadovnjak, travnik in nji- va. Hišica lesena primerna za vikend. Lepa lega in oddalje- nost iz Celja 20 km. Dečman Ka- rolina, Novi dom, Hrastnik. GRADBENO uto, prodam. Kalčič Dobrteša vas 63, Šempeter, tel.: 710-700 dopoldan. SEDEŽNO garnituro za dnevno so- bo, ugodno prodam. Grušovnik, Šempeter 161. MOSCHVVICH, garažiran, prevože- nih 12 tisoč km, prodam. Lova- slč, Dobrna 8. PUJSKE stare šest tednov pro- dam. Verdel Franc, Proslava 27, Dobrna. TOVORNI avto Fiat 616 N - nemški vozen z B, ugodno prodam. Marjan Jančič, Proseniško 40, Šentjur. LEPO moško obleko, prodam po ugodni ceni. Seiič Martin, Ra- dobije 6, 63270 Laško. PARCELO 4000 m^ v Prevarjih Šentjur pri Ceiju, primerno za graditev vikendov, cena po do- govoru, prodam. Oglasite se na naslov: Čeh Stanislav, Ui. Flor- jana Pohlina 4, Žaiec. Aii po tei.: 710-720 od 6. do 14. ure. Z 101, karamboiirano prodam po delih. Čuturič Savo, Goriška 1, št. stanovanja 55. NEMŠKE ovčarje, brez papirjev, rodovniške, prodam. Jug Drago, Ui. ipavca 18, Šentjur. SENO, prodam. Šander R, Lem- berg pošta Strmec. Ogled sobo- to in nedeljo. DOBRO ohranjeno DIANO letnik 77, ugodno prodam. Tet.: 821-372. VEČJO podkleteno hišo z vrtom in telefonom, prodam oz. zame- njam za manjšo na zahodnem mirnejšem kraju mesta. Ponud- be pod šifro: Primerno za dve družini. KOBILO prodam. Knez Franc, po domače pri Krene, Uiica Dušana Kvedra 38, Ostrožno. TRAKTORSKO koso Porše, pro- dam. Golež Ivan, Trnovije 75, Celje. NOV MOTORNI čotn 3 KM, nerab- ljen prodam za din 700. Robova 9, Celje. FIAT 750 dobro ohranjen letnik 73, cena 35.000, prodam. Žnidar Ja- nez, Brecljevo 37, 63240 Šmarje pri Jelšah. RENAULT ietnik 78, 34.000 km, ugodno prodam, šketa, Letuš 64, tel.: (063) 884-137. NERABLJEN kuhinjski blok kom- plet Gorenje, prodam za 6000 din (korito, 2 ei. plošči, prostor za mini hladilnik), prodam. Tel.: 21-160. ZASTAVO 750 tux, letnik 77, pro- dam. Koiar Anica, Celovška 2, Nova vas, Ceije. GLOBOK žametni, moder otroški voziček, prodam. Šifra: 2500 din. DOBRO ohranjeno spalnico, ugo- dno prodam, ter dvodelno oma- ro. Ogled od 13. do 15. ure vsak dan. Kužner Adolf, Zidanškova 3, Celje AUSTIN 1300, prodam. Srebočan Peter, Gorica 62, Celje (proti bi- fe Danica). 12 KOM železne vrtne ograje, veli- kost 3 m X 1 m, prodam po ugo- dni ceni. Čvan, Polzela 107/B. AMI 8, ietnik 71, prodam. Cugmas Marjan, Dobrova 4a. NOVEJŠO spalnico prodam na kredit. Verčnik Adi, Kovaška C. 32, Šmartno ob Paki. STARO hišo z vrtom in njiho, pri- merno tudi za obrt, prodam. Inf. tel.: (062) 845-173. ODLIČNO ohranjeno DIANO letnik 77, prodam po ugodni ceni. Bombač Bojan, Tumova 6, Škof- ja vas. PONY express, ter trobrzinca, pro- dam. Žater, Ogorevc 13, Štore. ZMRZOVALNO skrinjo, ugodno prodam. Petko, Trnovije 63a. VW 1200 prodam. Tel.: (063) 28-932 od 15. do 17. ure, NSU 1200 rdeče barve odiično ohranjen garažiran, prodam. Ljubno ob Savinji, štev. 55, tei.: 840-022. 9 m SCHIEDEL dimnika 0 13.5 z dodatki, prodam. Rajh Srečko, Andraž 70, Polzela. BETONSKO železo 0 10 - 1200 kg in 0 12 - 900 kg, prodam. Po- nudbe pod šifro TAKOJ. ELANOV čotn z motorjem in vso opremo prodam, zamenjam tudi za gradbeni material, informaci- je ves dan na tei.: (063) 701-589. PLEMENSKO teiico pasme Frizi- ca, stara 15 mesecev, prodam. Viktor Korun, Ločica ob Savinji 44, 63313 Poizeta. Z 101,75, prodam. Prejac, Na zele- nici 9, Celje. ZASTAVO 750 iux prodam, ietnik 74, cena ugodna. Gajšek Jože, Primož 6, Šentjur. 