LETO Ll, št. 8 PTUJ, 26. februar 1998 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
SttMSfmitm
pokoiiaB trnS DeHo?
Medtem ko seje dogajal pust, ko seje v deželi korantov, picekov,
rus in pokačev v enajstih norih dneh pretežni del aktivnega prebi-
valstva intenzivno ukvarjal s prepričevanjem, ali je čas norcev ali
čas junakov (komur mar!), se je v ptujski Delti konfekciji dogajala
(morda še ni končana) drama z vsaj 1000 akterji, ki bi ji mirne
duše lahko nadeli ali vsaj posodili karnevalski slogan.
In če v norčavi pustni objestnosti mnogim ni bilo mar, kaj se
dogaja na Rogozniški, je bilo presneto mar skoraj 340 delavkam
in posredno vsaj še vsaj dvakrat toliko družinskim članom, sorod-
nikom, prijateljem. Dolgo je vrelo zaradi preslabo plačanega dela,
zaradi neizplačanega regresa, pa tudi, kot trdijo stavkajoče,
zaradi arogantnega odnosa, poniževanj. In potem je počilo, stopile
so skupaj in zgodil se je štrajk. Doma so sledili družinski posveti
pozno v neprespano noč. Vse do svita so potekali tudi telefonski
pogovori, bojda tudi roteča prepričevanja. In zgodil se je novi dan,
ko se je bilo treba odločiti, kje tvegati: ali v jedilnici med
stavkajočimi ali za strojem v šivalnici?
Krutost postsocialističnega "balkanskega" kapitalizma, negoto-
vost in obojestranski strah pred delavsko knjižico, cesto in bedo so
jih razdvojili in za lep čas poteptali nekaj (deset)letna delavska, v
mnogih primerih tudi družinska prijateljstva. In medtem ko je
slaba tretjina prav tako trpečih delavk požrla cmok in zavila
nazaj v šivalnico, je krepka polovica ob izdatni pomoči sindikatov
vztrajala pri štrajku do uresničitve zahtev.
Vrstili so se sestanki, pogajanja: v Ptuju, Novem mestu, pri
županu, pisala so se pisma javnosti - z ene in druge strani, dnevi
pa so tekli. Kopičila so se obojestranska obdolževanja, tudi
nekatere obetajoče obljube, a stavkajočih ni nihče uslišal. Obup in
napetost sta naraščala. Da bi resneje opozorile nase, so stavkajoče
zaprle edini vhod v tovarno. Živci so popuščali... Kletvice, nizki
udarci...
Obvladovanje agresivnosti je preraslo razum in ob podpori do-
bro plačanih "goril" so planili nad delavke s škarjami za rezanje
žice. Štiri so potrebovale zdravniško pomoč in drugi dan je povsod
pisalo: Delavke tepejo, mar ne? Nič pa se ni spremenilo. Se
varuha človekovih pravic, kije pred tem miril zapornike na Dobu,
ni premaknilo iz prestolnice. Tako daleč je Ptuj od Ljubljane.
In po dolgih enajstih dneh (prav toliko so trajali nori pustni
dnevi) je železna volja klonila. Dvanajsti dan je bil ponujen od-
stop za mnoge ključne akterke zadeve Delta. A lastnikov v Novem
mestu tudi to ni omajalo, saj odstopa niso potrdili. Kaj vse bi se še
moralo zgoditi, da bi se sestal nadzorni svet Laboda, je bilo po-
gosto slišati.
Pa se je zgodil pustni ponedeljek, ko se je v "norečem mestu"
vendarle premaknilo z mrtve točke. Za nami je pepelnična sreda
in pokop fašenka. Odgovor na vprašanje, ali je za nami razplet ali
pokop v Delti, pa bo prinesel čas. Na "'^Tf'^
dlani pa je vendarle, da čez noč rojeni / /Ulutr
kapitalisti ne bodo kar tako plačevali / f^^^^H H
svojih računov na plečih delavcev. *_U_

PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU TURISTIČNIH VODNIKOV
Vodnild vabilo 7. mana
pred ši/lestno hišo
21. februarja praznujejo turistični vodniici v svetu icot svoj dan. Njiiiov
praznile je bolj ali manj deloven, saj ga v večini ne spremljajo prazno-
vanja. Ta dan je priložnost, da javnosti predstavijo svoje delo, njegove
lepe in manj lepe strani.
Predsednik ptujske sekcije Društva turističnili vodnikov
Slovenije, ki se bo kmalu reorganizirala v skladu z zakon-
skimi določili, Boris Zajko tudi ob letošnjem prazniku ni
mogel povedati drugega kot to, da je delo turističnega vod-
nika še vedno premalo znano, priznano pa tako in tako še ne.
Zato so okrepili prizadevanja, da bi poklic turističnega vod-
nika postal enakovreden poklic drugim, saj zahteva
določeno izobrazbo in znanje, ki se glede na vedno večje za-
hteve sodobnih turistov še povečuje.
Lokalni turistični vodniki si
tudi že nekaj časa prizadevajo za
ureditev vodenja po mestu z us-
treznim občinskim odlokom. S
podobnimi vprašanji se ukvar-
jajo tudi v drugih slovenskih
mestih razen v Ljubljani. "Ne
glede na polževo reševanja tega
vprašanja se bo moralo slej kot
prej rešiti. Že vrsto let na
državni in tudi lokalni ravni
poslušamo, da v najrazličnejših
gospodarskih	strategijah
zavzema turizem eno vodilnih
panog. Ob tem pa naš status
ostaja nespremenjen," je med
drugim povedal Boris Zajko, ki
je prepričan, da se bodo z us-
tanovitvijo Zveze društev tur-
ističnih vodnikov Slovenije
zadeve le morale začeti spremin-
jati na bolje. Ptujska sekcija naj
bi se tako že v treh mesecih
preoblikovala v društvo. Ptujsko
pobudo naj bi po pričakovanjih
prevzele tudi druge sekcije.
Ptujski vodniki bodo svoj
praznik s Ptujčani praznovali 7.
marca, ko vabijo vse, ki želijo
podrobneje spoznati nekatere
mestne zanimivosti, da se jim ob
10. uri pridružijo pred Mestno
hišo. Takšen način praznovanja
njihovega praznika je že tradi-
cionalen in ga bodo organizirali
že sedmič; sedem let pa je tudi
stara Tednikova rubrika Na-
gradno turistično vprašanje, ki
jo pripravljamo skupaj z njimi in
ob podpori Pokrajinskega
muzeja ter GIZ Poetovio Vivat.
MG
SREDISCE OB DRAVI /
V NEDELJO REFERENDUM
S samoprispevkom
do novih dosežkov
v nedeljo se bodo krajani in icrajanice icra-
jevne skupnosti Središče ob Dravi odločali
o uvedbi samoprispevka. Od 7. do 19. ure
bo odprtih kar pet volišč: v osnovni šoli v
Središču, v čebelarskem domu na Grabah, v
domu kulture v Obrežu, pri Konradu Ko-
lariču v Godenincih in pri Antonu
Meznariču v Šalovcih.
Ce se bodo krajani odločili za samoprispevek, bodo de-
nar zbirali pet let in ocenjujejo, da bodo zbrali okrog 35
milijonov tolarjev. Denar bodo namenili za urejanje in-
frastrukture - modernizacijo cest, ureditev kanalizacije in
obcestnih jarkov, izgradnjo avtobusnih postajališč,
uvedbo plina in kabelske televizije ter še veliko različnih
načrtov imajo.
vki
CENTRALNA KURJAVA
VODOVOD
Ugodne cene storitev
in materiala
Franci STRELEC
Prvenci 9b, tel.: 755-497.sveier
2
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

PTUJ / VOJKA RAVBAR V SAVI GUMARNI IN AVTOZRAČNICAH
Vei dehmih mesi, VCtfC
možnosti xa neiaposlene
Ptuj je prejšnji četrtek na povabilo skupine ptujskih
žensk, ki pripravlja ptujske ženske večere, obiskala mag.
Vojka Ravbar, državna sekretarka za ekonomske odnose
s tujino v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. V
Savi Gumami, kjer izdelujejo zračnice in gumene stiska-
ne izdelke in ki je že od leta 1983 sestavni del koncema
Sava, se je pogovarjala z nekaterimi ptujskimi direktori-
cami in vodilnimi delavkami gospodarstva tega območja
o aktualnih razmerah v Sloveniji, njenemu priključevan-
ju Evropski uniji in ustvarjanju takšnih razmer za delo
gospodarstva, ki bodo primerljive s tistimi v Evropski
uniji, s katero že sedaj ustvarimo dve tretjini svoje men-
jave. V mali dvorani Narodnega doma pa se je po obisku
Save Gumarne srečala s ptujskimi ženskami in v
sproščenem pogovoru predstavila svoje delo.
Prilagajanje Evropski uniji ni
potrebno zaradi unije, temveč
zaradi nas samih, da se ohrani-
mo na tem območju, je med dru-
gim poudarila Ravbarjeva. Slo-
venija 60 odstotkov družbenega
proizvoda realizira z zunanjo
trgovino. Če se ne bomo prilago-
dili, ne bomo mogli povečati
svojega deleža na teh trgih. Kar
zadeva Evropsko unijo, bomo
morali, da bomo primerljivi, raz-
mišljati tudi o regijah kot razvo-
jnih jedrih, ki so podprta s
sredstvi za razvoj. Dodelitev teh
sredstev je vezana na določeno
stopnjo razvoja. Slovenska
podjetja bi morala kot doslej iz-
koristiti vsako pomoč, ki jo daje
država. Prav tako bi se se morali
zavedati, da tehničnega blaga
brez povezave v verige ne bomo
mogli uspešno prodajati. Prema-
lo pa se v tem trenutku zaveda-
mo tudi dejstva, da več kot bo
zaposlenih, več bo tudi pri-
ložnosti za nezaposlene. Počasi
se bomo mogli tudi navaditi, da
je kapital tisti, ki managerje pos-
tavlja in jih tudi odstavlja. Če je
manager dober, če ima rezultate,
ga v tujini tako hitro ne zamen-
jajo. Če bomo uspeli znižati in-
flacijo in obrestno mero, bomo
bolj primerljivi s svetom, je med
drugim povedala mag. Vojka Ra-
vbar. Sicer pa smo po njenih
besedah v svetu zelo dobro zapi-
sani in veljamo za sorazmerno
dobro razvito državo, še posebej
pa so tujci presenečeni nad
dejstvom, da je Slovenija dokaj
enakomerno razvita država. V
drugih tranzicijskih državah je v
glavnem razvito območje okrog
glavnega mesta, ne pa tudi drugi
predeli.
MG
KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO
AM^I^^M^^Mtf^B ^ttJidl^^ltfMM	Mi^HtfMB^MMHl
m^pt^ SnU^ po&cm
Državni zbor je prejšnji teden
začel splošno razpravo o razpisu
referendumskih območij za us-
tanovitev novih občin in jo do-
dobra začinil s polemičnimi
pogledi in razpravami o tem, ko-
liko novih občin naj bi spet do-
bili in kakšne naj bodo. Vladna
služba je oblikovala svoj pred-
log, tega pa je nekoliko dopolni-
la še komisija za lokalno sa-
moupravo, tako da je bilo v igri v
bistvu 28 predlogov, če ne
upoštevamo številih napoveda-
nih in že vloženih amandmajev,
tako da se je številka že prevesila
preko sto.
Najbrž toliko novih občin ni
mišljenih, tudi referendumskih
območij ne, saj bo treba predloge
poslancev uskladiti. Lahko pa se
zgodi, da se število ustavilo pri
67 predlogih, če bi obveljala
mnenja opozicije (in tudi dela
vladajočih koalicijskih strank), o
katerih naj bi ljudje odločali na
referendumskih. Včeraj se je
razprava nadaljevala in pričaku-
jemo lahko, da se bodo mnenja
pošteno kresala. Tako je tudi
prav, saj bi bilo škoda, če bi pos-
lanci ponovili napake izpred šti-
rih let, ko so nove občine
brezglavo nastajale kar v glavah
preutrujenih predstavnikov
ljudstva, ki so seveda imeli veli-
ko lastnih političnih interesov.
Zdaj se vse bolj porajajo
vprašanja o tem, kaj bodo na re-
ferendumih povedali ljudje.
Tudi v koordinacijskem odboru
haloških in slovenskogoriških
krajevnih skupnosti pravijo, da
so napačno razumljeni in da jim
pogosto očitajo izsiljevanje. Pa
ni tako, odgovarjajo in dodajajo,
da si želijo dobiti priložnost, s
katero bi preizkusili voljo ljudi.
Ti bojda za nove občine niso
povsod pretirano ogreti, in če bi
obveljalo stališče, da bodo
odločitve referendumov tokrat
obvezujoče, potem nikjer ne
piše, da bomo zares dobili
množico novih občin. Tudi na
lenarškem območju na primer
ocenjujejo, da bi referendumi
lahko spremenili delitvene
težnje. Pobudniki bi tako bojda
lažje spali. A še bolj kot to je za-
nimivo, da naj bi poslanci DZ
najprej vendarle začrtali kriteri-
je glede financiranja novih
občin. Ljudem bi s tem nalili
čistega vina, saj je zdaj veliko
nesmislov in obtoževanj, da
manjši živijo na račun večjih.
Koliko novih občin torej: sko-
raj toliko, kot je poslancev, ali
vendarle manj, toliko, kot jih bo
sposobno preživeti? Razplet bo
še zanimiv!
M. Toš
PTUJ / UPRAVNI ODBOR GZ O DECENTRALIZACIJI
poslej iudi v Ptuju
Na razširjeni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice
Slovenije - Območne zbornice Maribor, kije bila 19. febru-
arja v Ptuju, so kljub nekaterim pomislekom sprejeli pred-
log za izvajanje nekaterih zborničnih storitev v Ptuju, kar
je sestavni del projekta decentralizacije dela Gospodarske
zbornice Slovenije.
Kot je znano, je že pred dvema
letoma ptujski Klub manager
predlagal, da se v Ptuju odpre
izpostava Območne gospodarske
zbornice, da bi približali zbor-
nične storitve malim in
srednjim velikim podjetnikom,
njegove predloge pa so podprli
tudi v mestni občini. Pobuda ni
bila sprejeta, prav tako pa tudi
ne poznejši predlog o odprtju pi-
sarne oziroma urada. Zato
četrtkova odločitev upravnega
odbora pomeni neke vrste
kompromis oziroma začetek že
omenjenega približevanja zbor-
ničnih storitev Ptuju in
Ormožu. Čas bo tudi pokazal, ali
je bila odločitev prava.
Vsako tretjo sredo bodo orga-
nizirali informativne dneve s
svetovanji, izvajali programe
izobraževanja in usposabljanja
ter aktivnosti na področju po-
klicnega	strokovnega
izobraževanja, organizirali
poslovne konference, prizadeva-
li pa si bodo tudi za uveljavitev
oblik sodelovanja na področju
izobraževanja in promocije z
Območno obrtno zbornico Ptuj,
kot so jih že razvili z Območno
obrtno zbornico Maribor. Vsa
dejavnost naj bi bila odvisna od
pobud lokalnega gospodarstva.
Kot je prejšnji četrtek v Ptuju
povedal direktor Območne zbro-
nice Maribor Vinko Lapuh, je
bil glavni vzrok, da zbornica že
lani ni izpeljala projekta
decentralizacije oziroma
približevanja zborničnih stori-
tev v celotni regiji, pomanjkanje
denarja, organizacijsko pa naj bi
bilo vse pripravljeno.
Na razširjeni seji upravnega
odbora Območne zbornice Ma-
ribor v Ptuju so govorili tudi o
vlogi mariborske univerze pri
razvoju regije. Glavni tajnik uni-
verze dr. Franci Čuš je pri tem
ugotavljal, da imata univerza in
ptujsko območje veliko skupne-
ga. Univerza je za to okolje po-
membna kot generator znanja in
razvoja. Veliko se ukvarja s tem,
kakšni bodo razvojni cilji Slove-
nije, posebej zaskrbljujoči pa so
podatki o tem, da je vedno manj
povpraševanja po tehniških po-
klicih, čeprav Slovenija tehno-
loško znanje potrebuje. V nasta-
janju je strategija univerze, ki
upošteva tri poglede:
izobraževanja, gospodarstva in
prostora. Slabo za to območje je
dejstvo, da se samo 18 odstotkov
ptujskih maturantov s prvo pri-
javo odloča za študij na mari-
borski univerzi. Ker je v odnosu
univerza - gospodarstvo veliko
odprtih vprašanj, je bil sklep up-
ravnega odbora, da se v kratkem
za skupno mizo sestanejo
predstavniki zbornice in univer-
ze ter skušajo najti odgovore. Da
vloga univerze v slovenskem
prostoru ni takšna, kot bi morala
biti, izhaja tudi iz prepričanja,
da je izobraževanje poraba, ne pa
investicija, ki se bo v določenem
času povrnila. Temu primerno
ravnajo tudi davčni inšpektorji,
ki pri pregledih pogosto teh
stroškov ne upoštevajo. Vedno
bolj pa tudi prevladuje dejstvo,
da univerza mora na trg in da ne
more skrbeti samo za svoj obs-
toj; delati mora z roko v roki z
gospodarstvom in izobraževati
za njegove potrebe.
MG
LENART / BO RAZVOJNA STRETEGIJA RES ZAZiVELA?
dk^ OmlmnmjHmmi
Sodeč po optimističnih napovedih, naj bi tokratni razvojni projekt ne obležal v predelu
občinske uprave, pač pa ga nameravajo postopno spraviti v življenje. Udeleženci posveto-
vanja so namreč ugotovili, da je pobuda več kot koristna in
da je tudi pripravljeno gradivo (ki je sicer doživelo
precejšnjo kritiko poznavalcev lenarških razmer in tudi po-
litikov) vendarle primerno za operacionalizacijo.
Naj za osvežitev spomina
zapišemo, da nameravajo v le-
narški občini v prihodnjih pe-
tih letih dobiti 500 novih delov-
nih mest. Tudi če jih bodo po-
lovico manj (to je realno
pričakovati), bodo storili veli-
ko. Strateški cilj najnovejše
kratkoročne strategije gospo-
darskega razvoja (zdaj še skup-
ne) občine Lenart so namreč
nova delovna mesta, doseganje
državnih povprečij v kakovosti
življenja ljudi in hitrejši razvoj
prednostnih področij, kot so
obrt, podjetništvo, dopolnilne
dejavnosti na kmetijah in tu-
rizem.
Udeleženci posvetovanja, ki je
bilo delovno naravnano, so imeli
precej pomislekov zaradi mo-
rebitnega podvajanja dela z od-
bori občinskega sveta. Kmalu se
je pokazalo, da gre za povsem
druge, izrazito strokovne naloge.
tako da pričakujejo veliko stro-
kovnih nasvetov in pomoči veri-
ficiranih ustanov, zlasti še uni-
verze v Mariboru. Hkrati so se
zavzeli, da bi kar se da optimal-
no izkoristili razpoložljivi stro-
kovni potencial v občini, ki ga
često zapostavljajo in nan) po-
zabljajo. S tem bi zagotovili in-
terdisciplinarni pristop. Poveda-
li so, da ne gre zgolj za razvoj
obrti in podjetništva, pač pa za
celovit družbeni, kulturni in
gospodarski razvoj širšega
območja.
Pogovor je bil koristen in je
potrdil ocene, da je v zraku že
nekaj pozitivnega ustvarjalnega
naboja in da politikantstvo v Le-
nartu počasi izgublja veljavo.
Zdaj je na potezi župan, ki mora
pripraviti predloge za imeno-
vanje programskega in nadzor-
nega sveta.
M. Toš
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuileta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;« (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
teljfaks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po nfinenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne šte\ ilke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
vvvvvv. ra dio-tednik. si
E-pošta:
nabiralnik @radio-tednik.si
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
3
DANES TISKOVNA KONFERENCA V AGIS |
ZAVORE
V podjetju Agis Zavore bodo na dopoldanski tiskovni kon- i
ferenci predstavili letošnje načrte tega od bivših Agisovih
podjetij najuspešnejšega podjetja, ki ima od lani tudi certifi-
kat kakovosti ISO 9001, letos pa naj bi pridobili tudi ekološki
certifikat.
NIŽJE OBRESTI V SKB BANKI
Sredi tega meseca je SKB banka znižala letne izhodiščne
obrestne mere za stanovanjske in potrošniške kredite, prav j
tako pa tudi za kredite, ki jih lahko najamejo samostojni j
podjetniki in pravne osebe. Poleg letnih izhodiščnih obrestnih ^
mer so za polovico znižali tudi dodatke k letnim izhodiščnim ,
obrestnim meram glede na ročnost in boniteto. S pr^^im mar- |
cem pa bodo v SKB banki znižali tudi letne obrestne mere za i
že odobrene kredite kreditojemalcem, ki redno odplačujejo ■
svoj kredit.	'
OGLED AVTOSALONA V ŽENEVI j
Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih v I
Ptuju je v sodelovanju z avtoremontno sekcijojDri Območni :
obrtni zbornici Ptuj razpisal ogled avtosalona v Ženevi v času
od 12. do 15. marca letos. Vabilo velja za vse člane sekcije
in pri njih zaposlene delavce.
PROJEKT TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA !
Turistična zveza Slovenija je v začetku tedna predstavila
spomladanski del celoletnega projekta Turizmu pomaga
lastna glava. Gre za priprave na izbirna regijska tekmovanja, j
ki bodo v marcu, sredi aprila pa bo dvodnevni finale na- !
jboljših podmladkov. Predstavili pa so tudi stališča Turistične j
zveze Slovenije do slovenskih vinskih cest in slovensko kulina-
riko v turistični ponudbi.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI I
_ s
Pretežni del tokratne oddaje je namenjen pustnim priredit-	j
vam v Ptuiu in okolici ter nekaterim spremljajočim priredit-	I
vam, predvajan pa bo tudi zapis z zaprisege mladih vojakov;	:
gost oddaje bo Slavko Avsenik.	I
Pripravila: MG :
PORO€AMO, KOMEMTNIAMO
§ri dRsPfii^
v občini Destrniii - Trnovslia vas so že od lansliega avgus-
ta pripravljali sestanek o pripravi šolskega prostora za 9-
letno šolanje, minuli četrtek pa sta za skupno mizo poleg
župana, podžupanov, šolnikov, predsednikov gradbenih
odborov in predsednikov svetov KS sedla tudi državna
sekretarja v ministrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Va-
lenčič in Matjaž Vrčko, ki ima v rokah šolske investicije.
Slišal smo, da imajo v slovenjegoriški občini 483 šoloob-
veznih otrok, 23 rednih oddelkov, tri oddelke podaljšane-
ga bivanja in tri oddelke male šole, 48 zaposlenih in eno-
ten vzgojno-izobraževalni zavod s tremi šolami.
Po ogledu gradbišča na Destr-
niku, kjer je že nekaj časa pod
streho šolski prizidek z večna-
mensko dvorano, in potem še šol
v Trnovski vasi in Vitomarcih,
je bil osnovni namen sestanka,
da razpravljavci postavijo smer-
nice za razvoj šolstva v občini in
priprave na bodoče devedetno
izobraževanje. Vendar je po
prvih pogovorih videti, da brez
zapletov tudi tokrat ne bo šlo,
kajti Trnovskovaščani in Vito-
marčani zahtevajo popolni de-
vetletki, s tem predlogom pa se v
šolskem ministrstvu nikakor ne
strinjajo.