101, letnik 76, potreben manjšega popravita, cena 37.000, prodam. Tel.: 28-513, Doberšek, Nušiče- va 2a, Ceije. NAKLADALNO prikotico SiP pro- dam. Vet>gust Franc, Stopče 18, Grobetno. STEREJŠO kmečko hišo z gospo- darskim posiopjem ob prometni cesti, primerno tudi za obrt pro- dam. Ogied je možen vsak dan dopoidne. Ivanka Vizovišek, Ložnica 16, Žaiec. SiMCO 1307 GLS ietnik 76, pro- dam. Tet.: (063) 21-120 int 455 od 6. do 14. ure. OPEL Rekord 1700 registriran, ugodno prodam. Tel.: (063) 824- 191. GS 1220 ctub, ietnik 74, prodam po ugodni ceni. Habjan Branko, Črni vrh 25, 63304 Tabor. SAMONAKLADALNO prikotico SIP 19, prodam. Ogied vsak dan pop. Krofi Anton, Babna brda 18, 63264 Vinski vrh. KUPIM HIŠO z nekaj zemije kupim v La- škem aii okotici. Pod šifro: La- ško. STANOVANJA DEKLE išče sobo v Celju in okolici. Šifra NUJNO. GARSONIERO ali enosobno sta- novanje v Ceiju, najamem. Po- nudbe na tet.: 24-573. FANTA sprejmem na stanovanje. Ceije, Dobrava 8. ZAKONCA brez otrok iščeta sobo v Celju aii okotici. Možna vse- stranska pomoč. Šifra REDNA PLAČNIKA. SPREJMEM na stanovanje mirno dekte, najraje dijakinjo. Ogtasi- te se na tel.: 27-508 aii od 18.-19. ure osebno. Stanimiro- vič Rade, Ceije, Cigatetova 1. OPREMLJENO ogrevano sobo in garažo oddam sotidnemu mo- škemu. Šifra POŠTEN. ZAPOSLITEV DELAVCA, mtajšega, zapostim ta- koj pri izdetavi čotnov. Dobei OD, Vetika Pirešica 36 c, Žalec. V REDNO delovno razmerje sprej- mem 1 KV strugarja, 1 KV kiju- čavničaria. Erjavec, tel.: 22-707 RAZNO OSEBA, ki posodi 1 M vrnjeno z obrestmi, tahko kupi podstrešje. Šifra 1 M. BRALCEM DELA in NOVEGA TEDNIKA sporočamo, da lahko na oglasnem oddelku Novega tednika v Celju, na Trgu V. kongresa 3 a, naročijo: - mali oglas - osmrtnico - zahvalo tako za dnevnik Delo kot za Novi tednik! FOTO-COLOR Vse usluge fotografom in amaterjem nudimo hitro in konkurenčno. Filme lahko pošljete tudi po pošti. Odprto od 13. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. FOTO RIZMAL Kardeljeva 20 ŽALEC ^t, 21 - 28. maj 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 ■JjgDEUA, 31. 5. g 50 POROČILA (Lj) g55 ŽIV ŽAV, otroška matineja (Lj) 945 TALE, nadaljevanka TV Sa- rajevo (Lj) :.0 4O TV KAŽIPOT (Lj) ji 00 FESTIVAL MRZ CELJE 81. prenos zaključne prireditve (Lj) .1 55 MOZAIK (Lj) 2 00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 13 00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN (Zgb) U335 POROČILA (do 13.40) (Lj) il4lO Monte Carlo: AVTOMOBIL- SKE DIRKE ZA VN MONACA (EVR. Lj) 14 55 POČITELJ, dokumentarna oddaja TV Sarajevo (Lj) 15 25 Monte Carlo; AVTOMOBIL- SKE DIRKE ZA VN MONACA (EVR, Lj) 16 45 IN SINA....kanadski film (Lj) 1810 SESTANEK V NEBOTIČNIKU (Lj) 19 10 RISANKA (Lj) 1915 CIK CAK (Lj) 19 22 TV NOCOJ (Lj) ■19 24 ZRNO DO ZRNA ^Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) *19.55 VREME (Lj) 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) ,20.00 A. in Y. Shkreli: KO POMLAD ZAMUJA, zadnji del nadalje- vanke (Lj) 21.00 VAS MED STRELSKIMI JAR- KI, dokumentarna reportaža (Lj) 21 30 V ZNAMENJU (Lj) '21 55 ŠPORTNI PREGLED (Zgb) PONEDEUEK, 1. 6. 17.10 POROČILA (Lj) 1715 VRTEC NA OBISKU: Mali ri- biči (Lj) 1735 PAJKOVA MREŽA In MRAV- LJE, jugoslovanski film (Lj) 18 00 ČLOVEK IN DUŠEVNA STI- SKA: V stiski (Lj) 18 20 PRIZADETI OTROCI RIŠEJO (Lj) ,18.35 OBZORNIK (Lj) 118.45 ZDRAVO, MLADI (Zgb) (19.15 RISANKA (Lj) h9,20 CIK CAK (Lj) h9.24 TV NOCOJ (Lj) 1(9.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) n9.55 VREME (Lj) )19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 80.00 Tone Peršak: ODMOR, TV I drama (Lj) 121.00 KULTURNE DIAGONALE (Lj) 21.35 V ZNAMENJU (Lj) ;0POMBA: ... Praga: EP V KO- ŠARKI ^OREK, 2.6. J7.15 POROČILA (Lj) J7.20 KAPITAN KUK. slovaška pravljica (Lj) 17.30 GLASBA NARODOV: La Co- runa (Lj) 18.00 PISANI SVET: Kako sem po- snel film (Lj) ,18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 KRIČAČ, oddaja iz cikla Čas, ki živi (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19 2b ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREmE (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 ODPRTO ZA USTVARJAL- NOST (Lj) 2055 PROPAGANDNA ODDAJA ^ (Lj) 20.55 W. Hohnensse: BOJNI TO- I VARIŠ BEIMLER, 1. del ' vzhodnonemške nadaljevan- , ke (Lj) 22.05 V ZNAMENJU (Lj) OPOMBA: ... Maribor: ATLETIKA za Zorkov memorial Praga: EP V KOŠARKI SREDA, 3. 6. 17.40 POROČILA (Lj) JLiS^ BESEDO IN SLIKO K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE (Lj) 18.05 UMETNOST V REVOLUCIJI, 2. del kulturno dokumentar- ne oddaje (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.45 AMATERSKI STUDIO (Sa) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 FILM TEDNA: TOČNO OPOLDNE, ameriški film (Lj) 21.25 MAJHNE SKRIVNOSTI VELI- KIH KUHARSKIH MOJ- STROV (Lj) 21.30 MINIATURE: KOLUMBIJSKO ZLATO (Lj) 21.55 V ZNAMENJU (Lj) OPOMBA: , . Praga: EP V KO- ŠARKI ČETRTEK, 4. 6. 17.25 POROČILA (Lj) 17.30 DEKLICA, KI NI ZNALA NITI KRAVE POMOLSTI, otr. odd. TV Zgb (Lj) 18 00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: LJUBEZEN NEKE UNIFOR- ME, jugoslovanski film (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.22 TV NOCOJ (Lj) 19.24 VREME (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 GLASBENI ČETRTEK (Lj) 21.35 625 (Lj) 22.05 V ZNAMENJU (Lj) OPOMBA: ... Praga: EP V KO- ŠARKI Karlovac: ATLETIKA ZA »HANŽE- KOVIČEV MEMORIAL" PETEK, 5. 6. 17.15 POROČILA (Lj) 17.20 DRUŽINA SMOLA, madžar- ska risana serija (Lj) 17.45 ČEZ TRI GORE: Oktet »To- sama« (Lj) 18.15 OBZORNIK (Lj) 18.25 VIDIKI SOCIALNEGA DELA: Kaj je socialno delo (Lj) 18.55 NE PREZRITE (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 USTVARJANJE TITOVE JU- GOSLAVIJE, dokumentarna serija (Lj) 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.00 T.Mann: BUDDENBROOKO- VI, nemška nadaljevanka (Lj) 22.00 V ZNAMENJU (REPORTAŽA S ŠPORTNEGA TEKMOVA- NJA LJUBLJANSKEGA AR- MADNEGA OBMOČJA) (Lj) 22.25 NOČNI KINO: CASANOVA, italijanski film (Lj) OPOMBA: 19.45-21.15 Praga: EP V KOŠARKI (za 1/2 mesto) SOBOTA, 6. 6. 8.00 POROČILA (Lj) 8 05 VRTEC .NA OBISKU: Mali ri- biči (Lj) 8.25 KAPITAN KUK, slovaška pravljica (Lj) 8.35 Z BESEDO IN SLIKO - K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE (Lj) 8.55 O DEKLICI, KI NI ZNALA NITI KRAVE POMOLSTI (Lj) 9.25 PISANI SVET: Kako sem po- snel film (Lj) 9.55 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 10.25 JEZIK V JAVNI RABI: Izpe- ljanke iz skladenjskih zvez. ki imajo v prvem delu kazalni zaimek (Lj) 11 05 J Dieti BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, češka na- daljevanka (Lj) 12.00 POROČILA (do 12.05) (Lj) 13.00 Pariz: TENIS-finale(ženske posamezno in moški dvoji- ce) (EVR, Zgb II, Lj) 17.10 POROČILA (Lj) 17.15 BARČICA ameriški mladin- ski film (Lj) 18.50 NAŠ KRAJ (Lj) 19.05 ZLATA PTICA (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20 00 DNEVI SLOVENSKE ZABAV- NE GLASBE, prenos (Lj 21.10 STANOVANJSKA OPREMA ZA JUTRI (Lj) 21.15 ZVEZNA AKCIJA NNNP - CEUE 81 (Lj) 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.50 HLADNOROKI KAZNJENEC (del. n.), ameriški film (Lj) 23.50 TV KAŽIPOT (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 15.00 ATLETIKA ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV, pre- nos (slov. kom. (Bgd I, Lj II) 17.25 NOGOMET VELEŽ : ŽELEZ- NIČAR, prenos slov. kom. (Sa I, Lj II) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Bgd I) 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA (Bgd II) 20.45 POROČILA (Zgb II) 20.55 FEUTON (Zgb II) 21.25 ŠPORTNA SOBOTA (Sa II) 21.45 GLASBENI ATEUE (Bgd II) 22.45 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA do 23.30 (N. Sad) BADAO»:CELJfl SPORED OD 28.5. DO 3. 6.1981 ČETRTEK, 28. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - gost oddaje Rudi Peperko - družbeni pravobra- nilec samoupravljanja (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo- bus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke ui pozdravi, 16.30 V živo Razvojne poti občine Laško 18.00 Zaključek spo- reda. PETEK, 29. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek spo- reda. SOBOTA, 30. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami 9.00 Poročila, 9.05 Jugotonov express, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 31. 5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Predstavljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Vedri zvoki, 11.15 Zabavni globus, 11.30 Kmetij- ska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 Od melodije do melodije, 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 1. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno do- poldne (vmes 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz- dravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Športni pregled, 17.45 Glasbene novosti, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 2. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi. 16.30 Iz delovnih organizacij, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Od- mevi, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 3. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Za delavce iz drugih republik, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. IZ SPOREDA Četrtek, 28. maja ob 16.30: V ŽIVO: RAZVOJNE POTI OBČINE LAŠKO V današnji oddaji »V živo«, ki je namenjena predv- sem občanom laške občine, bo stekla beseda o razvoj- nih usmeritvah te občine v kmetijstvu, industriji, go- stinstvu ter turizmu, komunali in stanovanjskem go- spodarstvu, govora pa bo še o malem gospodarstvu, problemih raziskovalne dejavnosti in ostalih dejavno- stih. O temah torej, ki jih podrobno opredeljuje začr- tani srednjeročni načrt občine Laško. Takšen okvir oddaje je zastavila Marjela Agrež, ki bo tudi povezo- vala razgovor z gosti v studiu. Nedelja, 31. maja bo 13.30: LITERARNA ODDAJA Literarna oddaja bo tokrat posvečena še enemu le- tošnjemu jubilantu iz plejade slovenskih literatov. Ob Levstiku, in Adamiču, ki smo ju že predstavili, bomo tokrat uvrstili še Josipa Jurčiča. Spomnili se bomo njegovega nepozabnega Desetega brata, odlomek iz tega znanega dela bo prebral Tone Skerbec, oddajo pa je pripravil Drago Medved. Sreda, 3. junija ob 8.05: DOPOLDAN Z VAMI: Tudi današnjo oddajo Dopoldan z vami smo name- nili vprašanjem razvoja in predstavitvi dejavnosti SOZD Merx. Doslej smo že predstavili kmetijsko de- javnost, in dejavnost trgovine. Danes pa bo stekla beseda o delu mlinarjev. O delovni organizaciji torej, ki skrbi za hrambo pšenice in njeno mletje, za kavo in podobno. Tudi to oddajo bo povezoval Milan Božič. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR PRI CELJU TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela in naloge 1. DELOVODJA V KOVINARSKI PREDELAVI 2. SKUPINOVODJA TOVORNIH VOZIL POGOJI: Pod 1.: delovodska šola kovinarsko-kleparske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali VK ključavničar in 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na delih skupinovodje. Poskusno delo: 3 mesece Pod 2.: VK mehanik in 2 leti delovnih izkušenj ali KV mehanik in 5 let delovnih izkušenj Poskusno delo: 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur - kadrovska služba. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PEKING Kolesarji še v večini PIŠE: ERNEST REČNI K Peking ali Severno mesto z razliko od Nankinga, ki je Južno mesto, je površinsko izredno razsežen, saj se raz- prostira na 4000 km^ in je z 8 milijoni prebivalcev drugo največje mesto Kitajske - večji je le Šanghaj. Ob vožnji skozi mesto in njegovem ogledu sem imel na eni strani občutek, da je mesto eno samo gradbišče, kar je nedvomno posledica hudega potresa, na drugi strani pa, da ima razen stro- gega središča, videz vasi. Av- tobusni promet je velik, tudi trolejbusov in tovornjakov je ogromno - polovica vozni- kov so ženske, osebnih avto- mobilov pa je bore malo. Ker ima podzemna železnica le nekaj nad 30 km, nadaljnji kilometri pa so v gradnji, so vsa vozila javnega prometa prenapolnjena. Vstopanje v avtobuse je zelo disciplinira- no, brez ihte in preklinjanja - saj se ljudje postavijo v vrsto in vstopanje prav zato zelo hitro poteka. Masovno prevozno sred- stvo prebivalcev Pekinga je kolo, ki jih je v mestu bojda dobre 3 milijone. Kolo stane 150 juanov, kar so tri pov- prečne plače delavca. Kole- sarji se zavedajb svoje mno- žičnosti, zato so tudi prilično. samozavestni. Šofer avtobu- sa, s katerim smo se vozili, je dostikrat moral potrpežljivo trobiti, da so se mu kolesarji izognili. Ulice so široke, zato se vozijo kolesarji kar vštric, pa ne samo po dva, temveč po pet in več. Sicer pa je to nuja, kam bi pa prišli, če bi vozili v koloni po eden? ... Križišča so večinoma serna- forizirana, niso pa avtomati- zirana, upravlja jih promet- nik ročno. Iz dvignjene utice nad križiščem Ima lep pre- gled na dogajanje v prometu in temu ustrezno prižiga rde- če in zelene luči. Res pa je, da v dvanajstih dneh nismo videli nobene nesreče v pro- metu. Pekinčane bi kazalo posnemati tudi pri vzdrževa- nju čistoče, saj so njihove ulice in javni lokali izredno čisti. Opazili smo nič koliko nizkih hiš in se zanimali od kod to? Odgovor je bil eno- staven: cesar v svoji palači, nazvani prepovedano mesto, ni gradil visokih palač, zato tudi cesarjevim podložni- kom ni bilo dovoljeno gradi- ti visokih hiš. Kraljeva palača se razpro- stira na ogromnem kom- pleksu domala 100 ha in ji pravijo prepovedano mesto. Prepovedano je bilo vsem prebivalcem velike Kitajske. Vladar se je ločil od ljudstva, kateremu je vladal, z viso- kim zidom, ki ga je obdajal globok jarek, napolnjen z vo- do. Povedali so nam, da je v palači 9(500 soban. Celotna kraljeva palača je sedaj spre- menjena v muzej, katerega si dnevno ogledujejo tisoči in desettisoči domačinov, v zadnjih letih pa se je pričela pretakati tod tudi mednaro- dna turistična reka. Pred vhodom v prepovedano me- sto so ogromne bele tribune, na katerih v času raznih pa- rad sede najvišji kitajski dr- žavni in partijski organi, ko- mandanti vojske in diplo- matski zbor. Tu je tudi ogro- mni trg nebeškega miru, na drugem koncu je mavzolej