Že letos jeseni bodo končali
precej drago šolsko investicijo
na Destrniku, šele potem bi lah-
ko pričeli zagotavljati pogoje za
druge dve šoli, je povedal župan
Franc Pukšič, vendar se bodo
morali vprašati o finančnih
zmožnostih. Župan je povedal,
da so se v občini s težavami v
šolstvu spopadli več kot resno,
zato so tudi ustanovili enoten
vzgojno-izobraževalni zavod in
naredili idejna projekta za šolske
investicije. Država jim je s po-
dpisom pogodbe zagotavljala
114 milijonov tolarjev za Destr-
nik, pa je lani odobrila borih 45
milijonov, ki nikakor ne morejo
zadostovati za dokončanje
naložbe, zato bo to problematiko
kmalu sprožili v državnem zbo-
ru. V občini Destrnik - Trnovs-
ka vas tudi niso zadovoljni s sis-
temom financiranja pri
naložbah, kjer ima občina 50-
odstotni delež kot nosilec inves-
ticije, pa tega na področjih, kot
je denimo destrniško, skoraj ne
zmore.
Medtem ko na Destrniku dobi-
vajo pogoje za dvoparalelno de-
vetletko, si enoparalni devetlet-
ki, čeprav je na tem območju
premalo šoloobveznih otrok,
želijo tudi v Trnovski vasi in Vi-
tomarcih, kjer sta sedanji mon-
tažni šolski zgradbi v slabem
stanju. Ta predlog podpira tudi
občinski svet. Čeprav se mag.
Valenčičeva s temi predlogi ni-
kakor ni strinjala, saj je dejala,
da sta obe šoli po strokovnem vi-
diku in glede na število otrok
upravičeni do dela v dveh tria-
dah, bosta državna sekretarja
vendar ponovno proučila
možnosti za popolni devetletki
in ne za dve triadi s telovadnica-
ma, kot sta z ministrstva sedaj
predlagani. Mag. Valenčičeva je
še povedala, da bo še ta teden
izšla odredba o šolski mreži, v
kateri bo povedano tudi, da želi-
jo zaščititi število oddelkov in
šolski kader, saj si ministrstvo
nikakor ne prizadeva zapirati ali
ukinjati šol, kriteriji za pripravo
na develetletno šolanje pa so od
občine do občine različni.
Svetnik Franc Požegar iz
Trnovske vasi je opozoril na na-
davno obljubo občinskega sveta,
ki je sprejel sklep za gradnjo
prostorov za dve popolni devet-
letki. Predsednik sveta KS Sv.
Andraž Albin Druzovič je pou-
daril, da lahko v občini odmisli-
jo dve triadi in se bolj posvetijo
pripravam na tri popolne devet-
letke. Župan Pukšič pa je ob
koncu povzel, da bo občina sicer
vztrajala pri svojih zahtevah po
treh popolnih devetletkah, ven-
dar ne brezglavo, če bo šolsko
ministrstvo za prvo fazo dveh
triad in bo potem nakazalo še
možnosti dograjevanja; tudi
projektno dokumentacijo bodo
načnovali v tej smeri. Poudaril
je, da trmasto vztrajanje pri ne-
kih zahtevah, s katerimi se na
šolskem ministrstvu ne strinjajo,
ne bi bilo v korist otrokom iz
cele občine Destrnik - Trnovska
vas.
Tatjana Mohorko
Ob ogledu gradbišča šole na Destrniku.	Foto: TM
S£ ...
DA jeoila obpustna maskir-
TO vnema tolikšna, da so neka-
pn maskirali celo imena,
^^tni župan je evropskega
i^a maskiral v Van den Bru-
ha, neki čaopisni medij pa njega
v Lucuja.
... DA je lepa, predvsem pa pa-
metna Avstralka, ki se v svetu
dobro prodaja, v Herberštajnovi
kleti uživala ob renskem rizlin-
gu in zelenem silvancu. Obe
vini imajo menda ženske še po-
sebno rade, če jih pijejo moški.
Ali je imela tudi Džina meh-
kejša kolena, je ostala skrivnost.
DA je selskim kulturnikom
in gasilcem ob srebrnem jubileju
kulture segel v srce del himne, ki
govori o dobrih sosedih. Že na
^^^^^ skupnem sestanku
ao: "Nazadnje še, pri-
kozarce zase dvignimo..."
... DA/e na videmskem fašenku
župan tudi javno potrdil, da
trna zagotovo večjega kot
ptujski. Nasploh je menda vrli-
na haloških, da so večji kot
ptujski, četudi samo za nekaj
trsov.
... DA so v videmski občini v
pustnem času dokazali svojo
sposobnost kloniranja. Za pos-
kus, ki je uspel na kravi, se
menda zanimajo najvišje
občinske strukture, ki bodo ra-
ziskovalcem dodelile poseben
prostor v novi stavbi in seveda
veliko denarja. Cilj nadaljnjih
poskusov naj bi bil prvi človek
občine. Tako bi za daljši čas
rešili vprašanje županovanja.
... DA bi radi omenjene
klonskosposobne znanstvenike
najeli tudi v eni novih občin,
kjer bi želijo graditi kar tri de-
vetletke, pa imajo pri tem samo
en problem: pomanjkanje otrok.
... DA lenarški županski fotelj
ne krepi zdravja, prej nasprot-
no. Številni kandidati zato se-
daj že iščejo nasvete zdravni-
kov, predvsem pa se bojijo, da
fotelj ne bi postal predmet delit-
vene bilance med sedanjo in
bodočimi novimi občinami.
... DA je žena drugega znanega
Ptujčana zbolela na glasilkah,
ko je prišel ob sedmih zjutraj iz
šotora: slika je bila, tona pa ne.
Turistična zveza Slovenije je prejšnji torek pripravila
srečanje vseh slovenskih ekip, ki so v lanskem letu sodelo-
vale na Igrah brez meja na Madžarskem. Srečanja, ki je
bilo že drugo leto zapored organizirano v vipavski vinski
kleti, se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slo-
venije Marjan Rožič. Sodelujočim ekipam je za uspešno
predstavitev naše države v Budimpešti v imenu Turistične
zveze Slovenije in tudi širše javnosti podelil priznanja z
zlatim znakom. Letos se bo serija tekmovanj Iger brez
meja odvijala na Malti, Slovenija pa zaradi visokih
stroškov na njih ne bo sodelovala.
Na lanskoletnih igrah brez
meja v Budimpešti je sodelovalo
osem ekip iz različnih slovens-
kih krajev, med njimi tudi ekipi
iz Ormoža, ki so v konkurenci z
osmimi ekipami drugih držav
zasedli odlično drugo mesto, in
Majšperka, ki so se v končni
razvrstitvi uvrstili na tretje mes-
to. Predfmalna oddaja, v kateri
so se za kolajno potegovali tudi
mladi Majšperčani, je bila med
vsemi oddajami, ki jih je pre-
našala slovenska televizija, na-
jbolj gledana. Po podatkih Tele-
vizije Slovenija si jo je ogledalo
nekaj več kot 56 odstotkov vseh
gledalcev. Sicer pa si je celotno
serijo oddaj, prav tako po podat-
kih slovenske televizije, ogledalo
več kot 5 milijonov gledalcev.
Vsak Slovenec naj bi si po omen-
jenih podatkih ogledal približno
dve oddaji in pol.
Po programu srečanja, ki so ga
omogočili Agroind Vipava, MIP
Nova Gorica in Turistično
društvo Vipava, so si tekmovalci
najprej ogledali vipavsko vinsko
klet, ki velja za eno največjih na
področju vinarstva v Sloveniji,
sledil pa je uradni svečani del
srečanja, v okviru katerega je
predsednik Turistične zveze
Slovenije Marjan Rožič v
pozdravnem nagovoru sodelu-
jočim ekipam čestital za visoko
dosežena mesta in poudaril po-
men promocije Slovenije in slo-
venskega turizma v svetu. Sode-
lujoče ekipe na Igrah brez meja
so, kot je poudaril Rožič, na ori-
ginalen način promovirale Slo-
venijo, naš turizem, svoje kraje
in mladostni polet generacije, ki
ji pripadajo, na širšem ev-
ropskem tržišču. "Srečanje je to-
rej izraz priznanja vašim napo-
rom in sodelovanju, pa tudi izraz
priznanja vsem tistim, ki so
vložili veliko truda, da je bilo so-
delovanje slovenskih ekkip
uspešno," je še dodal Rožič. Sle-
dila je svečana podelitev priz-
nanj sodelujočim ekipam, nato
pa prisrčno druženje in izmenja-
va izkušenj tekmovalcev in nji-
hovih spremljevalcev.
Letos bodo Igre brez meja po-
tekale na Malti, vendar se Slove-
nija zaradi visokih stroškov, po-
vezanih z oddaljenostjo te otoške
države v Sredozemskem morju,
tekmovanja ne bo udeležila. Ver-
jetno pa se bodo slovenske ekipe
na tekmovanju Iger brez meja
znova odpravile prihodnje leto.
V tej odločitvi jih podpira tudi
Turistična zveza Slovenije.
Katarina Klep Černeišek
4
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

MORDA NISTE VEDELI ...
Ptuj V pomurskem Irolecfcir/u "Siopinje"
L letom 1972 je "Pomursko pastoralno področje"
pričelo izdajati koledar "Stopinje". Te so nastale na
podlagi predvojne tradicije (predvsem imamo v mislih
Kalendar Srca Jezušovoga, ki je pričel izhajati že leta
1903), bile pa bi naj (po 25 letih izhajanja lahko
rečemo, da tudi so) ljudsko branje za dolge zimske
večere. V številki za leto 1998 sta tudi dva prispevka, ki
govorita o Ptuju. Prvi je spominski, v njem pa Franc
Tement obuja svoje spomine na ptujsko gimnazijo. Dru-
gi prispevek pa govori o pokojnem prof. Matiji Maučcu,
ki je velik del življenja posvetil Ptuju.
Avtor prispevka z naslovom
Postoj in se ozri ...! (Nekaj spo-
minov na ptujsko gimnazijo) je
duhovnik Franc Tement,
nekdanji dijak ptujske gimnazi-
je. Povod za nastanek prispevka
je bilo lansko srečanje in prazno-
vanje 50. obletnice mature. Ven-
dar je avtor prispevek zastavil
širše, lahko rečemo, da na zgo-
dovinski in spominski del (ta
spominski del seveda, ker pač
gre za spomine, ki sežejo več kot
petdeset let nazaj, dopolnjuje
zgodovinskega z osebno
izkušnjo in videnjem). Najprej
prikaže pisec prizadevanje
Ptujčanov za nastanek gimnazi-
je, njeno ustanovitev ter delo-
vanje do leta 1918.
Na zanimiv način opiše avtor
reševanje ptujske gimnazije v le-
tih 1927-29, ko je ministrski svet
v Beogradu odločil, da se ptujska
gimnazija ukine. Posredoval je
celo dr. Anton Korošec (nekdan-
ji dijak ptujske gimnazije), ob
tem pa so bili zviti tudi mestni
očetje, ki so gimnazijo poi-
menovali po kraljeviču Andreju
(kar so v Beogradu lepo sprejeli,
na podoben način je rektor Mi-
lan Vidmar reševal mlado ljubl-
jansko univerzo, samo da so jo
poimenovali po kralju Alek-
sandru). Avtor pravilno ugo-
tavlja, da "ptujska gimnazija ni
imela velikega pomena samo na
področju izobraževanja, ampak
je bila pomembna kulturna in-
stitucija, saj je dejavnost njenih
profesorjev in dijakov pomem-
bno prispevala h kulturnemu ut-
ripu ne samo mesta Ptuja, am-
pak tudi v vseslovenskem meri-
lu. To posebno velja za literarno,
likovno in gledališko področje."
V tem kontekstu pa nastopa
tudi pisec sam, ki se je na
ptujsko gimnazijo vpisal jeseni
1939. Ravnatelj je bil takrat Fran
Alič, našteje pa tudi nekaj bolj
znanih profesorjev (Cajnkar, In-
golič, Mihelič itd.). Takrat je
prišlo do II. svetovne vojne (de-
monstracije ob pristopu Jugosla-
vije k trojnemu paktu so bile
tudi na gimnazijskem dvorišču).
Do leta 1944 je avtor še obisko-
val nemško gimnazijo, dobro se
spominja tudi ravnatelja Ferdi-
nanda Scheiderja, takrat pa so
Nemci veliko dijakov prisilno
mobilizirali, pisec se je znašel v
Ingolstadtu.
Ponovno je prišel na ptujsko
gimnazijo poleti 1945, ko je za
šesti razred opravil izpite, sed-
mega in osmega pa je redno obis-
koval. Junija 1947 je 25 dijakov
opravljalo maturo, uspešno jo je
opravilo osemnajst.
Ob 50. obletnici mature so
nekdanji maturantje ugotovili,
da je osem izmed njih postalo
inženirjev različnih profilov,
štirje so postali profesorji, trije
zdravniki, dva veterinarja, en
pravnik in en teolog. Pripomni-
mo lahko samo, da je šlo za izje-
men sad generacije, ki je šolo
obiskovala v težkih razmerah, v
različnih državah in sistemih ter
se šolala po različnih programih.
Spominski zapis o prof. Matiji
Maučecu je prispeval znani slo-
venski etnolog in slavist prof. dr.
Vilko Novak, sicer Maučecev
prekmurski rojak. V lanskem
xra je minilo 20 let od smrti tega
znanega gimnazijskega profesor-
ja, ki se je rodil leta 1906 v Lipo-
vcih v Prekmurju (na ptujski
gimnaziji je učil tudi prof. Jože
Maučec, ki je bil doma iz Bogoji-
ne). Gimnazijo je obiskoval v
času Avstro-Ogrske v madžars-
kem K"szegu, nato že v domači
Soboti, zadnja dva razreda pa je
dokončal v Ljubljani. Odločil se
je za študij zgodovine in zemlje-
pisa. Po končanem študiju je bil
nekaj časa prefekt v dijaškem
domu, nato pa je 1939 nastopil
službo gimnazijskega profesorja
na klasični gimnaziji v Maribo-
ru. Med vojno je bil nekaj časa v
ujetništvu, nato pa je učil na
učiteljišču v Čakovcu. Po vojni
je postal profesor v Ormožu in
leta 1950 v Ptuju, kjer je ostal do
upokojitve.
Ob profesuri je Maučec veliko
hodil po terenu. Na podlagi tega
so nastali številni opisi prek-
murskih vasi v Krajevnem leksi-
konu Republike Slovenije. Nje-
gova zasluga pa je tudi najdba
rokopisa cerkvene pesmarice iz
1632. Rokopis je dolgo časa hra-
nil in posojal raziskovalcem (po-
memben je za starejše prekmurs-
ko slovstvo, istočasno pa gre za
doslej najstarejšo datirano ka-
jkavsko pesmarico, ki je pomem-
bna tudi za hrvatsko slovstveno
zgodovino), končno pa je to t.i.
Nedeliško pesmarico prodal Na-
rodni in univerzitetni knjižnici
v Ljubljani, kjer je na voljo ra-
ziskovalcem.
Martin Štetner
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 8.
Naše roistne leto 1948
Poleg visokih obveznostih
oddaj, ki so bremenile vsako
kmetijo, je v juniju 1948 mi-
nistrstvo trgovine in preskrbe
zadolžilo ptujski okraj, da mora
neposredno preskrbovati
tržišče okraja Trbovlje z vrtni-
nami, sadjem in mlekom. V
začetku julija je OLO Trbovlje
že poslal za odkup OLO Ptuj
obširen "seznam artiklov in
količine, ki so potrebne za
preskrbo tržišč v okraju", na
primer: 225.000 litrov mleka,
150.000 kg krompirja itd.
Velja tudi zapisati, da sta te-
daj panogi kmetijstva in
gozdarstva pomenili glavni
gmotni vir sredstev za indust-
rializacijo, saj se je marsikaj iz-
vozilo, zlasti les, s cenovno po-
litiko pa se je polnil državni
proračun. Da bi dokazali "veli-
kemu bratu" v Moskvi, da smo
na pravi poti v socializem, se je
povsod začela ostra gonja proti
"kulaškim elementom", to je
predvsem večjim kmetom, ki so
bili krivi za vse slabosti in po-
manjkanja v oskrbi in prehrani
prebivalstva. Rezultat te kam-
panje, povezane z administra-
tivnimi in kazenskimi ukrepi,
pa je bil ta, da je bila zemlja
slabše obdelana in dajala
manjši pridelek. Dokazovati
svojo pravovernost z nasiljem
nad lastnimi ljudmi ni rodilo
uspeha, le lastne ljudi je pehalo
še v večjo bedo. Žal se je to
javno priznavalo šele po deset-
letjih.
Tak odnos do večjega kmeta
slikovito ponazarja referat ene-
ga od funkcionarjev ptujskega
okrajnega komiteja Skoja. Na-
vajam dobesedni zapis: "Spra-
vili bomo na kolena vse kulake,
ki so tudi glavna opora reakcio-
narne duhovščine, katera
predstavlja duhovno vodstvo
vsega kulaštva. Za takšno stanje
je krivda predvsem v frontovs-
kih organizacijah, ki niso bile
dovolj budne. Utrditi moramo
odbore OF na vasi in jih očistiti
špekulantskih elementov."
(Zgodovinski arhiv Ptuj, zapis-
niki ZMS 1948, šk. 1)
OSUPLOST OB
OBJAVI
RESOLUCIJE
Po dvodnevni seji v Bukarešti
je informacijski biro 28. junija
1948 zradi odločnega vztrajanja
zastopnikov CK VKP(b) Žda-
nova, Malenkova in Suslova
sprejel "resolucijo o stanju v ko-
munistični partiji Jugoslavi-
je".V njej je bila obnovljena
vsebina prejšnjih pisem in
obtožb Stalina in CK VKP(b).
Ob koncu so pozvali "zdrave
člane KPJ, naj prisilijo svoje
današnje voditelje, da bodo od-
krito in pošteno priznali svoje
napake in jih popravili. Če pa
bi se izkazalo, da so današnji
voditelji KPJ za to nesposobni,
naj jih zamenjajo in postavijo
na oblast novo, internacionalis-
tično vodstvo." To je bil odkrit
poziv "zdravim silam", da se
uprejo svojemu vodstvu!
V sredo, 30. junija 1948, zjut-
raj so vsi pomembnejši jugoslo-
vanski časniki na prvi strani v
polkrepkem tisku objavili
poročilo o seji IB-ja v Buka-
rešti, s celotnim besedilom tam
sprejete resolucije, hkrati z od-
govorom CK KPJ, v katerem so
z dokazi zavrnili vse lažne
obtožbe in obrekovanja. Ta-
kratno jugoslovansko vodstvo
je pravilno ocenilo, da gre z
vsebino celotnega spora v
javnost, ker le tako lahko
računa v javnosti na podporo.
Vsi dnevniki so tiso jutro
izšli v krepko povečani nakladi,
a kljub temu so zaloge pri kol-
porterjih v nekaj urah pošle.
Predvsem za tiste člane KP, ki
o vsebini pisem prej še niso ve-
deli ničesar, je bil to pravi šok.
Za vse pa osuplost in bojazen,
kaj vse bo še nastalo iz tega.
Časnike so tedaj iz radovednos-
ti kupovali tudi taki, ki se za
politiko niso zanimali.
Enako kot po vsej državi je
bilo tudi v Ptuju. Tisto jutro
sem kot tajnik KLO Zetale bil
službeno v Ptuju. Avtobus je
prispel že pred sedmo in takoj
sem opazil, da se ljudje drenjajo
pred kioskom, ki je bil takrat
na avtobusni postaji poleg
tržnice. Med bralci časnikov so
bili predvsem nameščenci, ki
so že med potjo na delovno
mesto strmeli v kupljeni čas-
nik. Iz radovednosti sem tudi
sam kupil Poročevalca, ker sem
Pravico dobival na dom. Na
hitro sem preletel vsebino in
ugotovil, da v bistvu ni napisa-
no nič novega, le podrobneje je
obrazloženo tisto, kar sem v
grobih obrisih že slišal. Sedaj je
vse to javno napisano in o
vsebini zaupne informacije ne
bo treba več molčati.
Večina preprostih ljudi s
podeželja se za vse to ni zani-
mala. Izstopajoči iz avtobusov,
predvsem ženske, so se večino-
ma usmerili med stojnice na
tržnici, moške pa je pot vodila
najprej v gostilne Pri Roziki ali
nad tržnico Pri Bračički na ok-
repčilo. Zato pa so v vsakem
uradu, kamor sem tisto jutro
prišel, z zaskrbljenostjo govori-
li o tem in se spraševali, kaj naj
to pomeni. Večina tistih, ki o
sporu prej še ni slišala ničesar,
skorajda ni mogla verjeti temu,
kar je bilo napisanega.
Verjetno je bilo tako povsod
po državi, zlasti še med člani
partije, bivšimi borci, ki so bili
med vojno priče primerom, ko
so jurišniki padali "s Stalino-
vim imenom na ustnih". Mar-
sikje so se tolažili s tem, da to
ne more biti res. Značilen je
primer nekega mitinga v Beo-
gradu, s katerega so v Kremelj
poslali brzojavko, v kateri so
med drugim zapisali: "Tovariš
Stalin, globoko verujemo vate,
da boš storil vse, da se odstrani-
jo neupravičene obtožbe, ki so
jih vrgli na našo deželo ..."
Približno tako so si partijci
tolmačili tudi na ptujskem
območju. Vse se bo še uredilo,
ko bo Stalin videl, da gremo
trdno po pravi poti v socia-
lizem, ko bo videl naše uspehe,
ne bo verjel tistim, ki nas obre-
kujejo in ga zavajajo z izmišlje-
nimi podatki... To in podobno
je bilo moč slišati v marsikate-
rem okolju.
Po nalogu sekretarja OK
KPS Ptuj Andreja Petelina so
se tistega 30. junija popoldne in
zvečer morali sestati člani vseh
celic, ki jih je bilo tedaj v okra-
ju okoli 60. Poleg članov je bilo
treba na sestanke povabiti tudi
kandidate, člane Skoja in druge
vodilne funkcionarje v kraju, ki
niso bili med čani in kandidati
(predsedniki KLO, sekretarji
OF itd.). Na teh sestankih so
morali obravnavati resolucijo
IB in odgovor našega vodstva.
Večinoma so prakticirali tako,
da jeeden od udeležencev preb-
ral obtožbo iz resolucije, drugi
pa naš odgovor nanjo. Potem je
vsak navzoči še moral jjovedati
svoje mnenje o tem. Ce kje ni
bilo soglasja, so se še medsebo-
jno prepričevali. Nato so prešli
na druge obtožbe in naše proti-
dokaze, nato tretjo in tako na-
prej, da je bila "preštudirana"
celotna resolucija in dana
odločna podpora stališčem
našega vodstva, ki so mu na-
vadno izrekali popolno zaupan-
je z obljubo, da bo vsak na svo-
jem področju dela izpolnjeval
vse naloge, ki bodo predenj
postavljene.
Na vsakem od teh sestankov
so morali sprejeti tudi sklep, da
se bodo člani celice odslej sesta-
jali redno tedensko na informa-
tivno-študijskih sestankih, na
katerih se bodo medsebojno
obveščali, kaj se dogaja v državi
in svetu, kaj govore ljudje na
podeželju, v mestu, tovarnah in
javnih službah. Vse te novice in
ugotovitve je bilo treba zapis-
niško zabeležiti in izvod zapis-
nika poslati na okrajni komite.
Precej teh zapisnikov je še oh-
ranjenih v Zgodovinskem arhi-
vu Ptuj (1948 - OK KPS, škatle
št. 1 - 4).
Na vseh celičnih sestankih
seveda ni bilo enotne podpore
našemu vodstvu. Med člani je
bilo vedno nekaj "pametnih", ki
so k vsaki zadevi morali dodati
"nekaj svojih misli", pa čeprav
so bile take, ki so pri večini
navzočih vzbujale pomilovalni
nasmešek. Nekaj pa je bilo
vseeno resnih razprav in po-
mislekov, ali je prav, da se v se-
danjih razmerah moči v svetu,
ko se kažejo znaki hladne vo-
jne, ko nam grozi reakcionarna
imperialistična nevarnost z za-
hoda, spuščamo v polemike s
stališči VKP(b) in zaostrujemo
odnose z mogočno Sovjetsko
zvezo. Menili so, da bo moralo
naše vodstvo vseeno malo po-
pustiti, da se sporazumemo in
spore zgladimo.
PTUJ / RAZSTAVISCE V MESTNI HISI VABI
Foltinove
maske kormtov
v razstavišču v prvem nadstropju ptujske
Mestne hiše so v peteic, 13. februarja, na
opoidansici slovesnosti odprli razstavo li-
kovnili del profesorja Jožeta Foltina, ki
je ob letošnjem kulturnem prazniku za
svoje uspešno likovno in mentorsko delo
prejel oljenko mestne občine Ptuj. V raz-
gibanem pustnem času se je umetnik
predstavil zli motivi mističnih mask ko-
rantov, ki mu že od nekdaj predstavljajo
vsestranski izziv in neomejene možnosti
likovnega izražanja.
O Foltinovem ustvarjalnem opusu je govoril Ivan Vi-
dovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, v imenu
mestne občine Ptuj pa mu je čestital podžupan Ervin
Hojker in razstavo tudi odprl. Foltinove kurentove
maske so v Mestni hiši na ogled do sredine marca.
-OM
Odraščanje
Anastazije
Krupnik
Anastazija Krupnik je prvič os-
vojila slovenske mlade bralce
leta 1993, ko je založba Mla-
dinska knjiga uvrstila zgodbo o
desetletni deklici v zbirko
Knjižnica Sinjega galeba (št.
281). Anastazijo si je zamislila pi-
sateljica Lois Lowry iz Bostona,
kjer dela kot novinarka in foto-
grafinja. Leta 1978 je Lois Lowry
za svojo prvo knjigo Poletje za
smrt prejela nagrado za na-
jboljšo otroško knjigo.
Nova, pravzaprav starejša,
Anastazija Krupnik je izšla konec
minulega leta pri založbi Co Libri
z naslovom ANASTAZIJA NA
ČELU DRUŽINE. Zdaj ima dekli-
ca trinajst let in triletnega bratca,
ki ji v prvi knjigi nikakor ni šel v
račun; pač ni pričakovala, da
njena starša še počneta »tiste
reči«. Anastazijina družina je ne-
koliko neobičajna, saj je mama
ilustratorka, oče pa univerzitetni
profesor in pesnik. Tudi Anasta-
zija ni povsem vsakdanja, saj
izjemno ljubi pisanje najrazli-
čnejših seznamov - ti se ji zdijo
nujni za dobro organizirano
življenje. V prvi knjigi zapiski in
seznami pomagajo Anastaziji
prebroditi nesoglasja doma in v
šoli. Tudi prve ljubezenske teža-
ve vestno beleži v zeleni zvezek.
Začuda se v drugi knjigi Anasta-
zija prelevi iz desetletne uporni-
ce v trinajstletno odgovorno
dekle, ki mora poskrbeti za dom,
ko je mama na službenem poto-
vanju. Pred nenadnim odhodom
Katarine Krupnik se družina pos-
vetuje o hišnem redu in posledi-
ca tega je seznam, ki ga pripravi-
ta Anastazija in oče Myron. Sez-
nam sta namenila predvsem
mami, ki pogosto pozablja neka-
tere gospodinjske zadeve. Ma-
mina odsotnost ovrže vrednost
seznama, saj šele zdaj drugi
člani družine spoznajo vsa ma-
mina opravila. Za nameček še
zboli Anastazijin bratec Sam in
Anastazija preživi prvi zmenek;
da je mera polna, pa poskrbi
bivša očetova ljubezen, ki se pri-
kaže pri Krupnikovih.
Obe knjigi sta polni humornih
zapletov, a prva zgodba je neko-
liko bolj prepričljiva. Prvo knjigo
je ilustrirala Alenka Sottler, drugi
Anastaziji pa je dal podobo Igor
Ribič. Knjigi je prevedla Savina
Zwitter. Prva knjiga ima 119 in
druga 117 strani; obe pripo-
ročam učencem predmetne
stopnje osnovne šole.
Ullana Klemeniti
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
5

PTUJ / UTRIP EKONOMSKE ŠOLE
Poiastili Prešernov dan
V NOVEM KOLEDARSKEM LETU PRIPRAVUENIH VEČ
RAZSTAV, IZDANA NOVA ŠTEVILKA ŠOLSKEGA ČASOPISA
EKONOMČEK • DIJAKI VSEH ŠOL V PTUJSKEM CENTRU US-
TANAVUAJO DIJAŠKO SEKCIJO PTUJ
Hodniki Ekonomske šole Ptuj, po katerih se dnevno
sprehaja poldruga tisočnija ljudi, tudi v letu 1998 niso
ostali brez razstav, ki jih naredijo še prijetnejše in zani-
mivejše. Najprej je bila to razstava ob novem letu, nato
Reciklaža, Parfumi, Svet mineralov, stalne razstave in v
pričakovanju dneva, ko se ptički ženijo, še velika razsta-
va o valentinovem.
V januarju je luč sveta zagleda-
la nova številka časopisa dijakov
Ekonomske šole Ptuj
Ekonomček (The Economist).
Zelo zanimivo in sveže branje za
dijake, in kot pravi reklama (ter
bralci), tudi odlično sredstvo za
dvigovanje razpoloženja in
srčnega tlaka. Da je res tako,
priča veliko zanimanje in re-
kordno število prodanih izvo-
dov. Posebnost te številke je tudi
v tem, da so jo naredili v celoti
dijaki sami, profesorji so pris-
kočili na pomoč le kot strokovni
sodelavci. Mladi umetniki in
uredniški odbor z Martinom
Korošcem na čelu pa že
pripravljajo novo posebno izda-
jo, ki bo sledila smernicam.
začrtanim v zadnji številki.
Aktivni so tudi kulturniki,
združeni v novinarskem krožku,
ki se posvečajo pripravljanju te-
matskih radijskih oddaj. Takšni
oddaji sta zazveneli v eter ob no-
vem letu ter valentinovem.
S februarjem in marcem se
pričenja obdobje tekmovanj z
različnih področij. Dijaki
Ekonomske šole letos spet vsto-
pajo v boj, da bi dosegli, najpo-
gosteje pa kar ubranili številna
osvojena odličja in lovorike. Po-
leg športnih tekmovanj se bodo
potegovali za uvrstitev na tek-
movanjih iz znanja gospodarske-
ga poslovanja (državni prvaki),
prava, tujih jezikov, slovenščine,
računovodstva (državni prvak je
dijak Ekonomske šole Matjaž
Novak), tehniki prodaje (ekipa
trgovcev Ekonomske šole je v
državnem vrhu), v pripravi pa je
več raziskovalnih in seminars-
kih nalog.
Vodstvo dijaške skupnosti
Ekonomske šole se je odločilo
dokončno rešiti problem širše
dijaške (ne)povezanosti na
območju Ptuja oziroma Maribo-
ra. Predsednik Dijaške skupnos-
ti Ekonomske šole Ptuj Martin
Korošec se je zato povezal s
predsedniki dijaških skupnosti
drugih šol Šolskega centra in
stvari so se že premaknile na bol-
je. Tako so skupaj pridobili
prostor in potrebne komunika-
cije za delovanje internega orga-
na, ki bo zagotavljal povezano in
usklajeno delovanje vseh 3.700
dijakov Šolskega centra Ptuj v
slovenskem prostoru.
Slovenski kulturni praznik so
dijaki Ekonomske šole Ptuj
proslavili z velikim projektom -
recitalom Prešernovega Sonet-
nega venca v slovenskem,
nemškem in angleškem jeziku.
Recital je potekal v gledališču
Ptuj 6. februarja na dveh
predstavah, predvidenih pa je še
nekaj ponovitev. Pod men-
torstvom Mirande Andrič, Mari-
jane Rajh in Barbare Bezjak je
pri recitalu sodelovalo štirideset
dijakov. Posebna pozornost je
spet veljala ustvarjanju scene.
Dijaki so bili na odru posedeni v
obliki venca, njihovo menjavan-
je pa je spominjalo na prepletan-
je vejic, ki sestavljajo venec. Vse
to se je dogajalo pred platnom,
na katerem sta bili vidni silhueti
Franceta Prešerna in njegove Ju-
lije. Resnično kulturno in inte-
lektualno doživetje.
Martin Korošec
PTUJ / PET LET DRUŠTVA IZOBRAŽENCEV VIKTORINA PTUJSKEGA
Dmšlvo želi duhom in
kuhumo apopobjevoH
27. MARCA BO V GOSTEH NADŠKOF DR. FRANC RODE
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega je bilo usta-
novljeno 26. februarja 1993 na predlog nekaterih ptujskih
izobražencev. Razlog je bil preprost: ljudje, ki jih družijo
enaki ideali, so zmožni veliko več ustvariti, posebej ko gre
za uresničitev skupno zastavljenih ciljev.
V pravilih društva so zapisali,
da želijo povezovati krščansko
misleče izobražence. Za prire-
ditve, ki jih društvo organizira,
so izbrali naslov Viktorinovi
večeri. Tudi ime so izbrali po
ptujskem svetniku. Na usta-
novnem zboru je o sv.Viktorinu
Ptujskem, škofii in duhovnem
pisatelju, govoril prof. dr. Ra-
jko Bratož s Filozofske fakulte-
te v Ljubljani in nekoliko os-
vetlil lik svetnika, na katerega
je Ptuj kot staro mesto lahko
ponosno.
Predsednik društva Peter Pri-
božič nam je ob petletnici pove-
dal: "Namen ustanovitve društva
je, združevati izobražence, štu-
dente in druge ljudi, ki čutijo
potrebo po duhovnem in kultur-
nem izpopolnjevanju in ki želijo
to ponuditi tudi drugim ter na ta
način pomagati pri odgovoru na
izzive, ki jih zaznavamo v času
in prostoru. S svojim delom želi-
mo na ta način prispevati delež k
duhovnemu in kulturnemu
življenju v zgodovinskem mestu
Ptuju in okolici. Cilji delovanja
društva so, spodbujati plemenite
nagibe in skrbeti za duhovno in
kulturno rast vseh, katerih
vrednote temeljijo na
krščanskem etosu.
Da svojo osnovno usmeritev
dela uresničujemo, nedvomno
pričajo gostje, ki jih vabimo na
naše večere. Naj naštejem samo
nekatere: pisatelj. Prešernov
nagrajenec Alojz Rebula, poko-
jni profesor dr. Anton Trstenjak,
teolog in filozof dr. Edi Kovač,
teolog in filozof dr. Anton Stres,
apostolski nuncij v Sloveniji
nadškof Edmund Farhat, pesnik
pisatelj in urednik. Prešernov
nagrajenec Niko Grafenauer,
pesnik in igralec Tone Kuntner,
pesnica in igralka Mila Kačič,
etnologinja dr. Zmaga Kumer,
Slovenka leta zdravnica Metka
Klevišar, pedagoginja dr. Zden-
ka Zalokar-Divjak, pisatelj in
urednik mag. Vinko Ošlak, de-
kan Teološke fakultete iz Ljubl-
jane dr. Janez Juhant, pisatelj,
Prešernov nagrajenec Drago
Jančar in drugi. Skupaj smo or-
ganizirali v petih letih delovanja
društva 52 Viktorinovih
večerov. Tradicionalno orga-
niziramo Adventni večer in
Božični koncert, ki sta vsako
leto zelo dobro obiskana. Obisk
Viktorinovih večerov je odprte-
ga tipa in ugotavljamo, da se šte-
vilo obiskovalcev vedno
povečuje. V zadnjem akadems-
kem letu prihaja na posamezen
večer v povprečju več kot 120
ljudi. To nas opogumlja in bodri
za delo v naprej.
Posebej veseli smo, da bomo
praznovali peto obletnico delo-
vanja s slovenskim metropoli-
tom in nadškofom ljubljanske
škofije dr. Francem Rodetom.
Gotovo nas lahko v letu, pos-
večenemu svetemu Duhu, nago-
vori slovenski metropolit, ki
vodi priprave slovenskega naro-
da za praznovanje prelomnega
leta 2000. Viktorinov večer z
nadškofom bo 27. marca ob 19.
uri v refektoriju minoritskega
samostana.
Društvo in njegove aktivnosti
vodi upravni odbor društva .
Posamezniki znotraj vodstva
društva žrtvujejo veliko časa in
dobre volje za vse potrebno delo
pri izvajanju programa. Lahko
bi rekel, da se čutimo poklicane,
da v času, ko so duhovnost in
vrednote potisnjene ob stran,
skrbimo za duhovno in kulturno
rast. Kriza vrednot in kulture je
nastopila takrat, ko javno mnen-
je več ni rezultat resnice, dobro-
te, poštenosti, lepote, ampak je
rezultat neresnic, škandalov in
senzacij. V tem svetu je potrebno
ponuditi možnost drugačnega
načina razmišljanja in prepričan
sem, da so predavatelji in nasto-
pajoči na naših prireditvah ka-
menčki v mozaiku podobe
lepšega sveta. Nagovorijo nas
lahko tisti, katerih vrednote in
kultura so rezultat poklicanosti
od zgoraj in ne od spodaj.
Ob obletnici delovanja društva
bi se rad osebno zahvalil vsem,
ki so oblikovali program in
podprli delo društva, ter sodelo-
vali pri izvajanju. Posebej gre
zahvala gostoljubnosti patrom
minoritom za možnost izvajanja
večerov ter mestni občini Ptuj,
Krekovi banki in posamezni-
kom za finančno podporo
programu. Prijatelje Viktorino-
vih večerov vabim, da še naprej
radi prihajate na naše priredit-
ve."
Ur
4. novembra 1918 popoldne
je lenarški občinski sluga Vinko
GORJUP prvič v slovenskem
jeziku prebral razglas, da se
morajo domobranci takoj na-
potiti v Maribor. V noči s 7. na
8. november 1918 je iz Lenarta
odšel načelnik orožniške pos-
taje Franc JURŠE in odpotoval
v Cmurek. Tu je bil načelnik
tudi v že omenjenih dogodkih
leta 1914, ko so aretirali in
zaprli zavedne lenarške Slo-
vence, dr. Janka LESKOVAR-
JA, Davorina POLIČA, Rada
KOPIČA, Vladimirja FABIJANl-
JA (poštarja) in državnega pos-
lanca Ivana ROŠKARJA. Zaprti
so biti v Gradcu. 10. novembra
1918 je bila slovesnost v okviru
praznovanja farnega zavetnika
sv. Lenarta (ta goduje 6. no-
vembra), ki jo Je pripravil žup-
nik Josip JANZEKOVIČ, vneti
zagovornik Jugoslavije (tudi si-
cer napreden in narodno po-
končen razumnik, op.p.). Na
slovesnost je župnik Janžeko-
vič povabil vse lenarške rezum-
nike. Med nagovorom je izrekel
tudi pobudo in željo, da bi se v
Lenartu med Slovenci preneha-
li spori, še posebej pa stran-
karske zdrahe. V ospredju je
bila predvsem pobuda, da bi
se poravnala nesoglasja med
dr. Milanom Goriškom in notar-
jem Pranjem Štupico, vendar
do tega kasneje nikoli ni prišlo
(34).
Med preprostimi ljudmi je bilo
razpoloženje dokaj različno.
Nad novimi razmerami so bili
navdušeni zlasti zavedni Slo-
venci, ki pa so kljub veselju
občasno izražali dvome o tem,
ali bo nova država vzdržala ali
ne. Med podeželskim prebi-
valstvom se |e širila govorica,
da ni nobene oblasti in da lah-
ko vsak dela, kar se mu zijubi.
Okrajno sodišče v Lenartu je
na to opozorilo in pozvalo ljudi,
naj spoštujejo izdane odredbe.
13. novembra 1918 se je v Le-
nart vrnil dr. Milan GORIŠEK in
takoj prevzel vodenje Narodne-
ga sveta v Lenartu. Kot kapetan
je bil tudi poveljnik stotnije do-
mobrancev, ki so stanovali v te-
lovadnici ljudske šole,
vzdrževali javni red in mir, kar
je bilo pomembno tudi zaradi
tega, ker so se preko Slovens-
kih goric še vedno vračali voja-
ki s fronte, ki so potovali naprej
proti Gradcu. Med samo vojno,
v letih 1914 - 1918, v tem delu
Slovenskih goric ni bilo veliko
vojaštva, ljudje so videvati voja-
ke zelo redko, samo ob nabo-
rih in pri rekviriranju pšenice in
drugih žit. Tržani Lenarta so bili
ob umiku vojaštva precej zbe-
gani, bali so se predvsem mo-
rebitnega ropanja, umorov in
požigov. Tako je prišla 11. no-
vembra 1918 iz Črnega lesa
proti Lenartu kolona konjeni-
kov, kakšnih 200 vojakov
(madžarskih huzarjev, op.p.) je
vodil nadporočnik, ki je imel
potrebna potrdila nemških
oblasti, da lahko skozi Slo-
venske gorice potuje v domovi-
no. Vojaki so se namestili po
trških hišah in ob odhodu
plačali vse stroške. Ob odhodu
proti Sv. Trojici so prodali nekaj
konjev. Drugič je prišel odde-
lek konjenikov 21. novembra
1918, vojaki so prav tako pro-
dali nekaj konjev in vozov in
mirno odšli.
17. novembra 1918 po deseti
(pozni) maši je odšel dr. Milan
Gorišek z oddelkom vojakov
po trgu in vstopil v prostore
občinskega urada. Tam je zah-
teval od župana Henricha Sol-
laka, da izroči vse posle geren-
tu, nadučitelju Radoslavu
Kopiču. Župan Sollak se tej
zahtevi dr. Goriška ni upiral.
Nato je oddelek vojakov na
čelu z dr. Goriškom odšel pred
poslopje, v katerem so bili
prostori okrajnega sodišča,
davkarije in finančne (davčne)
kontrole, da bi odstranili grbe z
avstrijskim orlom, ki so imeli
(razen sodišča) samo nemške
napise (na sodišču je za slo-
venski napis najbrž poskrbel
dr. Ožbolt llaunig, koroški rojak
iz Reberce, sicer pa pred vojno
tipični predstavnik uradništva v
Lenartu, op.p.). Kot zadnji je
ostal grb z avstrijskim orlom v
prostorih finančne straže
(davčnega je skril davčni sluga
Andrej Krepek, sodnijskega pa
predstojnik sodišča dr. Josip
Kranvogel). Tega je s pomočjo
lestve poskušal snsti orjaški
Franc Knuplež iz Zg. Gasterja,
a mu je grb padel iz rok na tla in
se raztreščil na drobne koščke.
Nato so iz poslopja izobesili
dve slovenski trobojnici. 19.
novembra 1918 so iz Lenarta
odstranili nemškega poštarja
Antona Serapina. Poštar je
izročil vso dokumentacijo in se
nt upiral. Poštni urad je prevzel
Franc KRAJNC, sin poštarja in
veleposestnika iz Sv. Jurija (Ju-
rovski Dol v Slovenskih gori-
cah, op.p.). 20. novembra 1918
so izobesili slovensko trobojni-
co še na zvoniku lenarške cer-
kve, kar je pomenilo, da je
prišel trg Lenart v slovenske
roke. Istega dne je Narodni
svet v Lenartu zasedel tudi
prostore "3CHULVEREINA",
nemške šole in poslopja "VE-
REINSHAUS", zgradbe, ki so jo
postavili trški Nemci leta 1909
kot protiutež slovenski ljudski
šoli, zgrajeni leta 1895. Tudi na
tem poslopju so izobesili slo-
vensko trobojnico, čeprav jih je
nadučitelj nemške šole TOMIČ
prosil, naj tega ne storijo; je pa
priznal pravico do prevzema
poslopja. 2. decembra 1918
leta je bilo konec pouka v
nemški šoli, 3. decembra 1918
pa je občinski sluga Vinko
GORJUP razglasil po trgu, da
morajo do 5. decembra 1918
izginiti vsi nemški napisi. Če jih
kdo ne bo odstranil sam, jih bo
oblast s silo. To se je tudi zgo-
dilo in že 4. decembra 1918 v
Lenartu ni bilo nemških napi-
sov (te so pobelili ali počrnili).
Na hišah, v katerih so živeli Slo-
venci, so visele trobojnice, prav
tako z javnih poslopij.
Tako kot v drugih trgih so se
tudi v Lenartu v Slovenskih go-
ricah pripravljali na proslavo
združitve (ujedinjenja). Sloves-
nost je bila 14. decernbra 1918
zvečer, ko so pripravili častni
sprevod učencev slovenske
šole, godbe, nosilcev bakel,
vojakov, velikega števila Le-
nartčanov, sprevod pa so skle-
nili spet vojaki, ki so imeli
puške okrašene s trobojnicami.
Najprej se je sprevod ustavil
pred župniščem, kjer je o po-
menu narodnega čuta in pri-
padnosti domovini govoril žup-
nik JANŽEKOVIČ. Sprevod je
pod vodstvom dr. Milana
GORIŠKA (35) obšel cerkev in
se nato ustavil pred lenarškim
ROTOVŽEM. Tam je imet nav-
dušen govor nadučitelj in ge-
rent lenarške občine Radoslav
KOPIČ, ki je posebej poudaril,
da mu je ta dogodek največje
zadoščenje za popravo krivic,
ki so se mu pripetile leta 1914.
Ob koncu se je sprevod ustavil
pred sodiščem, kjer so vojaki
dvakrat ustrelili salve, zaigrali
pa so tudi himno "Lepa naša
domovina". S tem je bila slo-
vesnost s proslavo združitve
(nove države SHS, op.p.)
končana. Celo trški Nemci so
okrasili okna s smrekovim ze-
lenjem.
Naslednji dan, 15. decembra
1918, je bil praznik združitve s
slavnostno mašo v cerkvi sv.
Lenarta v Lenartu. Pripravili so
tudi častni sprevod, slavnostno
pridigo pa je imel šentruperški
kaplan (Voličina) in bivši
vojaški kurat Franc PAVLIČ, ki
je množico nagovoril z names-
to "dragi kristjani" "dragi Jugo-
slovani'. Slavnostno mašo so
zaključili s pesmijo "Lepa naša
domovina". Po cerkvenem
obredu je oddelek vojakov, ki
mu je poveljeval dr. Milan
Gorišek, izstrelil na čast kralja
Petra dve salvi. V oddelku voja-
kov je bil tudi praporščak Franc
BREZNIK, posestniški sin iz Le-
narta.
15. decembra 1918 popoldne
so bile tudi veselice po
različnih lenarških gostilnah.
Ko so se nekateri gostje pozno
zvečer vračali z veselic, so z
oken trgali zelenje. Med po-
membnejšimi dogodki ob
prevratu vetja omeniti tudi slo-
vestnost 1. decembra 1918 pri
Sv. Trojici, ki je bila nemška
postojanka.
Že 18. decembra 1918 so pri-
segli zvestobo Jugoslaviji
uradniki lenarške sodnije, vsi
razen višjega pisarniškega
uradnika (oficiala) Ivana URAN- ^
KA, ki se je odločil za republiko
Avstrijo in bil s 1. januarjem
1919 upokojen.
6
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

PTUJ / Z 38. PTUJSKEGA KURENTOVANJA
Pusi je bil veselih ust
Na ptujskih ulicah in trgih se je prvič v zgodovini ptujskih
pustnih prireditev zbralo okrog 50 tisoč obiskovalcev od
blizu in daleč. Na letošnjo pustno nedeljo se je pokazalo,
da je Ptuj pustna prestolnica Slovenije in da vse bolj posta-
ja evropsko karnevalsko mesto, ki bo v letu 2000 gostilo
pravi mednarodni karneval, če se bo predlog predsednika
evropskega združenja karnevalskih mest o srečanju ev-
ropskih karnevalskih mest uresničil.
Letos je v nedeljski pustni po-
vorki sodelovalo okrog 2000
udeležencev, in čeprav so bili
kurenti najštevilčnejša skupina,
jih ni bilo toliko kot v prejšnjih
letih. Morda tudi zaradi tega ne,
ker niso imeli pravega dela, saj
jih je zima letos pustila na cedi-
lu. Poleg že uveljavljenih
domačih skupin so nastopile še
skupine iz Benečije, Bolgarije in
Hrvaške, iz Avstrije in Albanije
pa kljub napovedim niso prišle.