pokojnega kitajskega vodite- lja Mao Ce Tunga. Prvi tuji državnik, ki je bil v tem mav- zleju, je bil naš pokojni pred- sednik Tito, ki je bil v Kitaj- ski na državniškem obisku leta 1977. RIBIŠKI TEKMOVANJI V okviru III. Tedna starej- ših občanov je celjska ribi- ška družina pretekli petek priredila ribiško tekmova- nje, ki se ga je udeležilo 36 tekmovalcev. Zmagal je 71 letni Stanko Heinzinger, drugi je bil 83 letni Vili Do- bo višek in tretji 61 letni Bo- ris Malec, znan športnoribi- ški delavec in predsednik RD Voglajna iz Štor. Meddružinskega, mladin- skega ekipnega tekmovanja v počastitev Dneva mladosti, ki je bilo v nedeljo, se je ude- ležilo osem ekip: RD Laško, RD Voglajna Štore, RD Šo- štanj, RD Šempeter, RD Podčetrtek, dve ekipe doma- čih tekmovalcev, ter ekipa pobratene RD Vevče. Zma- fala je ekipa RD Voglajna iz tor v postavi: Branko Ma- lec, Ervin Ocvirk in Jože Ce- snik. Druga je bila ekipa RD Celje I. v postavi: Klavdij Košak, Tomaž Perčič in Met- ka Hladin. Tretje mesto pa je zasedla ekipa RD Vevče, ki so jo zastopali: Pavle Orož- nik, Janko Obal in Andrsj Grum. Najboljši posameznik pa je bil Branko Malec. Diplome in medalje je te- komvalcem podelila predse- dnica Občinske zveze prija- teljev mladine Ivica Fišer, pozdravil pa jih je tudi pred- sednik OK ZSMS Celje Dar- ko Končan. Malo pred pol- dnem je uspelo tekmovanje zaključil predsednik celjske ribiške družine Franc Vi- tanc. Na sliki: Zmagovalne eki- pe s svojimi trenerji oziroma mentorji. SANDIUDERMAN Gradovi in graščine na ceijsicem območju Piše: dr. IVAN STOPAR Vrhnje nadstropje ni bilo predelje- no, vendar pa je bil tu urejen ajželj - konzole, ki so ga opirale, so na zuna- njem zidu še ohranjene. Kljub temu, da na stolpu ni sledov fortifikacij- skih sestavin, so njegovi prebivalci vsaj delno skušali poskrbeti za svojo varnost. Vhodna vrata so namešče- na tik nad strmino pobočja na vzho- dni strani, tako da se jim ni bilo mogoče približati z napadalnimi ov- ni in jih sesuti. Na vzhodni, najbolje zavarovani strani je tudi večina oken, saj je v prvem nadstropju na izpostavljeni zahodni strani eno sa- mo okno, pa še to je osvetljevalo le hodnik, v drugem nadstropju pa je poleg dveh oken v vzhodni steni spet eno samo oRno na južni strani ki pa v tej višini za prebivalce stolpa tudi ni pomenilo kakšne posebne nevarnosti. Kebeljska graščina je najstarejši primer stolpastega dvora na Slovenskem. KLAUZENŠTAJN (Klausensteln), grad, utrdba Na skalni pečini nad današnjo že- lezniško postajo v Zidanem mostu, verjetno na mestu današnjega ka- moloma. Občina Laško. 1224 je vojvoda avstrijski in štajer- ski Liutpold - Leopold VI. Slavni, Babenberžan, ki je pozidal tudi kar- tuzijo v Jurkloštru, postavil tudi ka- mniten mosi čel Savo pri današ- njem Zidanem mostu, kraju, ki ima od tod svoje ime. Pač že takrat so za varstvo mostu pozidali tudi utrdbo Klauzenštajn, katere lokacijo je 1878 ugotovil Ignacij Orožen na temelju listine iz 1381. Listina govori o na- mestitvi kaplan^ Jacobusa de Pata- vie pri cerkvi sv. Egidija - Ecclesia sive Capella s.Egidii de Chlasen- stein - ki je bila potemtakem graj- ska kapela. Lego gradu je ugotovil po ohranjenem ledinskem imenu Klauenštajn, ki so ga domačini od nekdaj uporabljali za oznako pečev- ja nad železniško postajo. Vendar se utrdba neposredno omenja šele 1279 kot castrum Chlovsenstein. Cesar Rudolf jo je 22. oktobra tega leta izročil vojvodski vdovi Neži in nje- nemu drugemu soprogu Ulriku Vovbrškemu. Ko so Vovbrški izu- mrli, je utrdba