Prvi so na ptujske ulice in trge
prišli ženitovanjski kopjaši iz
Markovcev, ki predstavljajo
edinstven primer ženitovanjskih
običajev v Sloveniji, zatem so za-
pokali pokači iz Lovrenca na
Dravskem polju, ki začnejo vadi-
ti že pred svečnico, da so do pus-
ta naredin v dobri kondiciji,
pusme orače iz Markovcev kot
prve znanilce prebujajoče se
pomladi povsod sprejmejo z
odprtimi rokami, saj s simbo-
ličnim oranjem prinašajo zdra-
vje in srečo v kmečke domove in
dobro letino na polja. Z rušo se
je predstavila FS PD Destrnik,
plesači iz Pobrežja so že stari
znanci ptujskega kurentovanja,
nosijo posebne kape, okrašene z
voščenimi rožami različnih barv
in barvnimi trakovi ter
zvončkom, cigani in lukari iz
Dornave so tudi letos "vžgali";
prvič so na ptujskem kurento-
vanju nastopili že leta 1961. Iz
Dornave so prišli tudi orači,
med stalnimi udeleženci
ptujskega kurentovanja je tudi
klada s Spodnje Polskave, FS
Rožmarin je pred desetimi leti
obudila haloškega Jureka, Plo-
harji iz Cirkovc so obudili pre-
dpustni običaj vleko ploha, iz
Lancove vasi so prišli orači, iz
Laškega mažorete in godba na
pihala, pihalna godba iz Ptuja, ki
se ponaša že s 118-letno tradici-
jo, je prav tako zvesta ude-
leženka ptujskih pustnih in dru-
gih prireditev. Delo v goricah so
predstavili KTD Klopotec
Soviče - Dravci, star običaj oran-
ja in sejanja za dobro letino in
debelo repo so predstavili orači
iz Gerečje vasi, iz Radovljice so
prišli člani viteško-lokostrelske-
ga reda Gašperja Lambergerja,
ki se opremljeni s srednje-
veškimi loki in puščicami ude-
ležujejo turnirjev v sklopu Vene-
rine poti po slovenskih grado-
vih, ponovno pa so v Ptuj prišli
člani KUD Trzin (Teater Ciza-
mo), ki so izvajali svoj glumaški
program: hojo na hoduljah, bru-
hanje ognja, žongliranje z bakla-
mi ... Stari znanci ptujskih
pustnih prireditev so tudi
zvončarji iz Matulj, tipične
pustne maske iz Benečije je
predstavila istoimenska pustna
skupina, prvič pa so na ptujske
ulice in trg prišli gostje iz Bolga-
rije, iz kraja Pernik; skupino ses-
tavljajo značilne maske, kot so
svatje, duhovnik, medved, gon-
jač, skupina ciganov in drugi, ki
se med seboj razlikujejo tudi po
zvonovih. Iz Samobora na
Hrvaškem je doma skupina
KUD Oštrc Rude, ki jo sestavlja-
jo tamburaši in igralci. V Samo-
boru je doma tudi najstarejši
hrvaški fašenk, star že 172 let.
Za karnevalski del 38. ptujske-
ga kurentovanja se je prijavilo
več kot dvajset skupin, ki so se
na šaljiv in aktualen način
skušale predstaviti nekatere sla-
bosti na političnem in gospo-
darskem področju s ptujskega in
širšega okolja. Tako je bil
večkrat obravnavan Trdinov
Vrh, afera v Zavrču, kloniranje,
predstavili so tragedijo ptujske
Delte, bodoči golfovski turizem
na hajdinski gmajni, dopust leta
2003, kako si Slovenčki utiramo
pot v Evropo, dupleška mornari-
ca je tudi letos prišla z dvema
skupinama, morda tudi zato, ker
je prišla podpirat svojega mi-
nistra. Minister za malo gospo-
darstvo in turizem Janko Raz-
goršek in župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci sta na
nedeljski ptujski pusmi priredit-
vi kot predstavnika častnega
pokrovitelja letošnjega kurento-
vanja predsednika državnega
zbora Janeza Podobnika v imenu
kurentov in vseh drugih ude-
ležencev Jožetu Gašperšiču,
predstavniku skupine Ptuj(ski)
kurent, izročila priložnosmo da-
rilo - fotografijo mojstra fotogra-
fije Stojana Kerblerja.
NA MORJE
BODO ODŠLI
HALOZAH!
KTD Klopotec Soviče - Dra-
vci je s haloško klonirano kravo
prejel prvo nagrado med karne-
valskimi skupinami. Zaslužili so
si dvodnevni polni penzion v
Portorožu, na enodnevni izlet po
Sloveniji se bo odpeljala skupina
Pika Nogavička in njeni otroci iz
Bukovcev, člani Gledališča čez
cesto iz Kranja so se oblekli v
gumo in prejeli tretjo nagrado -
praktično darilo, četrto nagrado,
prav tako praktično darilo, je
prejela skupina s pomenljivim
naslovom "Slovenčki na poti v
Evropo" iz Dvorjan, peto nagra-
do (tudi praktično) je prejela
skupina nemških vojakov iz Vi-
tanj, ki se je pripeljala s kolesi,
šesta nagrada (prav tako prak-
tična) je pripadla skupini Center
z rušami iz Ptuja, sedma je odšla
na Polenšak za lep prikaz dopus-
ta leta 2003.
Značilno za karnevalski del
letošnje nedeljske pustne prire-
ditve je, da so bile skupine v
glavnem od drugod; Ptujčani
kot da se v nedeljo ne bi znali
šemiti, čeprav sobotna pustovan-
ja kažejo prav nasprotno. V
nedeljski pustni povorki pa že
nekaj let tudi ni osnovnošolskih
in skupin iz srednjih šol. Z njimi
bi nedeljska povorka po mestnih
ulicah in trgih postala še
privlačnejša.
MG
MARKOVCI / SEDMI FASENK
Etnografsko
obarvan pust
v nedeljo ob deseti uri so v Markovcih pričeli svoj
nedeljski "dogodek" - sedmi fašenk. Kot ponavadi so v do-
poldanskem delu na dvorišču pri Ronarjevih prikazali
običaje, ki spadajo v predpustni in pustni čas. Lahko smo
si ogledali, kako se izdelujejo oprave za korante, pletli so
rože in druge okraske iz papirja, izdelovali duhe, palice
za piceke, vmes pa smo lahko poslušali prepevanje in
igranje ansambla Veseli bat<>^i.
Med prikazom etnografskih
mask smo lahko opazovali pice-
ke, ki prinašajo srečo med perut-
nino, vile, ki so ostanek po-
ganskega običaja verovanja v
dobre vile in njihovo pomoč,
nato so na dvorišče ob prepevan-
ju stopili orači, ki vrežejo prvo
spomladansko brazdo in zasejejo
prvo seme. Plug ima v rokah ko-
rant kot zagotovilo, da zima ne
bo več prišla do živega zasejane-
mu semenu. Na dvorišču smo vi-
deli nato še meliko, kurike,
medvede, ruse, kopajnarice in
seveda dva originalna koranta,
ki ju hranijo v svojem muzeju v
Markovcih in naj bi bila verna
kopija starodavne korantove op-
rave. Vsi ti liki imajo skupno
lastnost, da preganjajo zimo in
prinašajo srečo na kmečko dvo-
rišče. Seveda so vse skupaj
spremljali pokači, ki s pokanjem
svojih bičev prvi naznanijo, da je
prišel pustni čas.
Ob trinajsti uri so se etnografs-
kim likom pridružile še maske
in na smešni način obravnavale
nekatere aktualne dogodke, sku-
paj pa so krenili skozi Zabovce
in Markovce.
RŠ
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
7

GODENINCI / AVANTURA V PATAGONIJI
"Eni zb/m/o znamke, iaz pa plezam —"
Sandija Kelneriča iz Godenincev so gore fascinirale že od
otroštva. Ker pa je živel v vasici sredi ravnice, tik ob
hr\aški meji, je na svoje gore moral še malo počakati. Ko
se je kot otrok z vsemi spri, je trmasto zagrozil, da bo
odšel v gore. In je res. Relativno pozno, šele po srednji
šoli se je začel ukvarjati s planinstvom, alpinizmom, tur-
no smuko. Gotovo imajo tisti, ki so pričeli hoditi v hribe
že v otroštvu, pred njim precej prednosti in več izkušenj.
Ampak njemu je to sedaj prav malo mar. Že skoraj mesec
dni je na poti, v Južni Ameriki, kjer bo s prijateljem
Boštjan Šterbalom poskušal preplezati Fitz Roy, goro, ki
ga je očarala in pritegnila.
Sandi je v hribe pričel hoditi
najprej z ormoškim društvom,
potem s Ptujčani, Mariborčani,
kasneje se je povezal tudi z alpi-
nističnim odsekom Kozjak v
Mariboru. Sedaj veliko dela pri
Planinski zvezi Slovenije kot
vodnik. Pravi, da zanj med pla-
ninstvom in alpinizmom ni no-
bene bistvene razlike. Oboje je
tesno povezano in pomeni iskan-
je novih možnosti. Nekateri pos-
tavljajo mejo med planinci in al-
pinisti glede na znanje in stro-
kovnost, seveda obstaja tudi ne-
napisana višinska ločnica. Sandi
pa pove le, da je planinstvo veja
gomištva, pri kateri hodiš po na-
rejenih poteh, pri alpinizmu pa
delaš pot ali smer,ki si jo sam ali
kdo drug že prej zarisal. In te
poti Sandija nenehno vabijo od
doma, kjer je zelo redko, stalno
se potika okrog, malo tu, malo
tam. Kamorkoli gre, ga spremlja
fotoaparat. Ptujčani so že lahko
spoznali njegove fotografije.
Vizualne podobe in estetika ga
okupirajo do te mere, da raz-
mišlja o študiju slikarstva na li-
kovni akademiji.
Kadar le ima priložnost, zavije
v planine, skoraj vsak konec
tedna. Zelo rad ima turno
smučanje, ki je zanj lažja oblika
hoje. Vse lepo in prav, zanimivo
pa je, da je Sandi le dvakrat
smučal na urejenih progah. Os-
nove je pridobil na domačih
gričih, potem pa ga ni bilo več
mogoče ustaviti. Eden zah-
tevnejših in lepših vzponov je bil
vzpon na Široko peč v Mar-
tuljški skupini pri Kranjski
Gori. Gre za izredno krušljivo
goro, ki jo je treba dobro pozna-
ti. Sicer pa je Sandi plezal po
domačih in gorah Francije, Itali-
je, Avstrije, po dobro znanem
Matterhornu, Grossglocknerju,
Mont Blancu in drugih manj
znanih gorah. Pravi, da sicer
niso povsem lahko dostopni,
vendar ob primerni pripravlje-
nosti, opremi in znanju tudi po-
sebnih težav ni. Seveda je
potrebna tudi kondicija. Sandi
pravi, da zanjo ne dela kaj dosti,
saj je zelo odvisna od posamezni-
ka, od dela, ki ga opravlja, in
kondicijske osnove, ki jo je
potrebno potem nadgraditi. Kel-
nerič hodi za kondicijo v hribe.
Za Patagonijo in Fitz Roy se je
odločil povsem slučajno. Nekoč
je videl razglednico tega mar-
kantnega hriba in potem je na-
daljeval iskanje podatkov o
njem. Fitz Roy je visok 3441
metrov. Spodnji del hriba je le-
denik, nato se vzpenja strma in
težka granitna stena, podobna
mogočnemu stolpu, zgoraj pa je
spet ledenik. Gre za klasično
skalno snežno-plezalno kombi-
nacijo. V Južni Ameriki je sedaj
poletje in glavna sezona za
plezanje. Alpinista sta 23. janu-
arja poletela iz Benetk v Čile.
Nato sta pot nadaljevala v Ar-
gentino, potem je še lep kos poti
do vznožja patagonskih gora.
Vzpon bo trajal 30 do 40 ur, na-
jvečje težave pa bo delal veter.
Gora je na skrajnem jugu Južne
Amerike, kjer se izmenjujeta in
tekmujeta pacifiški in atlantski
veter. Vetrovi hitijo s čez 200 ki-
lometrov na uro. Zato je težko
najti pravi trenutek za vzpon. V
gorah je čas nepomemben, kljub
temu pa sta načrtovala, da bosta
ostala v Ameriki dva meseca.
Kelnerič razmišlja: "V gorah
imam dober občutek, vsega se
znebiš. Seveda je tudi nevarnost,
vse je odvisno od fizične in psi-
hične kondicije, presoje, iz-
najdljivosti, sam moraš obvlada-
ti sebe. Svojo vlogo pa odigra
tudi sreča." Če bo vreme
dopuščalo, bosta preplezala še
kakšno lažjo smer. Lani so prija-
telji želeli splezati novo smer v
istem gorovju, pa jim v dveh me-
secih in pol ni uspelo zaradi vre-
mena. Če bo čas, pa bi rada
pogledala še na Ognjeno zemljo
O nevarnosti in tveganju ne
razmišlja rad. Pravi, da ne pleza
za vsako ceno, da pa se pri
vrhunskem alpinizmu tvega.
Faktor tveganja je še posebej ve-
lik pri vrhunskih vzponih. Če al-
pinisti splezajo že 90 odstotkov
neke smeri, potem tistih 10
preprosto tvegajo. Bližnji pa se-
veda trepetajo. Sandi sicer priz-
na, da sta strah in trema pred
vzponom vedno prisotna, včasih
na čisto običajni poti.
Za pot v Patagonijo se je
pripravljal leto dni, intenzivno
pa od oktobra. Pomagali so mu
Planinsko društvo Ptuj in spon-
zorji. Tik preden se je odpravil,
se je oglasil še v ormoškem
predstavništvu Tednika na kle-
pet. In v njem nam je izdal, da
tudi alpinisti pakirajo z lističem
v roki tako kot vsi drugi najo-
bičajnejši dopustniki, ko se odp-
ravljajo na morje: očala, rokavi-
ce, krema za sončenje...
vikt klemenili Ivanuša
Fitz Roy, markantna gora, prekrita z ledom
Sandi Kelnerič je že skoraj mesec dni v Južni Ameriki.
Foto: Milena Zupanič
DRAZENCI / ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE ZENA
Poučno srečcHife gospodinj
v zadnjih številkah Tednika se je zvrstilo kar nekaj član-
kov o kuharskih tečajih ter zimskem izobraževanju
kmečkih žena. Takšno srečanje je pred kratkim potekalo
tudi v Dražencih pri gostiteljici gospe Golob. V njeni ku-
hinji so znanke in prijateljice iz soseščine združile moči,
izkušnje in znanje ter ob strokovni pomoči učiteljice
Srednje živilske šole Marije Rošar pripravile dobrote,
značilne za pustni čas. Štirinajstim udeleženkam so sijoči
obrazi izdajali zadovoljstvo, ko so končane dobrote krasi-
le mizo. Program izobraževanja je finančno omogočila
mestna občina Ptuj, surovine za pripravo jedi pa so gos-
podinje kupile same.
Po srečanju nam je Marija
Rošar, ki je tečaj tehnično vodila,
povedala, da se tečaji izvajajo pod
okriljem ministrstva za kme-
tijstvo in ob dogovoru s Srednjo
živilsko šolo Maribor, ki jih stro-
kovno in tehnično podpira. Na
ptujskem področju sodelujejo z
Obdravskim zavodom za živino-
rejo in Kmetijsko svetovalno
službo, katere predsta-vnici sta
Terezija Meško in Slavica Stre-
lec. Na širšem območju vse do
okolice Ormoža so letos izvedli
že preko dvajset podo-bnih
tečajev. Mentorice na njih so še
Darinka Gostenčnik, Alenka
Turk in Marija Horvat. Zani-
manje zanje je v zadnjem času
vedno večje in zgodilo se je že, da
je prišlo trideset udeleženk. Gos-
podinje so spoznale, da ne gre za
učenje, ampak bolj za izmenjavo
izkušenj. Vedno več je tudi mla-
dih gospodinj, kar je zelo razve-
seljujoče, saj moderni časi zahte-
vajo drugačno kuhinjo. Navada,
da mora bili kos kruha na mizi
čim večji in debel, ni več aktual-
na, kaloričnost nekaterih sladic
je mogoče spremeniti ali jih dru-
gače dekorirati, pa tudi ekono-
mičnost je lahko tema pogovora.
"Tempo življenja je vedno bolj
obremenjujoč, zato lahko takšni
večeri pripomorejo k sprostitvi.
Ob pripravi jedi sodelujem jaz
bolj kot koordinatorica in sveto-
valka. Rada pa prisluhnem
izkušnjam udeleženk, ki so v
večini odlične kuharice. Gre to-
rej za poučna srečanja, ki pona-
vadi trajajo šest ur in se v večini
izvajajo kar pri gospodinjah
doma. Na žalost ni mogoče
vedno dobiti v uporabo večje ku-
hinje, kjer bi bili pogoji boljši,
vendar moram povedati, da so
gospodinje odlične gostiteljice,
zelo iznajdljive in pridne, pri
njih se vedno dobro počutim," je
dejala gospa Rošar.
Srednja živilska šola pa izvaja
tudi tečaj priprave in peke kru-
hov pod vodstvom Stanka Vori-
ha in Cvetke Matjašič. Skratka
dolgi zimski večeri so lahko
poučni in prijetni hkrati.
Franc VIndIš
lUdeleženke tečaja pri Golobovih
PTUJ/VVINOGRADU NA
GRAJSKEM HRIBU ŽE ŽIVAHNO
letos/maJa^efo
IHvi iMidekk
Spomladanska rez v vinogradu na grajskem hribu.
Foto: Kosi
Bližajoča se pomlad je prejšnji
ponedeljek v vinogorad na gradu
v delu, ki je last minoritov, zva-
bila Andreja Reberniška iz
Kmetijske svetovalne službe
Obdravskega zavoda za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj, ki je
vodja projekta grajskega vino-
grada, patra Janeza Kmetca, ki
je župnik moderator v župniji
Sv. Jurija in je tudi oskrbnik
dela vinograda, ki so ga s 700 trsi
renskega rizlinga zasadili
ptujski minoriti, ter Slavka Va-
lenka, ki je bil pobudnik ideje za
ureditev celotnega grajskega hri-
ba v turistične in promocijske
namene in je tega dne opravil
tudi spomladansko obrezovanje
vinske trte. To je prvo delo, ki ga
spomladi opravijo v vsakem vi-
nogradu. V mestnem delu vino-
gradu naj bi jo opravili te dni.
Lanska trgatev v celem vino-
gradu, tudi z mestnim delom,
kjer je zasajenih 450 trsov
renskega rizlinga, je dala 70 lit-
rov promocijskega in mašnega
vina, ki pa še nima imena, prav
tako še ne embalaže in drugih
prepoznavnih	elementov.
Letošnja trgatev, ki je prvi rod,
bo, če bo vreme vzdržalo, dala
veliko več kot v prejšnjem letu.
Vsi, ki si prizadevajo tudi za ce-
lostno ureditev tega območja
ptujskega grajskega hriba, pa
pričakujejo, da se bodo ures-
ničili tudi drugi deli tega večlet-
nega projekta in da bo ta del Ptu-
ja v ponos tako Ptujčanov kot
obiskovalcev od drugod.
MG
8
četrtek, 26. februar 1998 - tednik
* • '
IVANJKOVCI / STOLETNA TRADICIJA TRSNICARSTVA
Cepiienk niveina voljo
Trsničarstvo je v Ivanjkovcih stara panoga, saj so se z njim
pričeli v teh krajih ukvarjati že konec prejšnjega stoletja, s
sodobnim trsničarstvom pa se ukvarjajo dobrih dvajset let.
Letno pridelajo okrog 400.000 prvorazrednih cepljenk. Pri-
delek je seveda močno odvisen od letine. Pridelujejo trsne
cepljenke vseh sort, ki so v sortimentu za Ljutomersko-
ormoške gorice dovoljene in priporočane.
Pred desetimi ali petnajstimi
leti so se naši vinogradniki na-
jvečkrat odločali za sajenje šipo-
na in laškega rizlinga, danes pa
se trend sort obrača k srednje
poznim sortam: sauvignonu, pi-
notom, chardonnayju in drugim
aromatičnim sortam. Direktor
obrata Vinogradništvo Božo
Grabovac pravi, da je to dobro,
saj je bil nekoč sortiment preveč
usmerjen le k dvema sortama, ki
sicer imata svoj prostor v naših
krajih, težava pa je v tem, da sta
obe pozno dozorevajoči in pride
zlahka do problemov pri organi-
zaciji trgatve. V luči novega
vinskega zakona pa je pri slab-
šem letniku na velikih površi-
nah tudi težko doseči vrhunsko
kvaliteto. Srednje pozne sorte
nimajo tako izraženih težav.
V zadnjih letih je tehnologija v
modernem trsničarstvu zelo na-
predovala in v Ivanjkovcih sledi-
jo vsem trendom v svoji panogi.
Opremljeni so z najsodobnej-
šimi stroji, ki omogočajo ekono-
mično proizvodnjo, vedno manj
pa je ročnega dela. Cepijo s stroji
za cepljenje, oskrba cepljenk je
strojna, ročno pa je sortiranje,
kjer pregledajo vsako cepljenko
posebej. Zadnja noviteta je stroj
za slepljenje podlag pri pripravi
materiala za cepljenje. V zadnjih
dveh letih so na Litmerku opre-
mili tudi mikrovinifikacijsko
klet. Že nekaj let namreč v okvi-
ru trsnice deluje selekcijsko-
trsničarsko središče. V kleti na
Litmerku so shranjena vina vseh
klonov, ki so jih vzgojili.
V Ivanjkovcih že dolga leta po-
teka selekcijsko delo, ki je pri
trsničarstvu najpomembnejše.
Pred 30 leti ga je pričel ing. Ma-
tekovič. Tu so nastale prve se-
lekcije in prvi priznani slovenski
kloni. Tik zatem, ko bo sprejet
zakon o semenih in sadikah, ki
bo predvideval uvedbo pojma
kloni, bodo imeli prve priznane
klone sort sauvignona in laškega
rizlinga.
Trsnih cepljenk v trsnici v
Ivanjkovcih že lep čas ni mogoče
kupiti, saj so vse prodali že takoj
po trgatvi. Rezervacije so spreje-
mali od avgusta in upajo, da so
jih dobili vsi, ki so resno raz-
mišljali o obnovi vinograda, saj
je tak poseg treba načrtovati vna-
prej. Krivdo za pomanjkanje
trsnih cepljenk kaže pripisati
naravi, ki jo je trsničarjem za-
godla lani spomladi, ko je bila
velika suša v času, ko se cepljen-
ke sadili na prosto. Ta suša je
pridelek povsod na Štajerskem
zdesetkala. V Ivanjkovcih je pri-
delek vsaj za polovico manjši od
načrtovanega, v nekaterih dru-
gih trsnicah pa je izpad še večji.
Izpad je toliko občutnejši tudi
zato, ker država spodbuja nove
nasade, da bi ob vstopu v Evropo
dobili odobrene čim večje kvote.
V Ljutomersko-ormoških gori-
cah posebnih dodatnih površin
za urejanje vinogradov ni, sub-
vencija pa je seveda dobrodošla,
saj olajša obnovo in tehnično po-
sodabljanje nasadov.
vki
Božo Grabovac, direktor
obrata Vinogradništvo
pri podjetju Jeruzalem
VVS Ormož
MARKOVCI / V GOSTEH POSLANEC V. DEMŠAR IN PREDSEDNIK SKD L PETERLE
Kako naprej pri ustanavljanju nove obane?
člani SKD v primestni četrti Markovci poskušajo kar največ prispevati k seznanitvi naših krajanov
o aktivnostih v svetu primestne četrti in državnem zboru za ustanovitev nove občine Markovci. V
četrtek, 12. februarja, so na povabilo krajevnega odbora SKD Markovci napolnili sejno sobo pri-
mestne četrti Markovci krajani in predstavniki sosednjih občin. Gosta okrogle mize sta bila poslanca
SKD v državnem zboru Lojze Peterle in Vincencij Demšar.
V	uvodu sta predsednik krajevne organizacije SKD Markovci Slavko Mar in predsednik sveta pri-
mestne četrti Markovci Stanislav Toplak navedla predvsem glavne gospodarske probleme v Markovcih
in okolici ter socialne stiske ljudi. Hkrati so bila postavljena vprašanja gostoma, kako se problemi rešujejo
na državni ravni in kako jih rešiti pri nas.
Oba poslanca sta najprej komentirala aktualne politične dogodke - predvsem delovanje poslanca Je-
linčiča ter zadnje dogodke v Zavrču in s tem povezano problematiko obrambnega ministrstva in ugleda
Slovenije nasploh. Povedano je bilo nekaj bridkih na račun dela vlade v zvezi z gospodarsko politiko in
nastalo situacijo v zadnjem času (ptujska Delta, Litostroj).
V	nadaljevanju so se vključili v pogovor tudi predstavniki sosednjih občin in povedali svoje izkušnje o
delovanju malih občin, ki so nastale pred štirimi leti. Poudarili so predvsem podjetniški razvoj, saj imajo
občinska vodstva posluh za ideje novih podjetnikov, ki prispevajo k njihovemu razvoju. Ne smemo poza-
biti razvoja turizma na kmetijah, ki ima na našem, pretežno kmečkem področju, veliko perspektivo.
Sproščen klepet na koncu je dal marsikomu priložnost, da se osebno pogovori s poslancema, pove svoje
težave in želje ali pa razkrije načrte za prihodnost. Dobro bi bilo, da bi bilo čim več takšnih srečanj s
predstavniki državnih institucij, saj s tem ljudje dobijo boljšo predstavo o političnem zakulisju na državni
ravni, seveda pa niso zanemarljive dragocene informacije in izkušnje o razvoju lokalne samouprave drugod.
D.M.
PTUJ / ZELENI PTUJA SPRASUJEJO
IfcrfSm fllol« iiCI CNEUONSPCi
Mi J^MliimraM
Zeleni Ptuja že več let opozar-
jajo na nujno in čimprejšnjo od-
stranitev oziroma preselitev
odpada na Zadružnem trgu (ob
novem mostu za pešce in kole-
sarje). Obstoječi odpad je vir
onesnaževanja okolja, hkrati pa
kazi podobo prometne in turis-
tične poti za pešce in kolesarje.
Ko so Zeleni Ptuja podprli pro-
jekt izgradnje novega mostu, so
se zavzeli za hkratno gradnjo
parkirnih površin na lokacijah,
ki jih sedaj zasedata odpada Su-
rovine na Zadružnem trgu in
Dinosa v Dravski ulici.
Ker odpad Surovine še zmeraj
obratuje, pozivajo Zeleni na vse
pristojne, da v najkrajšem
možnem roku, vsekakor pa v
letu 1998 zagotovijo, da bo sklep
mestnega sveta glede tega pro-
jekta v celoti realiziran. To bo
eden pomembnih korakov na
poti do okolju prijazne občine, v
svojem sporočilu pravijo Zeleni
Ptuja.
Ur
Surovina Breg
LENART / NOVA NALOŽBA V ZDRAVSTVU
Prizidek kmalu pod streho
Med pomembnejšimi nalo-
žbami na področju družbenih
dejavnosti v občini Lenart, ki
so jih začeli že lani, je tudi
gradnja prizidka k zdravstve-
nemu domu v Lenartu. Finan-
cirata jo ministrstvo za
zdravstvo in občina Lenart, ki
nasploh skrbi za stanje in raz-
voj primarnega zdravstva.
Naložba je zasnovana fazno,
veljala naj bi nekaj več kot 60
milijonov tolarjev, gradbena
dela pa opravljajo delavci zi-
darstva Bernjak od Sv.Ane.
Tudi sicer je bilo delo zaupano
domačim podjetjem in obrtni-
kom, saj je izvajalec Obrtna
zadruga Lipa iz Lenarta. Ta se
lepo uveljavlja in v teh dneh
pridno gradi še prizidek pri OŠ
v Cerkvenjaku. Tam bodo do-
bili šest učilnic, ki bodo vselji-
ve že 15. avgusta.
V novem prizidku ZD v Le-
nartu bo veliko prostora za
splošne ordinacije, rentgene in
specializirane ambulante, pa
tudi drugi prepotrebni prostori
za medicinsko in tehnično oseb-
je.
Besedilo in foto:
M.Toš
PLACEROVCI / LOVSKO DRUŠTVO ORGANIZIRA IZOBRAŽEVANJE

Po novi lokalni samoupravi je prišlo do številnih nesoglasij
tudi med lovci, saj so bila obstoječa lovnogojitvena območja
naenkrat deljena na več različnih občin. V občini Gorišnica
in Destrnik - Trnovska vas, na območju Vitomarcev, so ne-
kateri člani lovskih družin zato ustanovili lovska društva, ki
sicer ne upravljajo z lovišči, ker jim tega ne dovoljuje lovski
zakon, ta pa že lep čas čaka na prenovo. Lovskim težavam
in hkrati »zanimivim« zgodbam zaradi tega ni videti konca,
lovska družina Gorišnica pa se je kljub temu odločila orga-
nizirati izobraževanje in opravljanje društvenega lovskega
izpita. Izobraževanje se je pričelo prejšnji četrtek v novem
lovskem domu v Placerovcih, kjer se je zbralo 28 slušateljev
iz še dveh drugih lovskih društev.
Kot je povedala Janko Bezjak,
eden od pobudnikov za ustano-
vitev LD Gorišnica, so se za
izobraževanje odločili preprosto
zato, da člani društva še letos
pridobijo osnovno znanje o slo-
venskem lovstvu, živaloslovju in
nasploh o lovu in lovski zakono-
daji. Predavanj, ki bodo tekla
trikrat tedensko do konca mar-
ca, se poleg Gorišničanov ude-
ležujejo še člani lovskih društev
Vitomarci in Breg - Dornava.
Izobraževanje vodijo priznani
strokovnjaki z Zavoda za gozdo-
ve, enote Maribor, kjer so tudi
pripravili ustrezno tematiko in
izbrali izkušene predavatelje, ki
se sicer z lovstvom srečujejo ob
svojem poklicnem delu. Na
Osankarici ima namreč zavod 32
tisoč hektarjev gojitvenega
območja in sedem zaposlenih lo-
vcev, prav na tem koncu Pohorja
pa bodo imeli sedanji slušatelji
izobraževanja izpit iz praktičnih
znanj. Izpit iz lovskega znanja
bo zaenkrat samo društveni, ka-
jti državnega lovskega izpita kot
člani društva ne morejo op-
ravljati kar tako, čeprav se tudi o
tej možnosti že pogovarjajo na
kmetijskem ministrstvu.
Lovstvo je sicer ena od komp-
leksnih panog, je med drugim
dejal Martin Krajnc, vodja od-
seka za lovstvo na zavodu za
gozdove v Mariboru, zato je tudi
izbor tematike predavanj pester,
saj se bodo slušatelji v dobrem
mesecu in pol seznanili z zgodo-
vino slovenskega lovstva, geo-
grafskimi značilnostmi Sloveni-
je, kulturno krajino, varstvom
okolja, s široko tematiko živa-
loslovja, urejanjem lovišč, lovs-
ko etiko, lovsko kinologijo, bo-
leznimi divjadi, lovskimi šegami
ter običaji in ne nazadnje tudi z
obstoječo lovsko zakonodajo.
Lovci v Gorišnici so zagnani,
pravijo, da si bodo še naprej pri-
zadevali pri pridobivanju tistega
dela lovišča LD Spodnje ptujsko
polje - Sobetinci, ki se razprosti-
ra na območju gorišniške
občine. Počakati pa bo vseeno
treba, če že ne na novi lovski za-
kon, pa vsaj na zaključne pogo-
vore s kmetijskim ministrom in
državnimi sekretarji.
T. Mofcorfro
VIČANCI / KRAJANI UREDILI CESTO
Bo iodnekoi vinska teslu?
Na Beli Breg, kot domačini imenujejo del \icancev, je vodi-
la le izjemno ozka cesta, ki ni bila gramozirana. Cesta proti
vodnemu stolpu je bila tako ozka, da se avtomobili na njej
niso mogli srečati. Na eni strani je rastel gozd, na drugi jo
je omejeval hrib. Še najbolj je bila podobna kolovozu, zara-
di stalne sence pa je bila pozimi prava drsalnica.
Na tem hribu živi sedem družin,
čez konec tedna in ob popoldne-
vih pa se jim pridruži še veliko "vi-
kendašev", ki so vzeli zadevo v
svoje roke. Akcijo je pričel Viktor
Ljubeč in vsi so se lepo odzvali.
Vsak je pomagal, koliko je pač
mogel, in tako se je nabralo okrog
420 prostovoljnih ur in čez
300.000 tolarjev, s katerimi so
plačali buldožer. Prostovoljci so
ves teden urejali okrog 1500 met-
rov dolg odsek ceste. Posekali so
drevje, grmovje, cesto, ki je zarita
med gozd in hrib, pa primemo
razširili. Vsi lasmiki zemljišč ok-
rog ceste so odstopili tudi po
večmetrske trakove svoje zemlje
za ureditev ceste. Krajevna skup-
nost Velika Nedelja je za cesto pri-
maknila nekaj gramoza, potrebo-
vali pa bi ga seveda precej več.
Ko sem prebivalce Belega Bre-
ga obiskala, so mi povedali, da
upajo, da bo ta cesta nekoč ne le
zares urejena, temveč tudi asfal-
tirana. Glede na številne vino-
grade in lepo okolje bi bila lahko
tod speljana lepa vinska cesta.
vki
V razširitev in ureditev ceste je bilo vloženega veli
ko truda.
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
9

SLOV. BISTRICA / DPD SVOBODA V NOVIH PROSTORIH
Nov list v zgodovini Svobode
Bistriška DPD Svoboda je z občnim zborom 30. januarja
obrnila no\ list v svoji nekaj več kot polstoletni zgodovini.
Potrdili so sklep obeh izrednih občnih zborov iz lanskega po-
letja, da svojo dejavnost v celoti prenesejo iz sedanjega
Slomškovega doma v kinodvorano, ki jo bodo preuredili za
potrebe društva in jo odslej imenovali Dom Svobode. Po preg-
ledu dela v času med obema občnima zboroma so izvolili
novo vodstvo, za predsednika pa soglasno imenovali Danila
lltenkarja.
Brez dvoma se je s preselitvijo
dejavnosti iz Slomškovega doma
v kinodvorano za DPD Svoboda
marsikaj spremenilo. Odslej dela
v svojih prostorih, ki ji
zemljiškoknjižno uradno pripa-
dajo, vendar je za vse sekcije v se-
danji kinodvorani premalo pros-
tora. Seveda je v stavbi na Kolod-
vorski 8 veliko več prostorov,
vendar z njimi razpolagata kot.
najemnika Center za socialno
delo ter Oddelek za obrambo.
Slednji naj bi se ob koncu leta iz
stavbe izselil in tako bi se DPD
Svoboda lahko prostorsko vsaj
nekoliko razširila. Kaj se bo zgo-
dilo s CSD, pa še ni znano.
Člani Svobode želijo v celoti
obnoviti svoj novi dom ter ga na-
meniti za osrednjo mestno ama-
tersko kulturno dejavnost. Prob-
lem je tudi stanovanje, ki je v po-
daljšku kinodvorane in ga je
nekdanja Agencija za nadziranje
in informiranje prodala kot svojo
lastnino. Svoboda je že dobila
vrnjeni dve garaži, ki tudi spada-
ta k zgradbi, uporabljali pa ju
bodo lahko za skladiščenje rekvi-
zitov dramske sekcije.
V okviru DPD Svoboda, ki
šteje danes 140 članov, je tudi
močna tehnična ekipa, ki zna
marsikaj postoriti z minimalni-
mi stroški. Tako so se že lotili
urejanja dvorane, če hočejo proti
koncu marca postaviti na oder
svoje dramsko delo. Največji
problem v dvorani, ki skupaj z
balkonom premore okoli 250
sedežev, je oder, ki je primeren le
za kinopredstave ali nastope
manjših pevskih zborov, nepri-
meren pa za gledališke predsta-
ve. Z ureditvijo dvorane, ki bo
imela med 170 in 200 sedeži,
bodo dani pogoji za delovanje
dramske sekcije, ki se je letos že
lotila dela. Balkon ostane trenut-
no za občinstvo zaprt, nekaj zara-
di kabine, kjer je mešalna miza
za reflektorje, nekaj pa tudi zara-
di tehničnih razlogov, ker se z
njega sedaj, ko je oder podaljšan
v dvorano, ta ne vidi. Vendar pa
ga imajo namen sčasoma urediti
in usposobiti in tako pridobiti še
dodatne sedeže, saj načrtujejo, da
kot mestno amatersko kulturno
društvo tudi oni kdaj pripravijo
občinsko proslavo ob sloven-
skem kulturnem prazniku.
Svobodaši menijo, da je rešitev
s kinodvorano sicer začasna,
vendar na daljši rok, saj občina
in mesto še dolgo ne bosta imela
dovolj denarja, da bi zgradila so-
dobni dom kulture, ki bi ga mes-
to, kot je Slovenska Bistrica, mo-
ralo imeti.
MED SEKCUAMI
NAJMOČNEJŠI
PEVSKI DEL
Pod okriljem DPD Svoboda iz
Slovenske Bistrice deluje kar ne-
kaj sekcij. Številčno najmočnejša
je pevska. V njenem okviru delu-
jejo ženski pevski zbor ter upo-
kojenski mešani pevski zbor in
dve skupini ljudskih pevcev.
Prvo skupino, pevce s Pohorja,
vodi Marija Lešnik, druga sku-
pina pa so ljudski pevci iz Slo-
venske Bistrice.
Po svoje je zanimivo delovanje
kinosekcije, ki je še pred kratkim
imela polno problemov, pa tudi
filmi, ki so prihajali v Slovensko
Bistrico, so bili vse prej kot
"užitni". V lanski jeseni so nare-
dili zamenjavo celotnega vodstva
kinosekcije. Delo so prevzeli
mlajši ljudje, filmi so sodobnejši
in gledalci se ponovno vračajo v
kinodvorano. Lep primer je film
Titanik, ki polni blagajne pov-
sod, kjer se pojavi. Svoj čas bi
nanj čakali tudi do dve leti, sedaj
pa bo Bistričane razveseljeval že
konec februarji in v začetku
marca.
Delati je pričela tudi dramska
sekcija, ki je dolga leta blestela
pod režiserskim vodstvom že po-
kojnega Branka Gombača, sedaj
pa so se odrske postavitve lotili
Bistričani sami. Proti koncu
marca se bodo domačemu
občinstvu predstavili s Cimrami
Bojana Novaka.
Nekoliko daljša zgodba je s pi-
halnim orkestrom, ki je pod
okrilje DPD Svoboda prišel ta-
krat, ko ga pri Impolu niso več
potrebovali, vendar ni nikoli
povsem zaživel s Svobodo. Mesto
svoj pihalni orkester brez dvoma
potrebuje, ta pa nekako ne more
več prav oživeti. Če DPD Svobo-
da ne bo našla dogovora z glasbe-
no šolo, bodo problem pač po-
skušali rešili po svoje.
"DPD Svoboda ne sme počivati
na svojih nekdanjih lovorikah,
temveč mora biti odprto do no-
votarij. V svoje vrste moramo
vključiti več naladih, srednješol-
cev ter študentov. V načrtu za
prihodnjo sezono imamo marsi-
kaj, tudi neke vrste šaljivo gleda-
lišče ali kabare, saj se mora v naši
dvorani vedno nekaj dogajati.
Razmišljali smo tudi o poletnih
prireditvah, ki bi jih iz dvorane
lahko prenesli v najstarejši del
mesta - na Gradišče. Se naprej
moramo tesno sodelovati z Zavo-
dom za kulturo in pri tem
računamo na sodelovanje Stane-
ta Gradišnika, izkušenega kul-
turnega delavca," je Danilo Uten-
kar govoril o načrtih DPD Svo-
boda kot osrednje amaterske kul-
turne ustanove v mestu, ki naj bi
ščasoma prerasla v mešanico Iju-
biteljstva in profesionalizma.
Vfda Topolovec
Novi Dom Svobode. V prvem delu zgradbe je kinodvorana,
desno od stopnišča domuje Center za socialno delo, nad
njim v prvem nadstropju pa oddelek za obrambo. Če bi
Svobodi uspelo pridobiti še ta del svojega imetja, bi imeli
dovolj prostora za delo vseh svojih sekcij.	Foto: VT
PTUJ / v GLEDALIŠČU PRED PREMIERO
Komedija Sobo oddam
M. Kčbeli: Sobo oddam. Režija: S. Strelec.
SOBO ODDAM je naslov komedije, ki si jo lahko marca og-
ledate v ptujskem gledališču. Gre za sodobno igro o starem
Dediju in mladem dekletu, ki ji je ime Buli. On je ostal brez
stanovanja, mesta v domu za upokojence pa ne dobi - in zato
najame sobo pri njej.
Komedija Sobo oddam pravza-
prav ni povsem običajna komedi-
ja. Pod navidez plitko, površno in
zabavno zunanjo formo se skriva
in razkriva osamljenost, stiska in
strah ostarelega dedka, Janeza
Novaka, in v svoj svet zaprte mla-
dostnice Buli. Sobo oddam je
predstava, ki bo navdušila tako
komediji kot resnejšim žanrom
naklonjeno publiko, saj lahko v
Buli ali Dediju vsakdo najde tudi
Foto: S. Zebec
kanček svojih strahov, pričako-
vanj in sreče.
Režiser: Samo Strelec. Igrajo:
Sandi Krošl, Vesna Slapar,
Marjana Krošl, Nenad Tokalič -
Nešo.
Gospod Krošl je upokojeni igra-
lec iz Nove Gorice. Svojo
bleščečo igralsko pot je začel prav
na Ptuju leta 1950. Je dobitnik
številnih nagrad in priznanj
(Boršnikova, Severjeva, Prešer-
nova nagrada).
CIRKULANE / KPD BO PRVNOVALO lOO-LETNICO
ik^oiii^tfi i^os n utiniish^ifoi
Kulturno-prosvetno društvo Franček Kozel Cirkulane bo le-
tos praznovalo 100-letnico delovanja, ki jo bodo proslavili
septembra. V društvu uspešno deluje tamburaška skupina,
mešani pevski zbor, ljudski pevci in pevke, knjižnica, v kateri
imajo preko 1200 knjig, pa tudi dramska skupina. Vsako leto
cirkulanski gledališčniki pripravijo novo odrsko delo, pa naj
bo to burka, komedija ali drama, v letošnji sezoni pa bodo
ponovili lansko gledališko delo Gospa ministrica. V komediji
igra 14 domačinov, pretežno mladih, režija pa je delo Lojzeta
Matjašiča.
Cirkulančani se lani sicer niso
udeležili medobčinskega srečanja
gledaliških skupin, Miro Lesjak,
predsednik KPD Cirkulane, pa
pravi, da je bil edini vzrok za to
zasedenost nekaterih mladih
igralcev v istem času, ko so imeli
nastop s pevskim zborom gimna-
zije Ptuj. Zato letos komedijo Go-
spa ministrica ponavljajo; malo
so jo dodelali in v prihodnjih ne-
kaj tednih jo želijo predstaviti še
izven meja občine, saj bi bilo
škoda, če bi toliko truda, vložene-
ga v igro, pokazali samo pred
domačim občinstvom. Prvi dve
gostovanji bosta že to soboto v
Podvincih in v nedeljo na Hajdini.
Gospa ministrca je delo avtorja
Branislava Nušiča, primerna pa
je ravno za današnji čas, ko v par-
lamentu vlada prav invazija na
stolčke.
T. Mohorko
Uspešna komedija Gospa ministrica iz lanske gledališke sezone	Foto: Cilka
ZKD SLOVENIJE
Nateiai za literarna
dela mladih
Zveza kulturnih društev Slovenije razpisuje natečaj za 26.
srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Avtorji,
stari nad 15 let, ki še niso izdali knjige (razen v sanx)za-
ložbi) ali bili izbrani na dosedanjih srečanjih mladih litera-
tov, lahko pošljejo poezijo, prozo, dramatiko ali esej do 10.
marca 1998 v treh izvodih na naslov: ZKDS, Štefanova 5,
1000 Ljubljana, "za 26. srečanje". Vsi prispevki morajo biti
označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba poslati podat-
ke o avtorju (ime, priimek, starost, poklic, telefonsko števil-
ko).
Avtorji se bodo najprej predstavili na šestih območnih
srečanjih, ki bodo potekala od aprila do junija, izbrani avtor-
ji pa še na državnem srečanju septembra 1998 v Velenju.
MZ
ORMOŽ / GLEDALISKO-LITERARNO DRUŠTVO
Premalo aostovoni
Gledališka dejavnost ima v Ormožu dolgo zgo-
dovino, saj sega v čitalniške čase, je na prvem
občnem zboru gledališko-literamega društva
povedal predsednik Milivoj Žemljic. Dolga leta
je skupina delovala v okviru DPD Svoboda, lani
pa so se registrirali kot samostojno društvo.
Vsako sezono pripravijo kakšno delo, najraje ko-
medije, ki so pri občinstvu najbolj priljubljene
in za amaterske igralce izvedljive. Pred časom
so predlagali, da se najvišje priznanje za ljubi-
teljsko kulturo v občini poimenuje po Lojzetu
Filipiču, znanem kulturnem ustvarj^cu iz La-
honcev. Filipič je bil dramaturg, publicist in
med drugim tudi direktor Drame in mestnega
gledališča. Kaj o tem menijo na občini, se ne ve,
ker ^edališčniki na svoj predlog niso dobili no-
benega odgovora.
Lani so naštudirali komedijo Maček v žaklju, s
katero so se predstavili na medobčinski reviji v
Vitomarcih. Kljub temu da so poleg igralcev svoj
del naloge dobro opravili tudi vsi drugi, ki so
prispevali sceno, kostume, pričeske, ki so skrbeli
za rekvizite, uspešno prišepetavanje, za najraz-
ličnejšo tehniko, so predstavo ponovili le sedem-
krat, kar je premalo. V predstave je namreč treba
vložiti precej napora, prostih ur in entuziazma.
Seveda pa tudi denarja. Pri izvedbi so jim poma-
gala domača podjetja s finančno in drugo podpo-
ro. Kot najšibkejša točka delovanja društva se je
izkazala organizacija in okrog tega se je rSfila
živahna razprava. Gost iz velikonedeljskega kul-
turnega društva Anton Žumbar je pripomnil, da
organizacijo gostovanj najbolje opravijo igralci
sami, ki so najbolj zagreti. In gre mu verjeti, saj
pripravljajo že 50 ponovitev predstave Zadrega
za zadrego j. Tudi Bohumil Ripak, ki zadnje se-
zone skrbi za scenografijo, najbrž ni bil daleč od
resnice, ko je dejal, da je treba tistim, ki delajo,
obesiti še več in delo bo opravljeno. Med glavne
razloge, zakaj je bilo tako malo gostovanj, je tre-
ba po mnenju članov društva šteti tudi pozne
premiere, zaradi katerih pred poletjem ni
mogoče gostovati. Sploh pa imajo menda društva
trdno začrtan program, v katerega ni preprosto
priti. Seveda gostovanje gledališke skupine orga-
nizacijsko sploh ni preprosto. Poleg zahtev, ki
jih mora izpolnjevati oder, je treba skrbeti še za
prevoz številnih kulis, rekvizitov.