prešla v posest 2ov- neških. Tako sta jo vojvoda Albert in Oton na dan sv. Treh kraljev 1336 dala v zastavo FVideriku Žovneške- mu kot vest Clawsenstain. V rokah Celjanov je bila še 1441, ko se v virih poslednjič omenja. Tega leta so Ce- ljani porušili kamnitni most v Zida- nem mostu in prav verjetno je, da so obenem razvalili tudi grad. Njegove ostanke, ki jih je pred stoletjem še videl Orožen, je verjetno uničil ka- mnolom. KORPULE (Korpula), dvor, graščina Na manjši vzpetini, Korpule 4 pri, Šmarju pri Jrlšah. Občina Šmarje. Prvotni dvor je stal na območju lemberškega deželnega sodišča in v njem je bil morda nastanjen že 1498 izpričani urad vrbovške gospoščine. 1556 sta Krištof pl.Saurau in njego- va žena Margareta prodsla svoj urad Šmarje in dvor Korpule Hansu Tat- tenbachu. Njegovi potomci so bili v.. posesti graščine še 1604. 1635 so jo zavzeli in oplenili uporni kmetje. Pozneje so bili lastniki graščine go- spa Anastazija Vogl (o. 1657) in njeni dedinji Marija in Rozalija Sattelber- ger. S poroko Katarine Sattelberger je posest prešla v roke Gačnika Do- brnskega - Schlangenburga. 1680 je postal njen lastnik Žiga grof Gais- ruck, ki je bil obenem v posesti bliž- nje graščine Jelše, register v Visc- herjevi Topografiji, ki je verjetno na- stal o. 1700, pa navaja kot lastnico gospo Regino Felicito, grofico pl. Gaisruck. Graščina, ki je bila do pred nekaj leti sedež kmetije, je zdaj opuščena. Na Vischerjevem bakrorezu je graščina upodobljena kot dvonad- stropna, na širši prednji fasadi štirio- sna, na stranski triosna stavba z vo- galnimi pristrešnimi stolpiči. Obda- ja jo nizko obzidje z linami in z dve- ma manjšima, v obzidje vpetima po- možnima vogalnima stavbama. Da- našnja stavba, ki je do nedavna rabi- la za stanovanje, je to podobo v te- meljnih potezah ohranila, le da je medtem izgubila pristrešne stolpiče ter obzidje z vogalnima objektoma. Korpule so graščina, pozidana na tlorisni ploskvi v obliki črke L, kjer je vrhnje nadstropje v resnici pod- strešna poletaža. Tu so se še ohranila prvotna okenca z neprofiliranimi ka- mnitnimi okviri. Dve podobni oken- ci sta ohranjeni v kleti, sicer pa so vse okenske odprtine predelane, po- večane. Os prednje fasade je poudar- jena s sicer povsem predelanim vho- dom, nad katerim je novejši balkon - ta ima še staro železno ograjo. Okence v podstre.šni poietaži se V osi fasade duplira. Stavba je predelana tudi znotraj (ob zadnjem obisku ni bila več dostopna), tako da je brez vsakih časovno nadrobneje oprede- ljivih arhitekturnih sestavin. Očitno je le, da je nastala po enotnem kon- ceptu v renesančnem obdobju. Graščina Korpule na Vischerjevm bakrorezu iz okoli leta 1681 OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJE RIBIŠKI CAR 81 Tekmovanje bo v nede- ljo, pri ribiški koči na po- lotoku Brezova, s pričet- kom ob 7. uri, zbor ribi- čev pa bo ob šestih. RD Celje vabi vse svoje člane, da se udeležijo te osred- nje prireditve. Ostali ribi- či-turisti pa naj v nedeljo koristijo druga lovna me- sta ob Šmartinskem je- zeru. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Odgovorni urednik in v. dJ glavnega urednika Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrei Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Pod jed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Jand Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo Cena posamezne števUke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 5O7OO-603- 31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.