V letošnjem letu želijo - z enoletno zamudo - v
sodelovanju vseh društev, ki so izšla iz DPD Svo-
boda, pripraviti prireditev ob 50-letnici delovan-
ja. Tesneje nameravajo sodelovati z drugimi
dramskimi skupinami in v želji po čimboljši kva-
liteti omogočiti pretok amaterskih igralcev med
društvi. Čez dober mesec dni napovedujejo pre-
miero komedije Strogo zaupno.
vfcj
10
četrtek, 26. februar 1998 - tednik
MASVBTI
Nagradno turistiino vprašanje
Ptuj in okolica sta se za le-
tos poslo\ila od pustnih
prireditev in norčij. Za or-
ganizatoije pa še ne bo
prav kmalu miru, čaka jih
analiza prireditev, sešte-
vai^e plusov in minusov.
Za 38. ptujsko kurentovan-
je je že sed^ mogoče reči,
da je pridobilo nove kvali-
tete, čeprav še ni vse tako,
kot bi moralo biti.
Organizator, GIZ Poetovio vi-
vat, je poskrbel za več dogajanja v
mestu, ki se je začelo že 14. febru-
arja s prvim prikazom tipičnih
slovenskih mask. K pestrosti so
prispevali tudi vsakodnevni
večerni nastopi na nekaterih
mestnih trgih in ulicah. Dogajan-
je v karnevalski dvorani, ki je do-
bilo novost z vsakodnevnimi kar-
nevalskimi matinejami, pa bo po-
trebno še temeljiteje analizirati,
saj obiskovalci z nekaterimi glas-
benimi skupinami niso bili zado-
voljni. To so pokazali tudi na so-
botnem velikem karnevalskem
plesu, ko so dobesedno izžvižgali
skupino Spiced Girls. Nedeljska
prireditev pa je vsaj po številu obi-
skovalcev, po ocenah jih je bilo 50
tisoč, kar je največ doslej v zgodo-
vini ptujskega kiu^ntovanja,
uspela. Trganje povorke in zasto-
ji, kar je pri nekaterih obiskoval-
cih povzročilo nejevoljo, pa je
prispevalo k temu, da so bile
mestne ulice in trgi polni še poz-
no popoldne. Še ob 17. lui so pote-
kali nastopi folklornih in karne-
valskih skupin.
Ptuj kot pustno prestolnico Slo-
venije čakajo veliki izzivi, še pose-
bej če bo leta 2000 v našem mestu
potekalo srečanje karnevalskih
mest Evrope z nastopi vseh ku-
rentom podobnih skupin, da bo
ptujsko kurentovanje v resnici
postalo mednarodna prireditev.
Organizator letošnjega 38. ptuj-
skega kurentovanja je med naše
zveste reševalce podelil tri karne-
valske prepustnice. Zadnjo je do-
bila Katja Krapec iz Ulice Pete
prekomorske 16 v Ptuju, ki je kot
mnogi drugi pravilno odgovorila,
da je bilo letošnje kurentovanje že
38. po vrsti. Čestitamo!
Z današnjim vprašanjem se zno-
va vračamo v cikel vprašanj o
ptujskih zanimivostih. Na foto-
grafiji objavljamo kamniti rene-
sančni portal iz 16. stoletja, ki
krasi stavbo nekdanjega Spodnje-
ga svobodnega dvora. Mesto je na
vzhodnem koncu varovalo obzid-
je minoritskega samostana, ven-
dar sta naselbino na vzhodu in za-
hodu ščitila še dva dvora. Spodnji
se omenja že v 14. stoletju. Bil je v
lasti salzburške nadškofije in nato
deželnega kneza. Najplemenitejši
del te zgradbe pa je ravno že
omenjeni kamniti renesančni por-
tal iz 16. stoletja Zgradbo so od
renesanse do danes večkrat prezi-
davah. Vprašujemo po ulici in
hišni številki te zgradbe, upošte-
vali pa bomo tudi odgovor z na-
vedbo ustanove, ki ima danes
sedež v tej stavbi. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Tedni-
ka, Raičeva ulica, do 6. marca. Na-
grada za pravilen odgovor je kata-
log ptujske turistične ponudbe in
spominek Ptuja.
Kamnit renesančni portal iz 16. stoletja.	Foto: M. Ozmec
Krvodafatei
10. FEBRUAR - žarko Jovanovič, Kve-
drova 1, Ptuj, Miran Gojkovič, Haj-
doše 64. Milan Žeieznik, Čermožiše
80/a, Marjana Predikaka, Barislovei 6,
Alojz Petrovič, Pacinje 20, Ivan
Šešerko, Dornava 116/c, Marjan KIr-
blš, Markovci 13, Andrej Čuš, Placar
13, Marjan Murko, Podvinc1130, Mar-
jan Bezjak, Bukovci 126/a, Andrej Vin-
diš, Zg. Leskovec 12/b, Janez Janžel,
Zabovci 11, Fanc Vindiš, Soviče 18,
Branko Matjašič, Stojnci 51.
12. FEBRUAR - Ivan Kocuvan.
Slavšina 31, Janez Arnuš, Novinci 19,
Marija Slodnjak, Dornava 82, Ivan
Braček, Hvaletinci 13, Vtttor Mlakar,
Jurovci 25, Frančiška Malek, Rjavet
22, Marija Vršič, Novinci 5, Avgust
Brlek, Pobrežje 8, Srečko Kuzminski,
Stojnci 143, Marija Fras, Slavšina 55,
Božena Bedenik, Ptujska Gora 56, Ire-
na Pauko, Rimska ploščad 21, Ptuj,
Silva Rojs, Jurovci 25, Marjan Horvat,
Krčevina pri Ptuju 72, Ana Čuček,
Drbetinci 65, Andrej Ploj, Drbetinci
41, Mirko Danko, Novinci 28, Milan
Muršec, Vitomarci 30/a, Marija
Peršon, Slavšina 20, Angela Šalamun,
Planjsko 19/b, Stanko Peter. Pobrežje
6, Lidija Oerič Simonič, Kicar 77/b,
Vesna Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj, Mi-
ran Valenko, Draženci 10/b, Branko
Vodušek, Kicar 12/c, Franc Vršič, No-
vinci 5. Stanislav Kovačec, Apače
269. Mirko Golob, Stari Log 25, Sta-
nislav Vaiand, Sp. Gorica 45, Vladimir
Gajšt Sestrže 99, Edi Zorko, Placar
65, Robert Pehar, Ul. 8. februarja 23,
Starše, Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4.
Kuharski
nasveti
žal ta teden ne bomo nič
jedli, kajti ktiharica Nada Pig-
nar nam je zbolela. Sicer pa se
po mastnem pustu prileže
malo posta. Gospe Nadi pa se-
veda želimo, da se kmalu vrne
med lonce, kajti dveh postnih
tednov ne bomo preživeli.
Urednik
PHiPRAVLJA MAG. BOJAN ilNKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA -161. NAD
Xcilr#it, dmitnm In
rfipieiii0 jrcfrmrfe
22. nadaljevatye
Nevrotično pogo'
jeni zakonski
konflikti - 4. nad.
Nevrotični
zakoni
Res je, da se zakonski konflikti
pogosto opazujejo z vidika
"motečega" posameznika, toda
do konfliktov pride v odvisnosti
od reagiranja partnerja. Vedenje
posameznika v zakonu je deter-
minirano z njegovim dosedanj-
im osebnostnim razvojem in
izkušnjami, toda ali bo do neke-
ga vedenja v zakonu prišlo, je
odvisno tudi od partnerjeve
podkrepitve ali zaviranja, pri
čemer je - in to je važno upošte-
vati - reagiranje partnerja prav
tako podzavestno determinira-
no, torej pogojeno z njegovimi
zgodnjimi	življenjskimi
izkušnjami. V dolgotrajnih, in-
tenzivnih in nerazrešljivih za-
konskih konfliktih je preplete-
nost pod2avestnih silnic obeh
partnerjev naravnost pravilo.
Analiza nevrotičnih zakonskih
konfliktov (Wim, 1975) kaže, da
se spletajo ok>U ene ali več pod-
zavestnih tem. Glede na to pod-
zavestno temo je možno poime-
novati tip zakona (npr. histe-
rični zakon, anankastični za-
kon). Poleg tega pa Še ločimo
komplementarne in simetrične
zakonske konflikte. Pri prvih
poteka konflikt okoli skupne te-
meljne tematike^e da vsak part-
ner zavzema pri tem svojo pozi-
cijo in se tako v nekem smislu
dopolnjujeta. Pri simetričnih za-
konskih konfliktih se skušata
partnerja z istim vedenjem pre-
seči, največkrat glede moči v za-
konu; med njima se razvije ne-
kakšen prestižni boj.
Pa si poglejmo komplemen-
tarne (dopolnjujajoče) zakon-
ske konflikte.
Histerični zakon
Značilnost histeričnih ljudi je,
da se bojijo vseh obveznosti, vse-
ga dolo&n<^, trdnega, obvez-
nega, vsega, kar človeka omejuje
ali ^ postavlja v trden ali
določen odnos do sebe in okoli-
ce. Nasprotno jim je pomemben
občutek svobode, težijo k neve-
zanosti (vse tja do samovolje) in
zato relativirajo vseprek, ne
upoštevajo dovolj realnosti,
dejstva bagatelizirajo ali obide-
jo, prepuščajo se trenutnim fel-
jara,- radostno sprejemajo vse
novo in zahtevajo takojšnjo za-
dovoljitev, so velikopotezni,
radi so v centru pozornosti in
prekomerno ždjni priznanja in
uveljavljanja, čeprav so v osnovi
usmer jeni v bodočnost, je opazi-
ti, da jim manjka jasnih ciljev in
načrtov. Ker se bojijo
doiočeoosti, ti ljudje stalno ne-
kaj igrajo, se dokončno ne izja-
snijo o ničemer in se vsega hitro
naveličajo.
Nadalje je za njih zaiačilno, da
so čustvoio zelo površni. Ker
trpijo madi notranje praznine,
skušajo z dramatizacijo čustev
prevarati sebe in okolje. Ker ni-
majo v sebi trdne opore, jo iš&jo
v okolju; zato so st^no željni ne-
kakšnih pomočnikov, ki naj jih
vodijo, usmerjajo, spodbujajo ali
zavirajo. Pretirana odvisnost od
okolja, pomanjkanje avtonomije
in identitete povzroča pri njih
bojazen, da bodo na milost ali
nemilost izročeni okolju, izko-
riščani in neupoštevani. Ker
niso sposobni trajne in prave
bližine in zaupanja, se zate^jo v
fantazije, pozornost okolja pa
skušajo ohi^iti z neprestanimi
senzacijami in presenečenji. S
tem ciljem izrabljajo histerične
osebe vsa sredstva, od ekscen-
tričnosti, pretiravanja, laži, int-
rigiranja, manipuliranja, teatral-
nosti do demonstracije nemoči
(samomorilne grožnje in nakle-
pi, umišljene bolezni ipd.).
Zaradi boljšega razumevanja je
treba dodati, da ima večina his-
teričnih oseb polno občutkov
krivde in občutkov manjvred-
nosti na račun svoje ženskosi oz.
moškosti, zaradi česar je večina
med njimi tudi seksualno frigid-
nih ali impotentnih. Ker so ti
občutki boleči, jih skušajo seve-
da zanikati, izriniti iz zavesti ali
kompenzirati. Najvidnejši znak
lega je, da takšne žene s spog-
ledljivostjo, ekshibicionizmom
in drugimi provokacijami dobe-
sedno jseksualizirajo vse svoje
odnose, posebno z drugim spo-
lom (tako npr. rade pripoveduje-
jo in poslušajo obscesne stvari,
se vpadljivo oblačijo, berejo pre-
težno erotične romane in zapel-
jujejo ali si pustijo dvoriti ali za-
peljevati, toda le do trenutka, ko
bi moralo priti do spolnih odno-
sov).
Tudi naslednjič bo še govor o
histeričnem zakonu.
mag. Bojan Šinko
BRALCI SPRASUJEJO ...
... TEDNIK IŠČE ODGOVORE
Glasni kino
"Ta generacija brez glasu in pos-
luha se lahko zahvali bogu za
zvočnike in vso elektronsko ropo-
tijo," je zapisal James Jones. Tako
lahko enega od zadnjih dosežkov
zvočne tehnologije srečamo tudi v
Mestnem kinu Ptuj. Vendar se ne-
kateri pritožujejo, da so v dvorani
zvočni efekti preglasni.
Odgovor smo poiskali pri direk-
torju ptujskega kinematografa
Srečku Snebergerju. Novo tehno-
logijo vodi račimalnik, kar pome-
ni, da mdi prilagaja glasnost. V
veliki meri se pripeti, da dobijo
poškodovane kopije filmov in ta-
krat se spreminja način predva-
janja zvoka (analogni ali digital-
ni), kar kontrolira računalnik, to
pa kljub hitremu reagiranju na
spremembo zvoka zazna naše uho
kot preglasne vložke. Včasih pa
film sami naredijo "preglasen", saj
so gledalci nekaterih filmov stari
do trideset let - tisti, ki veliko za-
hajajo v disko klube in so navajeni
hrupa oz. si ga mdi želijo.
Če pa so morda v presoji naredili
napako, pa lahko obiskovalec opo-
zori biljeterja in ta bo skupaj z
operaterjem odpravil napako.
Milan Krajnc
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / # V VRTU * V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^
¥rt med limo in pomladio
staremu vremenskemu pregovoru, ki pove, da "Matija
led razbija, če ga ni, pa ga naredi" (ta vremenjak goduje
24. svečana), je v letošnjih izrednih vremenskih razme-
rah pač verjeti; le upajmo, da se ne bo uresničil drugi ljudski pregovor, ki
pravi: "Kar svečana ozeleni, se rado posuši!" in da vendarle ne bo več
takšne zimske zmrzali, da bi pomrznilo v vrtu in naravi tisto, kar je v tej
topli zimi doslej ozelenelo.
V SADNEM VFITU so v drugi polovi-
ci februarja dani vsi pogoji, da
pričnemo rez sadnega drevja. Zimska
rez, ki sodi v čas, ko se bliža h koncu
obdobje zinnskega mirovanja sadnega
drevja, je poleg zimskega gonjenja z
organskimi in rudninskimi gnojili eno
prvih in glavnih opravil, ki ga opravlja-
mo pri sadnem drevju.
Pri negi in vzgoji sadnega drevja
ločimo zimsko in poletno rez oziroma
rez v času zinnskega mirovanja sadne-
ga drevja in med vegetacijo. Ne glede
na čas rezi pa je v vsakem primeru
osnovni namen rezi, da z njo vzdržuje-
mo ravnotežje med rastjo in rodnostjo
sadnega drevesa. Vse sadne vrste se
na čas rezi ne odzivajo enako. Peškar-
ji, jablane in hruške bolje prenašajo
zimsko rez, koščičarji breskve, mareli-
ce, češnje, višnje in slive pa bolje ob
začetku ali med vegetacijo. Sadna
rastlina je del organskih snovi, proiz-
vedenih med lansko vegetacijo pred
odpadanjem listja, premestila v kore-
nine. Te vskladiščene organske snovi
sedaj spomladi porabi kot začetno
hrano pri brstenju in cvetenju, dokler
ne prevzame vloge osvajanja organ-
skih snovi novo razvito listje. Če bi z
zimsko rezjo kasnili in bi jo opravili ob
začetku vegetacije, ko so se organske
snovi iz korenin že pretočile v veje do
brstov, bi z odrezanimi vejami zavrgli
precej dragocenih organskih hranilnih
sokov, ki rastlini ne morejo več koristi-
ti. Čeprav so vsi ti življenjski procesi
pretoka rastlinskih sokov pri vseh sad-
nih vrstah enaki ali podobni, pa je za
koščičarje, še posebno za breskve,
priporočljiva poznejša rez, to je v
začetku ali med vegetacijo, ker pri
zimski rezi rane slabo celijo, rade se
smolijo, starejša drevesa pa se prično
pred^sno sušiti in odmirati.
Rez sadnega drevesa predstavlja za
rastlino največji poseg v njeno življen-
je, zato z njo uravnavamo rast in raz-
voj. Obrezovanje dreves v času miro-
vanja vzpodbuja rast, v času vegetaci-
je pa zavira. Drevje, ki mu je potrebno
spodbuditi rast, režemo pozimi v času
mirovanja zato, da bo nakopičena or-
ganska hrana v koreninah ob začetku
vegetacije z vso rastno rTX)čjo pritisnila
na rastne organe drevesne krošnje, in
obratno: če želinno drevo zavreti v ras-
ti, ga režemo v vegetaciji, pri čemer ga
zmotinx) pri obojestranskem pretoku
rastlinskih sokov iz listov v korenine in
obratno.
Zakaj se v vrtovih pojavlja mah,
kako ga uničinK) in kam z njegovimi
ostanki?
Mah kot rastlina v vrtu ni škodljiv niti
ni nadležen plevel. Pojav in zaraščanje
tal z mahom je le opozorilo, da v vrtu
nekaj nI v redu z zemljo, njeno talno
vlago in zračnostjo.
Ilovnata tla brez peščenih primesi
ob slabi oskrbljenosti s humusom in
organskimi gnojili, če niso obdelana in
če postanejo zbita, postanejo za ved-
no nepropustna. Na takšnih tleh
prično travo in druge žlahtne rastline
izpodrivati mahovi, v zamočvirjenem
svetu pa ločje in šaši. Še ugodneje se
širi m^ na površinah, ki so močno za-
senčene in se le počasi posuše. Za tal-
no vlago nepropustne ter nezračne
zemlje postanejo zakisane, na njih pa
ugodno uspevajo le mahovi. Ob vseh
ukrepih, ki jih izvajamo za rodovitnost
zemljišča, z apnjenjem tal uspešno
uničimo mah. Najbolje ga uničimo s
posebnim gnojilom mahexom, ki
zemljo pognoji in razkisa, korenine
mahu pa kemično poškoduje, da
odmro.
Po apnjenju ali gnojenju z mahexom
odmrle ostanke mahu pograbimo z
nožastimi grabljami in kompostiramo.
Iz zgrabljanega mahu, pa tudi če so v
njem še ostanki apna, nastane skupaj
z drugimi organskimi odpadki v nor-
malnih procesih kompostiranja izvrst-
na kompostnica, v kateri ima mah ena-
ko vlogo kot šota, ko strohni.
V ZELENJAVNEM VRTU nas izred-
no topli dnevi tako rekoč že izzivajo k
setvi zgodnejših vrtnin. Toplo spomla-
dansko sonce pa ni edini pogoj za
uspešno kalaitev. Letošnja zima ni na-
pojila polj in vrtov s snežnico, več kot
mesec dni ni bilo dežja, tako da za se-
tev vrtnin na prosto manjka glavni po-
goj za kalitev, to je vlaga. Zalivanje in
nannakanje je v tem času problema-
tično, ker je voda v vseh virih za te na-
mene še prehladna. Talne temperatu-
re so še daleč pod potrebno kalilno to-
ploto, zračna toplota pa inna prav tako
prevelika nihanja, saj so v preteklih
dneh dosegala tudi do 20 stopinj C, ko
je preko dneva 15 stopinj C in več,
ponoči pa zdrsnejo temperature na 5
ali več stopinj pod zmrzišče. Dokler
vlaga in toplota ne bosta ugodni za ka-
litev semen, setev vrtnin na prosto ni
priporočljiva, ker bo seme v neugod-
nih talnih razmerah prej propadlo kot
pa vzklilo. Zgodnjo setev je mogoče
opraviti le za nekatere vrste in sorte
zgodnih vrtnin, ki so selekcionirane za
kalitev pri nižjih toplotnih vrednostih,
in če innanno na voljo prinnerna varova-
la, kot so steklenjaki, plastični tuneli ali
prekrivala iz prepustne vlaknine.
Miran Glušič, ing.agr.
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
11

PTUJ / OBISK PRI VINARJIH
Velike zaloge, maniša poraba, nižie tene
v polnih sodih in cisternah vinarst>a Slovenske Gorice - Ha-
loze Ptuj zori vino odličnega letnika 1997. Na težave kletarjev
ob prevzemu smo že pozabili, rekordna količina vina pa zahte-
va več dela tudi pri negi mladega vina. Problem obilne letine
se ta čas seli od kletarske v komercialno stroko, kako
zmanjšati zaloge in zagotoviti denar za plačilo grozdja.
Tehnični vodja Vinarstva Slo-
venske gorice Haloze dipl.
inženir Albert Gonc pripove-
duje, da je bil letnik 1997 s
5.070.000 kilogrami grozdja
največji doslej v zgodovini kle-
ti, obilnejši celo od leta 1982. Iz
take količine grozdja so pride-
lali okoli 3,3 milijona litrov
vina.
"V času prevzema grozdja je
bilo tako rekoč izredno stanje.
Na srečo ni prihajalo do večjih
okvar na preši in drugih napra-
vah v kleti. Samo dva ali trikrat
se je zgodilo, da smo morali za-
radi manjše okvare za uro ali
dve prekiniti prevzem grozdja,
ki je sicer potekal 24 ur na dan.
V zvezi s tem naj povem, da
nabavljamo dodatno prešo z
zmogljivostjo 100 do 150 ton, ki
bo veljala nad 20 milijonov to-
larjev. Največ težav je bilo z us-
kladiščenjem mošta. Dogajalo
se je, da smo imeli občasno
prostor le še za količino mošta,
ki smo ga pridobili v eni uri,
pred prevzemnim mestom in
po celem mestu pa so stale dol-
ge kolone traktorjev, polnih
grozdja. Poskrbeli smo za skla-
diščenje mošta v Slovenski Bi-
strici in Bohovi, vendar je post-
al problem s prevozi. V Sloveni-
ji je le šest avtocistern za prevoz
vina, te pa so bile zasedene, saj
je bila podobna situacija tudi v
drugih kleteh. Prevoznike smo
tako uspeli pridobiti v glavnem
ponoči. Lani jeseni se je po letu
1982 zgodilo prvič, da smo akti-
virali še kleti v Orešju in Pod-
lehniku in mošt uskladiščili v
tamkajšnjih betonskih cister-
nah. Obsežno delo se je nadalje-
valo tudi pri nadaljnjem delu z
moštom in vinom, zato smo
morali dodatno zaposliti nekaj
kletarjev."
POSEBNE
TRGATVE
KAKOVOSTNEGA
LETNIKA
Za posebne trgatve so jeseni
pustili grozdje na okoli 4.800
trsih traminca, laškega in ren-
skega rizlinga in sauvignona.
Načrtovali so različne posebne
trgatve, od izborov, jagodnih
izborov, suhih jagodnih izbo-
rov do ledenih trgatev. Narava
pa je odločila po svoje in za le-
deno trgatev ni izpolnila pogo-
jev. Zadnjo trgatev so opravili
8. januarja, v glavnem pa bodo
vina iz posebnih trgatev jagod-
nega izbora polnjena v poseb-
nih buteljkah in namenjena
predvsem promociji kleti. Sicer
pa bodo tudi v prihodnje v vi-
nogradih svojih kooperantov
na nekaj tisoč trsih pustili
.grozdje za posebne trgatve.
NA VRSTIJE
TRŽENJE VINA
Direktor Vinarstva Slovenske
Gorice - Haloze Ptuj dipl. oec.
Andrej Sajko dodaja, da je
prevzem grozdja v oktobru in
novembru povzročil kar precej
glavobola. "Lani smo torej
prevzeli več kot pet milijonov
kilogramov grozdja in to je več
kot stoodstotno povečanje v
primerjavi s prejšnjimi leti.
Leta 1995 smo prevzeli 2,7 mi-
lijona kilogramov, leta 1996 3,2
milijona kilogramov grozdja.
Sedaj se po končanju drugih
pretokov začenja nova zgodba,
ki se bo razvijala v naslednjih
mesecih in morda še v nas-
lednjem letu. Gre za prodajo
vina in plačilo za oddano
grozdje. Trg vina je v tem letu
izredno nestabilen. Slovenija
ima v tem trenutku kakovost-
nega in vrhunskega vina več
kot 140 milijonov litrov. Mo-
ram poudariti, da je v januarju
in februarju prodaja vina padla.
Zmanjšala se je prodaja buteljk
in kakovostnega litrskega pro-
grama. Vzrok je nedvomno v
tem, da je tudi v domačih kle-
teh mnogo vina. Za tako ime-
novano nejavno trženje je kar
okoli 70 milijonov litrov. Za
javno trženje je letos v zalogi
okoli okoli 60, proda pa se le
okoli 30 milijonov litrov vina.
Cene vina so že padle, poraba
pa se zaradi tega ne povečuje."
CENA GROZDJA
ODVISNA OD
CENE VINA
Andrej Sajko: "Končna cena
grozdja je odvisna od prodaje
vina. Z zadrugo, pa tudi z
našimi kooperanti smo že pred
leti sklenili dogovorjeno raz-
merje 45 proti 55 odstotkov
neto prodajne cene vina v ko-
1131 ^^iiuciuvaiv,cv giuz,uja. i^ua-
lej smo imeli na zadrugi štiri
sestanke, kjer sem zelo podrob-
no obrazložil, kaj nas v tem letu
čaka. Opozoril sem, da bomo
količine, ki jih imamo v naši
kleti, izredno težko prodali.
Moja bojazen je, da če ne bomo
našli rešitve skupaj z državo, bo
jeseni zelo težko prevzeti novo
grozdje. Verjetno se bomo mo-
rali dogovoriti za neprimerno
manj ugodno pogodbeno sode-
lovanje, kot je bilo doslej. Že
sam podatek, da smo leta 1995
prevzeli od zadruge 417 ton
grozdja, leta 1996 771 ton in v
letu 1997 1.365 ton, pove do-
volj. Tržni delež naše kleti na
slovenskem trgu je okoli 1,8
milijona litrov vina. Že nekaj
milijonov litrov vina večji pri-
delek ruši razmerja na tem ma-
lem trgu, toliko usodnejši je
zato lanskoletni pridelek. Ce
želimo do septembra vsaj neko-
liko izprazniti svoje kletne
zmogljivosti, moramo nekaj
vina plasirati na tuje trge, naj si
bo v steklenicah ali v rinfuzi,
oziroma ga del prodati na
domačem trgu kot namizno
vino. To seveda pomeni nepri-
merno nižjo ceno od kakovost-
nega vina. Cene v izvozu so
takšne, da brez pomoči^ države
ni mogoče prodajati. Če bi v
primeru izvoza obračunavali
dogovorjeni 45-odstotni delež v
našo korist, bi bila cena grozdja
še nižja. Če se želimo znebiti
velikih zalog tega sicer čudovi-
tega vinskega letnika, se mora-
mo torej kletarji v svojo škodo
odpovedati dogovorjenemu de-
litvenemu razmerju."
KILOGRAM
GROZDJA PO 70
TOLARJEV?
Andrej Sajko: "O končni ceni
grozdja ta hip sploh ne moremo
govoriti. Zadrugi smo povedali,
da lahko izračunamo simulacij-
ske cene, pač na osnovi predvi-
devanj, kako se bo situacija na
trgu razvijala. Med ljudmi
omenjana cena 70 tolarjev za ki-
logram grozdja v povprečju ni-
kakor ne drži. Zadrugi smo
predlagali rešitev, kako pa bo ta
plačevala naprej, pa je njihova
odločitev. Naš predlog je bil, da
vsem, ki so v zadnjih treh ali
petih letih prodajali grozdje
naši kleti, plačajo po isti ceni
kot kooperantom, ki imajo ne-
posredni pogodbeni odnos. Tis-
tim, ki so prodali res samo
letošnje tržne presežke in ki
niso nikoli sodelovali z zadrugo
in kletjo, je potrebno prevzeto
grozdje opredeliti kot tržni pre-
sežek in ga tako tudi plačati. Si-
mulacijska cena laškega rizlin-
ga naj bi bila po naših predvi-
devanjih za redne. dobavitelje
89,76 tolarja (plus tri odstotke
za zadrugo), ^a tržne presežke
pa naj bi bila 18 odstotkov
nižja. Gre za to, da bomo morali
presežke tako in tako izvoziti
ali doma prodati kot namizno
vino. Še enkrat poudarjam, da
si Slovenske gorice v tem pri-
meru ne pridržijo pravice do
dogovorjenega delitvenega raz-
merja 45:55, temveč neprimer-
no manj. Moram povedati tudi
to, da so primeri, ko bo grozdje
posameznih sort plačano po 220
in 230 tolarjev (traminec). Ker
je, recimo, laški rizling manj
roden kot šipon, je potrebno
tudi to dejstvo upoštevati pri
plačilu grozdja. O ceni grozdja
torej ni mogoče govoriti na
splošno, temveč konkretno na
osnovi posameznih primerov."
VRHUNSKIH
SORT JEMALO
"Povedati moram tudi to," na-
daljuje Andrej Sajko, "da je
vrhunskih sort, kot so sauvig-
non, renski rizling, beli pinot,
chardonnay, v količini grozdja,
prevzetega prek kmetijske za-
druge, samo 3,17 odstotka. Od
skupnih skoraj tisoč štiristo ton
smo prevzeli samo 41 ton
vrhunskih sort, vse drugo je
bilo mešano grozdje, laški riz-
ling ali šipon. Tudi zaradi tega
bomo že v letošnjem letu pris-
topili k trgu drugače. Če nam-
reč želimo vino uspešno tržiti,
potrebujemo vsaj tretjino
vrhunskih sort. Vemo, da ljudje
doma raje obdržijo vrhunske
sorte, ki jih tudi sami lažje
tržijo. Tisto, kar prodajo, so
njihovi tržni presežki.
KAKO
PLAČUJEJO
DRUGE KLETI?
če primerjamo plačilo v Ptuju
s plačilom v drugih kleteh, je
potrebno narediti pošteno ana-
lizo, koliko za posamezno sorto
grozdja dejansko plačujejo. Po
meni dostopnih informacijah
so zadeve precej drugačne od
predstavljenih v javnosti. Kleti
zelo različno časovno plačujejo
oddano grozdje. Za našo klet
lahko trdim, da smo v lanskem
letu dosegli na Štajerskem naj-
boljšo ceno grozdja, pač na
osnovi dogovorjenega delitve-
nega razmerja in ugodnih cen
vina. Upam, da bodo pridelo-
valci v prihodnjih letih na pro-
blematiko gledali drugače. Ne-
sporno je, da je pravica vsako-
gar razmišljati o čim boljših po-
gojih trženja. Vinarji se zaveda-
mo, da moramo biti na trgu
prisotni dolgoročno in skrbno
spremljati dogajanja na njem.
Lanski letnik je bil obilen in to
zagotovo znizuje cene vina.
Toda ko sem osebno pre-
računaval vse stroške proiz-
vodnje, sem ugotovil, da je bil v
prejšnjih letinah pridelek po
trsu 2 kilograma in so zanj
iztržili po 100 tolarjev, letos pa
4 kilograme po 90 tolarjev.
Očitno je torej, da bo letošnji
prihodek nesporno večji,
stroški, preračunani na posa-
mezne pridelovalce, pa so bili
nižji. S tem nočem zagovarjati
edine možnosti, da mora biti
cena sedaj nižja. Če bi država
pristala na večje financiranje
zalog, bi se odločili povečati
prehodne zaloge zelo dobrega
letnika. Ker pa moramo
grozdje plačati v 12 mesecih,
smo prisiljeni prodajati po
nižjih cenah. Država nam je ob
jesenskih težavah sicer obljubi-
la pomoč, sedaj pa o tem molči.
Če ne bi že jeseni, v času porev-
zema, prodali 300 tisoč litrov
mošta, bi morali prevzem enos-
tavno prekiniti. Bodimo torej
strpni in upoštevajmo omenje-
na dejstva. Namen naše kleti je,
okrepiti komercialno področje,
predvsem pa bomo postali klet,
ki v prihodnje ne bo vztrajala
pri prevzemu vsega grozdja,
ampak samo določenih količin
za okoli 1,8 milijona litrov
vina. To je tisti tržni delež, ki
ga bomo lahko res dobro proda-
li in našim rednim pogodbe-
nim dobaviteljem grozdje bolje
plačali. Vse drugo grozdje
bomo prevzemali kot tržni pre-
sežek in ga namenili za namiz-
no ali izvozno vino. Zdaj gre za
obstanek na trgu in treba bo
malce ohladiti pregrete glave.
Pri nas se ta čas zelo trudimo
najti možnosti prodaje, rešitve
iščemo^ v izvozu na ruski trg,
tudi v Švico in Nemčijo, seveda
pa se izvozni posli ne sklepajo
prek noči. Vsekakor bomo na-
redili vse, da rešimo nastalo si-
tuacijo, moja največja bojazen
pa je jesen 1998. Če ne bomo
prodali določenih količin vina,
bo zelo težko prevzemati novo
grozdje."
J. Bračič
Direktor Vinarstva Slovenske
Gorice - Haloze Ptuj Andrej
Sajko
Tehnični vodja Vinarstva Al-
bert Gonc
M/mt^ na Ys§m$ Y CU
Na Ptuju vs^o leto organizirajo poleg razstave prašičev tudi
prašičerejski dan. Namen organizacije strokovnega dneva je,
da se rejci in strokovni sodelavci seznanjajo z aktualnimi te-
mami s področja prašičereje. Letos je osrednja tema
prašičerejskega dne priprava slovenske prašičereje na vstop v
Evropsko unijo.
O letošnjem prašičerejskem dne-
vu nam je specialist za rejo
prašičev pri Kmetijski svetovalni
službi Peter Pribožič, dipl. kmet.
ing., povedal: "Strokovna izho-
dišča o slovenski prašičereji pred
vstopom v Evropsko unijo, nave-
dena v Agendi 2000, kažejo mnoge
probleme: znamo slabša samo-
oskrba s prašičjim mesom, slaba
struktura (majhnost prašičerejskih
kmetij) in slabša produktivnost,
drugačni ekološki in etološki
predpisi, neurejeno trženje ter
plačevanje po kvaliteti, manjša
prireja prašičjega mesa na prašiča
na staležu, slabo sodelovanje med
rejci in klavno industrijo, raz-
drobljena organiziranost, dru-
gačni pogoji dela itd. Strokovni
delavci in rejci se zavedamo, da je
potrebno glede na ta dejstva slo-
vensko prašičerejo v prehodnem
obdobju ustrezno pripraviti za
vstop. Povabljeni so tudi predstav-
niki ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, ki bi z
ukrepi moralo upoštevati strokov-
ne osnove priprave za slovensko
prašičerejo. Ukrepi v letu 1997 žal
niso bili naravnani v pravo smer.
Tudi iz Podravja je bilo nekaj do-
brih investicijskih 'programov,
primernih tehnoloških rešitev in
velikosti, vendar jih ministrstvo ni
podprlo. Prašičerejski dan nudi
možnost, da na to opozorimo."
Zanimivi bodo referati na
letošnjem dnevu: Priprave sloven-
ske prašičereje na vstop Slovenije
v Evropsko unijo (prof dr. Andrej
Šalehar in sodelavci - Biotehniška
fakulteta - oddelek za Zootehni-
ko); Modeli prašičerej skih kmetij
za dosego ekonomičnosti reje
prašičev (Miroslav Rednak, dipl.
oec., in mag. Tina Volk, dipl. ing.
kmet. - Kmetijski inštitut Sloveni-
je), Izkušnje organiziranih rejcev
prašičev v združenju Styriabrid iz
Avstrije po vključitvi njihove
države v Evropsko unijo (g. Ferdi-
nand Potzinger, poslovodja
združenja Styriabrid); Ukrepi
države pri podpori razvoja sloven-
ske prašičereje v letu 1998 in nas-
lednjih letih kot priprava na vstop
v Evropsko unijo (Ministrstvo za
kmetijstvo gozdarstvo in prehra-
no).
Ur
PREJELI SMO
v
ZalostnOy a vendar
resnično
Sem starejša upokojenka Delte. Razumem, da so
časti težki, a tako težki, kakor so bili v času, ko se je
ustvarjalo to podjetje, pa zares niso. Delavci niso biti
na robu preživetja, kakor so sedaj, ker smo imeli
sposobne ljudi. Znali so iz malega narediti veliko.
Začelo se je z 12 šiviljami s stroji na nožni pogon in
so ustvarili kar lepo podjetje. Če ne verjamete, pa
poglejte v arhive, saj jih imate, če jih že niste uničili -
vse je mogoče.
Delati smo pod okupatorjem in smo imeli kruh. De-
lali smo pod komunistično oblastjo in smo prav tako
imeli kruh. Danes delate v svobodni državi in imate
vse, česar mi nismo imeli, z razliko, da smo mi imeli
dobre gospodarje, ki niso gledali za svoj žep. Skrbe-
lo jih je tudi za nas. Težko gledam, kaj se dogaja z
našim podjetjem, ki smo ga toliko let ustvarjali.
Žalostno je, da imate svoje šivilje na robu preživetja.
Ali vas ne boli, ko jih otroci prosijo za kruh, pa jim ga
ne morejo dati? Če je hudo, naj bo za vse, ne samo
za malega človeka.
Dolgoletna d&lavka Delte Ptuj
Fefka Gašparič
KIDRIČEVO / OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH
ŽENA
Za uspešno in prijetno delo
z nastankom nove občine Kidričevo so namesto aktivov
kmečkih žena, ki so delovali po krajevnih skupnostih, ob
pomoči Kmetijske pospeševalne službe Ptuj ustanovili v
začetku leta 1996 žensko društ>o. Bivše članice aktiva
kmečkih žena in še nekaj drugih žensk so na ustanovnem
občnem zboru sprejele pravila društva in izvolile upravni
odbor, katerega predsednica je Mira Korošec. Društvo se
imenuje Društvo podeželskih žena in deklet občine Ki-
dričevo.
Danes šteje društvo 272 članic.
Zastopane so iz vseh vasi občine
Kidričevo razen iz naselja Ki-
dričevo. Na letošnjem občnem
zboru, ki je bil 7. februarja, so
ponovno izvolile za predsednico
Miro Korošec. Za seboj ima
društvo že vidne uspehe. V zim-
skih mesecih so se članice
srečevale na tečajih peke peciva
in potic, pripravljale cvedične
aranžmaje, ogledale si delo v
ljubljanski mlekarni in obiskale
številne turistične kmetije. V
plan dela za letos so si zapisale
natečaj za najlepše urejen dom v
občini Kidričevo. Čeravno so
ženske iz vasi, si želijo ogledati
tudi gledališke predstave. Zato
imajo že odkupljeno gledališko
predstavo za materinski dan v
ptujskem gledališču. Pomagajo
pri vseh proslavah in pogostit-
vah, ki jih organizirajo občinski
možje. V veliko pomoč jim je
občina Kidričevo, saj jih fi-
nančno podpira, sodelujejo pa
tudi s Kmetijsko svetovalno
službo iz Ptuja. Tudi podeležska
žena je potrebna razvedrila in
počitka, zato so dnevi, ko so sku-
paj, prijetni.
H.Pu/ko
tednik - četrtek, 26. februar 1998 ^ ^	^ ^^^^ ^^ ^^^ ^^ ^^^ ^^^^^^^^	^^^ ^ ^^ ^^ ^ ^^ ^ ^
PTUJ / ZADOVOLJIV OBISK KARNEVALSKE DVORANE
Povprečno dnevno
2500 obiskovahev
Letošnja karnevalska dvorana je bila kvalitetnejša po standardu in tudi večja kot lani. V njej je bilo prostora za 2500 sedežev,
sprejela pa je lahko do 4000 obiskovalcev. Povprečno dnevno se je v njej zadrževalo 2500 obiskovalcev, v to številko pa niso
zajeti otroci, ki so pridno obiskovali karnevalske matineje; te so bile novost v letošnjem programu. Prijetna novost za mlade
je bilo tudi pustno Učenje, ki gaje brezplačno zanje izvajal stilist Andrej Gabron s pomočnicami. Ličila je prispeval Henkel
Zlatorog, darilo organizatorja GIZ Poeotovio vivat mladim pa so bile tudi organizirana pustovanja prek šol v ponedeljek in
torek, za kar so se dogovorili na aktivu ravnateljev. Vstopnina za karnevalske matineje je bila 250 tolarjev.
Vrhunec v karnevalski dvorani
(brez upoštevanja pustnega torka
s pokopom pusta) ni bil na veliki
pustni ples v soboto, 21. februarja,
temveč v ponedeljek, 23. februar-
ja, ko so prodali tudi največ vstop-
nic, v dvorani pa je bilo 3800 obis-
kovalcev. To je bil tudi za gostin-
ce tržno najuspešnejši dan. Obis-
kovalcev v karnevalski dvorani
bilo bilo zagotovo še več, če bi bile
cene gostinskih storitev nekoliko
nižje in če organizatorji ne bi ime-
li manj srečne roke pri izboru ne-
katerih glasbenih skupin. Pokaza-
lo se je, da so obiskovalci bolj nak-
lonjeni žurerskira skupinam ozi-
roma skupinam, ki znajo ustvariti
vzdušje, goste pa je motilo tudi to,
da so nekateri s svojimi nastopi
zamujali. Od najavljenih glasbe-
nih skupin in izvajalcev ni prišla
edino Helena Blagne. Vse to so
kažipoti organizatorjem nas-
lednjega kurentovanja, ki pa zago-
tovo več ne bo na tej lokaciji.
MG
Utrinek iz karnevalske dvorane.	Foto: M. Ozmec
CIRKULANE / 5. FASENK V HALOZAH
Kliub 600 nas-
fopaioiim malo
etnografskega
Turistično društvo Cirkulane je na pustno soboto pripravilo
že 5. fašenk v Halozah s povorko pustnih skupin, maškar iz ta-
mkajšnje osnovne šole in nekaterih etnografskih skupin. Po-
vorka je trajala dobro uro in pol, v njej pa se je predstavilo 42
skupin in blizu 600 nastopajočih. Posebna strokovna komisija
je na koncu izbrala najizvirnejše in najlepšne maske. Petič za-
pored je bilo organizatorjem naklonjeno tudi vreme. Haloški
fašenk je obiskalo blizu tri tisoč obiskovalcev, popoldan so v
kraju pripravili še otroško prireditev in zvečer veselo zabavo
za odrasle.
Pustna sobota je bila živahna.	Foto: TM
Predsednik TD Cirkulane An-
ton Bratušek je povedal, da je
fašenk v Cirkulanah še zmeraj
ena osrednjih turističnih prire-
ditev na tem koncu Haloz. Le-
tos so jim pri organizaciji poma-
gala tudi druga društva v kraju:
gasilsko, športno in prosvetno,
pa tudi turistični podmladek na
OŠ.V povorki se je predstavilo
mnogo otroških skupinskih
maškar: snežaki in snežinke
(dobili so prvo nagrado),
grozdje in berači (drugo nagra-
do), oblaki, bolnišnica upanja
(tretjo nagrado). Pike Noga-
vičke, veseli muzikanti, klovni.
Čas gre s časom in še mnogi dru-
gi pustni liki. Odrasle pustne
skupine so bile nekoliko manj
izvirne, kot bi obiskovalec
fašenka v Halozah pričakoval.
Poleg že poznanih oračev iz
Okiča, ruse, picekov in mnogih
korantov so bili po mnenju stro-
kovne komisije naj izvirne jši (in
nagrajeni) Kremenčkovi iz Bu-
kovcev, drugi vinogradniki
KTD Soviče - Dravci, tretji
gusarji, domiselnosti pa ni man-
jkalo še nekaterim drugim sku-
pinskim maskam, ki so si za svoj
pustni moto izbrale različne ak-
tualne teme (gremo v Evropo,
operativni štab Brezovec, zapor-
niki ...).
V Cirkulanah pri organizaciji
fašenka niso šli na etnografsko
področje, kajti Haloze po pripo-
vedovanjih ljudi ob tem običaju
ne ponujajo veliko etnografske-
ga, kar je značilnost Ptujskega
in Dravskega polja. Turistično
društvo poskuša poiskati izvir-
ne haloške maske, ki so se mor-
da ohranile še do danes, po-
sebnosti pa sta maski baba nese
deda in haloški korant, narejen
iz zajčjih kož. Novi fašenki naj
bi zavzetim članom TD poma-
gali pri iskanju etnografskih po-
sebnosti, zato že obljubljajo
šesti fašenk prihodnje leto, ki
naj bi bil bolj etnografsko obar-
van in še bolje obiskan.
Tatlana MoAorIro
VIDEM / MNOŽIČNO OBISKAN 3. FASENK
Okoli 400 nastopaloiih
Večji del predpustnih in
pustnih dogajanj se je letos v
občini Videm že drugič prese-
lil v prireditveni prostor v
Laneovi vasi. Tam se je od
petka do srede zjutraj dogaja-
lo marsikaj za mlade in sta-
rejše zabave željne obiskoval-
ce. Nastopili so številni znani
ansambli ter folklorne in
pustne skupine, šotor sredi
vasi pa je bil vse dni poln do
zadnjega kotička.
Uspel je tudi tretji videmski
fašenk v ponedeljek popoldan.
Povorka z okoli 400 udeleženci
je krenila z desne strani Dravin-
je skozi središče Vidma, nato pa
pot nadaljevala v Lancovo vas,
kjer se je prireditev zaključila v
omenjenem šotoru. V Vidmu si
je povorko ogledalo več kot
tisoč ljudi, precejšnja množica
se je zbrala tudi v Laneovi vasi.
Nastopile so folklorne in etno-
grafske skupine z območja vi-
demske občine, med gosti pa so
bili ploharji iz Cirkovc in skupi-
na kurentov iz Stojncev. Karne-
valu so se pridružili tudi učenci
osnovnih šol Videm, Leskovec
in Sela. Domače skupine so
prišle iz tako rekoč vseh krajev v
občini - iz Leskovca, Sovič in
Dravcev, Pobrežja, Šturmovcev,
Lancove vasi, Dolene in
Podlehnika. Tako so obiskoval-
ci občudovali muzikante, ple-
sače, haloškega Jureka, haloško
gostijo, vinogradnike, pokače,
rušo, več skupin oračev in seve-
da korantov. Tudi v Vidmu in
Laneovi vasi so predstavili prvo
klonirano kravo kot dosežek
haloškega laboratorija.
JB
14
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

PTUJ / PO TREH TEDNIH STAVKE V DELTI
Se zapleti Irončv/elo dtt m€iQs9mhio?
v začetku prejšnjega tedna je že kazalo, da se agonija okoli
337 zaposlenih \ ptujski Delti konfekciji po enajstih dneh
stavke dobre polovice delavk razpleta. Kot smo poročali, so
po incidentu prejšnji ponedeljek, 16. februarja, ko so neka-
terim popustili živci in so po fizičnih obračunih štiri stavka-
joče delavke potrebovale zdravniško pomoč, naslednji dan, v
torek, 17. februarja, stavko nadaljevale.
Nekaj po poldnevu, na pogovo-
rih pri županu mestne občine Mi-
roslavu Luciju z glavnim direk-
torjem novomeškega Laboda,
večinskega lastnika Delte, Andre-
jem Kimom, je direktorica Gai-
serjeva delno ugodila zahtevam
stavkajočih, saj je ponudila svoj
odstop, ki naj bi ga bil pripravljen
sprejeti tudi Kim, vendar je
odločitev o tem prestavil na pone-
deljek, 23. februarja, ko naj bi se
sestal s pomočnikom Vodopivcem.
Delavke pa so stavko seveda nadal-
jevale in še isto popoldne postavile
stavkovno stražo, saj niso dovolile,
da bi iz Delte karkoli odpeljali.
O vse težjih razmerah v ptujski
Delti so v torek, 17. febru^a, raz-
pravljali tudi na razširjeni konfe-
renci Območne organizacije sindi-
kata kovinske in elektroindustrije
Ptuj. V izjavi za javnost so vsem
prizadetim oziroma sodelujočim
poslali apel, da skrajno resno pris-
topijo k razumnim rešitvam kriz-
ne situacije. Isti dan pa niso prišle
na delo tiste delavke, ki so v dneh
stavke delale. V tovarni so tako os-
tali le stavkajoči v pričakovanju,
da bo generalni direktor Laboda
Andrej Kim odstop Gaiserjeve
sprejel in da bodo lahko kmalu
našli novo vodstvo. A je tudi dan
pozneje stavkovni odbor družbe
Labod Delta - konfekcija Ptuj ugo-
tovil, da vodstvo Laboda ni ponu-
dilo nobene konkreme kadrovske
rešitve, oziroma imena novega di-
rektorja. Glede na to, da direktor
Laboda ni storil ničesar, da bi se
sestal nadzorni svet, niti se ni po-
skušal dogovoriti s tujimi partner-
ji, se je stavkajočim vsiljevalo raz-
mišljanje, ali je lasmikom v Labo-
du sploh za to, da bi razrešili kriz-
no stanje v Delti. K tej bojazni jih
je privedlo tudi dejstvo, da so part-
nerji v torek, 17. februarja, del svo-
jega blaga že odpeljali iz Ptuja.
Delavke, ki so v času stavke dela-
le, so na izrednem zboru v torek.
17. februarja, ugotovile, da jim je
bila s strani stavkajočih kršena
pravica do dela, ki je zagotovljena
z ustavo, zato so zahtevale zgotovi-
lo, da do teh kršitev ne bo več pri-
hajalo. Zahtevale so, da je treba
delavkam, ki delajo, zagotoviti va-
ren prihod in odhod z dela ter ne-
moten proizvodni proces, to pa jim
stavkajoče delavke onemogočajo.
Istočasno so obvestile javnost, da
se ne strinjajo oziroma ne dovolijo
odstopa direktorice Gaiserjeve. Ce
njihove zahteve ne bodo ure-
sničene do 23. februarja, pa so za 3.
marca že napovedale svojo stavko.
Sicer pa so delavci Delte, ki niso
stavkali, zadnje tri dni minulega
konca tedna koristili letni dopust.
Stavkovni odbor ptujske Delte
konfekcije pa nas je v četrtek, 19.
februarja, obvestil, da so stavkajoči
ogorčeni, ker predstavnik lasmika
še vedno ni ukrenil ničesar, da bi
razrešili nastalo krizno situacijo.
Med drugim so ugotovili, da so se
izkazale za neresnične trditve di-
rektorice Delte Gaiserjeve in di-
rektorja Laboda Kirma, da tuji
partnerji pogojujejo svoje na-
daljnje sodelovanje z Delto s pogo-
jem, da ostane direktorica Gaiser-
jeva. Stavkajoče je namreč obskal
tudi predstavnik sodelujoče firme
Escada in med drugim povedal, da
je z Delto pripravljen še naprej so-
delovati, da ga ne zanima, kdo je
direktor, samo da bo delo dobro
opravljeno. Stavkajoče so izrazile
prepričanje, da se z zavlačevanjem
odločitev v Novem mestu namer-
no povzroča to, da ptujska Delta
konfekcija ne bi mo^a delati v ta-
kem obsegu kot do sedaj. Slišati je
bilo celo, da nameravajo proiz-
vodnjo preseliti na drugo lokacijo.
Zaradi vse težje situacije v ptuj-
ski Delti Konfekciji, je Mestna
občina Ptuj v četrtek, 19. februar-
ja, obvestila vse zaposlene, torej
stavkajočo in nestavkajočo skupi-
no delavk, da je mestna občina pri-
pravljena sodelovati pri ta-
kojšnjem reševanju socialne pro-
blematike materialno najbolj
ogroženim delavkam - občankam
mestne občine z dodelitvijo en-
krame denarne pomoči iz sredstev
proračima. Stavkajoče delavke pa
so to pomoč zavrnile, saj - kot so
povedale - ne zahtevajo milosti,
ampak delo, ki jim ni zagotovlje-
no.
Po štirinajstih dneh se je v petek,
20. febniarja, kot kaže, vodstvo v
Novem mestu pri svojih odločit-
vah le pričelo rnalce tajati. Kot so
povedale predstavnice stavkovne-
ga odbora, je direktor Laboda An-
drej Kirm z njimi navezal stike in
izrazil pripravljenost, da bi zadeve
čimprej razrešili. Ob 18. uri naj bi
se vsi odgovorni iz Ptuja in Nove-
ga mesta spet zbrali na pogovorih
pri ptujskem županu Miroslavu
Luciju, vendar do tega sestanka ni
prišlo, zato so se predstavniki stav-
kajočih odpravili sami v Novo
mesto.
PUSTNI PONE-
DELJEK PRINE-
SEL OPTIMIZEM
Kazalo je, da so se čez pustni vi-
kend zadeve Delti konfekciji ven-
darle začele razpletati v pozitivno
smer. Na tiskovni konferenci stav-
kovnega odbora so v ponedeljek,
23. februarja, seznanili javnost s
sklepi jutranjega sestanka stavka-
jočih, v katerih so zapisali, da se ne
strinjajo s predlogom vodstva La-
boda, ki je na petkovih pogovorih
v Novem mestu predla^o razde-
litev Delte v dva dela. Enega z del-
avkami, ki delajo, naj bi vodila od-
stopajoča Cvetka Gaiser, drugega
pa naj bi vodil novi direktor mag.
Miljenko Vojnovič iz Velenja, ki
so ga v petek predstavili v Novem
mestu, v ponedeljek pa se je sam
predstavil še v ptujski Delti kon-
fekciji in so ga stavkajoče dobro
sprejele.
Odločilne^ pomena naj bi bili
ponedeljkovi pogovori, ki so se
pričeli nekaj po poldnevu v ptujski
Mestni hiši in na katerih so poleg
vodstva laboda in Delte sodelovali
tudi predstavniki stavkajočih de-
lavk in tistih, ki delajo, predstav-
nika ministrstva za delo in gospo-
darske dejavnosti. Zveze svobod-
nih in Neodvisnih sindikatov,
štirie poslanci in nekateri župani s
ptujskega območja. Po skoraj treh
lu-ah so nekaj pred petnajsto izkl-
jučili javnost in pogovore nadalje-
vali le predstavniki delodajalcev in
delojemalcev. Nekaj pred sedem-
najsto pa je direktor Laboda An-
drej Kirm novincem povedal, da
je v pogovorih bil opravljen poiz-
kus, da bi našli zadovoljivo rešitev
za obe strani. Na predlog sindikata
so se dogovorili, da naj bi še naprej
delali v istem podjetju - Delta,
d.0.0, za kar pa je bilo naslednji
dan potrebno še soglasje obeh sku-
pin.
V torek zjutraj so delavke obeh
skupin o predlogih razpravljale.
Stavkajoče so se s predlaganim
strinjale in o tem obvestile tudi
Novo mesto, tiste, ki so ostale na
delovnih mestih, pa se s predlogi
niso strinjale in celo zapisale, da
vztrajajo pri svojih prvotnih zahte-
vah.
To, kdo bo vodil Delto, ali dose-
danja direktorica Cvetka Gaiser ali
novi kandidat Miljenko Vojnovič,
je torej še naprej odvisno od tega,
ali bo dosežen sporazum obeh sku-
pin delavk. Če bosta ti potrdili do-
govorjeno, potem bo uprava po be-
sedah direktoria Laboda Andreja
Kirma ponujeni odstop Cvetke
Gaiser zagotovo sprejela ter pre-
pustila vodstvo novemu direktorju
Vojnoviču.
S potekom ponedeljkovih pogo-
vorov je bil navidezno zadovoljen
tudi predstavnik Svobodnih sindi-
katov Boris Frajnkovič, a je po tor-
kovi odločitvi "delujočih" lahko -
tako kot mi - ugotovil, da se je nek-
do očimo dogovarjal s figo v žepu.
Usoda skoraj 340 delovnih mest
ptujske Delte konfekcije je torej še
naprej negotova, saj je še naprej
odvisna od odločitve v Novem
mestu.
M. Ozmec
Kandidat za novega direl<-
torja Delte mag. Mikljenko
Vojnovič. Foto: M. Ozmec
Prejeli smo
Odprto pismo gospodu
Borisu Frajnlioviču
Spoštovani gospod sekretar območne organizacije
ZSSS na Ptuju,
veliko ljudi vas povezuje z dogodkom oz. kar z do-
godki in incidenti, ki se dogajajo v Labod Delta
konfekcija, d.o.o. Ja, gospod Frajnkovič, v medijih
kakor tudi v javnosti veljate za heroja, ki zagovarja
delavke, katerim ni preostalo nič drugega kot stav-
ka. Ali ne bi bilo pravično, da bi javnost obvestili z
vso resnico? Moram reči, da sem pri^vaših izjavah
zasledila, da ste polovičarski človek. Zal, to moram
napisati, saj veste, kako je pri vas, da so za javnost
zrele informacije samo tiste, katere tečejo na vaš
vodni mlin.
Gospod Frajnkovič, ali je ta mlin sindikalni? Mis-
lim da ne! Ta mlin je samo vaš - Frajnkovičev mlin!
Ampak gospod Frajnkovič, zakaj?
Ne preostane mi drugo razmišljanje, kot da je vaša
velika želja postati direktor Labod Etelta konfekci-
ja, d-o.o. A ste mogoče sramežljivi, zakaj tega ne po-
veste javno, pa bo ta gonja končana?
Dovolj o tem. Radi bi vam povedali, da nas VAŠE
AMBICIJE NE ZANIMAJO. A vendar, gospod
Frajnkovič, zanimati vas bi morale nase želje - no,
da popravim, PRAVICE. A vas sploh zanimajo pra-
vice tistih, ki delajo, ki želijo delati, ki hočejo to
ddo? Gospod Frajnkovič, menim, da vam je znano.
da je večina delavcev, ki NE STAVKAJO, včlanje-
nih v sindikalno organizacijo, katere sekretar ste Vi.
Občutek smo dobili, da tudi Vi, ki vodite razne sin-
dikate, delavce delite na priviligirance in pa še tiste,
ki niso najbolj po vašem okusu. Ampak g. Frajnko-
vič, kaj hočemo, resnica je takšna, da smo obe strani
upravičene vaše pomoči, vaših nasvetov (vendar,
prosim, ne hodite med nas z že izrabljenim parola-
mi: "Zakaj vsi zaradi ene osdje, drage delavke, ve, ki
delate, ste še na slabšem, pridružite se stavkajočim,
še je čas...")
G. Frajnkovič, kdaj boste uvideli, da se borimo za
osnovno človekovo pravico, ki je zapisana v naši us-
tavi. Menim, da veste za katero. Ja, g. Frajnkovič,
žalostno, a v demokratični državi, ki se bori za vstop
v Evropsko skupnost, se mi na drugi strani, od ni-
kogar pomilovani in predvsem SAMI, borimo za
PRAVICE DO DELA.
Da, predragi g. Frajnkovič in vsa slovenska jav-
nost, kratijo nam pravico do dela. G. Frajnkovič, se
vam ne zdi, da ste šli predaleč. O, seveda, vi ste
moški, tako da nikakor ne boste priznali, da so vam
stvari ušle iz rok. Sprašujem se, kje so vaši nadreje-
ni, ali tudi oni te^ ne uvidijo ali pa mogoče nočejo.
Za konec samo to, gospod Frajnkovič pravici je
bilo še vedno zadoščeno!
S prijateljskimi in predvsem sindikalnimi pozdra-
vi!
V imenu delavcev Laboda Delta konfekcija,
d,o.o., ki ne stavkamo:
Jolanda Ivanuša
Vsekakor ne bi smelo biti spor-
no, da minister, ki ne uživa pod-
pore svoje stranke, ne more na-
daljevati svojega mandata. Tega
se očitno zaveda tudi obrambni
minister Tit Turnšek, čeprav si je
potem, ko ga je sredi nneseca
vodstvo Slovenske ljudske stran-
ke pozvalo, naj zaradi "vohunske
afere" pri Zavrču odstopi, "vzel
čas za razmislek". V začetku tega
tedna se je ta čas iztekel, ko je
vodstvo stranke po ponovni raz-
pravi ponovno zahtevalo
Turnškov odhod. Turnšek zdaj
Izjavlja, da je kljub temu dosegel
svoj cilj, ta pa naj bi bil, da znotraj
svoje stranke (SLS) in v širši jav-
nosti opozori na nenačelnost in
nedoslednost v odnosu do
obrambnega ministrstva in do
odnosov znotraj njega, na po-
skuse strankarskega prevze-
manja posameznih (pomemb-
nih) služb Itd. Minister Turnšek
naj bi vsemu temu nasprotoval In
zaradi tega naj bi padel v nemi-
lost predvsem v lastni stranki. V
enem izmed svojih zadnjih inter-
vjujev za Delo je obrambni minis-
ter Turnšek dejal, da je odlašal z
odstopom predvsem zato, da se
"nekatere stvari razčistijo, da se
razprava o depolitizaciji vojske In
OVS enkrat izpelje in konča, da
ne bodo več nnožne manipulaci-
je".
GLOBLJA
OZADJA
Afera Zavrč, ko so hrvaški var-
nostni organi na hrvaškem
ozemlju zajeli dva slovenska vo-
huna In slovenski vohunski avto-
mobil, je bila potenntakem samo
povod za začetek "afere"
Turnšek. V njenem ozadju in
načinu, kako je bila sprožena v
javnosti, so mnogi videli
predvsem "globlja ozadja".
Predvsem je značilno, da je na ta
"ozadja" že od vsega začetka
opozarjal tudi predsednik Slo-
venske ljudske stranke Marjan
Podobnik, ne da bi preciziral In
konkretiziral to svoje stališče.
Turnšek je v začetku napravil ka-
pitalno napako, ko o Zavrču nI
pravočasno obvestil pristojnih
parlamentarnih teles in javnosti.
Medtem ko so Hrvati vohunski
incident sprva minimallzirall, je
dobil ravno v Sloveniji neslutne
razsežnosti. Začele so se vrstiti
"objektivne" razprave o odgovor-
nosti obrambnega ministra In
zahteve za njegov odstop. Takoj
na začetku je bilo razmeroma ja-
sno razvidno, da Turnšek uživa
podporo predsednika države In
vrhovnega poveljnika vojske Mi-
lana Kučana In premiera
Drnovška. Predsednik Kučan je
še pred nedavnim Izjavil, da ugo-
tovitve preiskave o Zavrču, s ka-
terimi razpolaga, niso takšnega
značaja, da bi zaradi tega
obrambni minister moral odsto-
piti. Tudi premier Drnovšek je ob
začetku afere večkrat Izjavil, da
ne misli na odstranitev obramb-
nega ministra. Vendar pa takšne
podpore ministru nI bilo čutiti s
strani njegove Slovenske ljudske
stranke (SLS). Zaradi Zavrča je
Turnšek predlagal zamenjavo
Sečnika, vodje obveščevalno-
varnostne službe (OVS), ki prav
tako pripada Slovenski ljudski
stranki. Po mnenju nekaterih naj
bi bil Sečnik nekakšna vzpored-
na "struktura" obrambnemu mi-
nistrstvu. Užival naj bi veliko zau-
panje stranke. Turnšek v SLS
pravi, da je Sečnik mimo njega
obveščal Podobnika o razmerah
v obrambnem mlnlstrstvu."Poka-
zalo se je, da smo Imeli šefa
službe, ki je potem, ko je bil za-
menjan, začel nositi zaupne do-
kumente v javnost. /.../S tem je
škodil tudi ugledu države. Tu se
čutim zares subjektivno odgo-
vornega, saj sem odgovoren za
ravnanje ljudi z odgovornimi na-
logami, od katerih je konkretno
odvisno, kako deluje sistem,"pra-
vl Turnšek in dodaja, da pa je
"seveda velikanska tudi subjek-
tivna odgovornost predsednika
državnega zbora, ki je take doku-
mente nekritično distribulral.
Očitno je, da državni zbor nI spo-
soben hraniti zaupnih Informacij
In podatkov zase. Torej je kredi-
bllnost države ogrozil državni
zbor."
TURNŠKOVE
'NAPAKE'
TIt Turnšek zdaj pojasnjuje, :
kako je postal obrambni minister ;
SLS In k^ se je medtem zgodilo, |
da nekateri krogi v SLS z njego- j
vim ministrskim delovanjem niso ■
bili zadovoljni: "Že na začetku je i
v stranki veljalo, da sem nekako
bolj levo usmerjen. To so mediji
od časa do časa podžigali; i
predvsem Janša ima to Idejo In ;
ta od njega kar naprej kaplja.
Tako bi moral kar naprej potrje- I
vati zaupanje stranke vanne. ;
Toda zaradi preokupacije z mi- |
nistrstvom se s tem nisem ukvar- |
jal. Seveda sem bil bolj nepos-
lušen kot poslušen minister. |
Dokler so stvari še nekako tekle,
so govorili: s^ nI najboljši, am-
pak v redu. Ko pa sem nehote i
zadel na kritično točko, se je zau- ;
panje med nami zares podrlo.
Zaupanje je bilo tudi zrahljano
zraradi nekaterih očitkov, da sem |
preblizu LDS, da sem preblizu f
Kučanu, spet drug me je pripisal |
Janši, ampak vse to je nesmisel. !
Vzpostavljal sem normalne od- !
nose s predsednikom države, ki 1
je tudi vrhovni poveljnik sloven- ^
ske vojske. Poskušal sem vse te
relacije do predsednika vlade In
predsednika države korektno
vzdrževati. Posvečal sem se vse-
binskim zadevam, morda mi nI v
vseh točkah uspelo. Če bi danes
še enkrat Imel možnost prevzeti
to ministrstvo, bi z današnjim ve-
denjem stvari zastavil drugače,
predvsem kar zadeva vojsko.
"(Delo, 23. februarja 1998)
KAKŠNA ' DEPO-
LITIZACIJA'
Komentatorji so se različno
odzvali na zahtevo SLS, naj
obrambni minister Tit Turnšek
odstopi. Večer, ki je o aferi Zavrč
prvi seznanil javnost, triumfalno
piše, da se je Turnšek ujel v "last-
no zanko". Dnevnikov komenta-
tor pa ugotavlja, da je v mar-
sičem nepredvidljiv In preveč
"lahkotno zgovoren" minister
Turnšek vendarle uspel kot prvi
med vsemi obrambnimi ministri
doslej najbolj depolitizirati voj-
sko. Delo piše, da je dobro, "da '
je obrambni minister TIt Turnšek |
na najvišjem organu stranke Izsl- j
III razprave o pravih razlogih
zahteve po odstopu. Kot se je
sam Izrazil, dogodek v Zavrču ni
pravi razlog, da mu je predsed-
nik ljudske stranke Marjan Po-
dobnik predlagal odstop, temveč |
le "povod" za zamenjavo. Naj-
krajše povzeto n^ bi bil pravi raz- i
log v nameravani politizaciji i
obrambnega ministrstva tak, da :
si je SLS z Jožetom Sečnikom, |
direktorjem vojaške obveščeval- j
ne službe (OVS), zaželela dobiti j
"svojo" obveščevalno službo,
Turnšek pa naj s tem ne bi so-
glašal. Komentator Dnevnika
piše, da je "dogodek pri Zavrču",
kot je vohunsko afero polmeno- |
val obrambni minister Turnšek, ;
'Vsekakor posledica nenehne
politizacije slovenske vojske: če
sta šla agenta čez mejo na šprl-
car, je to posledica skrajne ne- :
profesionalnosti, če sta čez mejo
zašla, je to posledica dlletantiz- |
nna, če pa sta čez mejo šla za-
vestno, je to posledica nedo- i
pustne kadrovske politike. /.../ |
Morda je minister Turnšek člen v
verigi odgovornosti. A pred jim je
neposredno odgovornih kar ne-
kaj ljudi, ki "pripadajo" ljudski
stranki, a bi jih menda veljalo ob-
varovati, da bo ljudska stranka
ohranila nadzor nad vojaško
obveščevalno službo. Ne na-
zadnje je odgovorna tudi ljudska
stranka, ki je na ministrstvo In v
samo obveščevalno službo pod-
taknila nekaj popolnonna nekvali-
ficiranih in nepristojnih ljudi."
Vsekakor bi bilo skrajno slabo,
če bi problem "depolitizacije" voj-
ske zaključili z odhodom ministra
Turnška. Vprašanje (de)politiza-
cije vojske se v slovenskem
prostoru vedno znova odpira kot
eno izmed najbolj problema-
tičnih In nerešenih vprašanj slo-
venske demokracije. Predvsem
bi bilo treba videti tudi, kaj bi bilo
treba na sistemskem področju
še storiti, da bi preprečili priliv
nestrokovnih kadrov v strokovne
vojaške (In druge službe), ne da
bi pri tem ogrozili legitimne pravi-
ce strank, ki so na oblasti, da vla-
dajo. V zadnjih dneh letijo na Slo-
vensko ljudsko stranko In njene-
ga llderja Marjana Podobnika
najrazličnejši očitki, tudi takšni, ki
bi v bistvu strankarski sistem
spremenili v nekaj drugega. Ni-
majo prav tisti politiki In komen-
tatorji, ki Podobnik zamerijo že
samo to, da hoče imeti na posa-
meznih (ponnembnih) pozicijah,
za katere nosi odgovornost (tudi
In predvsem) Slovenska ljudska
stranka, svoje ljudi. Seveda pa je
drugo vprašaje, kakšni so ti ljud-
je In aH delujejo v skladu s pro-
klamiranlml principi stranke. To
pa je že področje, na katerem bi
nrKDrala priti do večje veljave
(načelna) kontrolna funkcija opo-
zicijskih strank in javnosti,
predvsem tudi volllcev.
Jak Koprive
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
15

w
BIS
Pustna povorka
Tudi v prostovoljnem gasil-
skem društvu Biš so pripravili
pustno povorko. Vanjo so se s
pustnimi norčijami vključili
tudi drugi krajani, ne samo
člani gasilskega društva. Povor-
ka je krenila od gasilskega doma
na pustno nedeljo zjutraj, čez
dan pa so obiskali vse vasi v KS
Trnovska vas. Videli smo lahko
ženina in nevesto ter svate, ofi-
cirje bivše JLA, miličnike, poli-
caje, vojake, klovne, čarovnice
in prave kurente. Na nekaj vo-
zovih pa smo lahko videli prizo-
re aktualnega življenja občine
Destrnik - Trnovska vas, kot so
sedež občine, temeljni kamen za
prizidek pri OS, gradnjo igrišča
in seveda niso pozabili na Ljud-
sko iniciativo iz Trnovske vasi.
Pustno rajanje so sklenili v ga-
silskem domu v Bišu in je traja-
lo do ranih jutranjih ur.
Zmago Šalamun
SLOVENSKA BISTRICA / PUSTNO RAJANJE
Mo/rec veselih jirlre-
ditev na pustm forelr
Pustno veselje v krajih med Pohorjem, Halozami in Bočem ni tako silovito in živahno, kot je
to značilno za Ptuj in vasi okoli njega. Starejši se spominjajo, daje bilo tod pred drugo vojno
ob pustu veliko več veselja kot sedaj. Najznačilnejša pustna maska podpohorskih krajev je
košuta in ob njej še nekatere druge živali. V preteklosti so ob pustu hodile naokoli skupine,
ki so prikazovale svatovski sprevod, vlečenje ploha, med njimi so bili tudi orači za dober pri-
delek, nastopal je cigan ter pustna maska, podobna kurentu. Kljub temu da je veliko teh
običajev in navad ob pustnem času v krajih med Pohorjem in Halozami žal že skoraj po-
zabljenih, pa jih v zadnjem času ponovno obujajo in to pretežno po vaseh.
Zanimivo pa je, da v samem mestu Slovenska
Bistrica zadnja leta nekoliko razburkajo pred-
pustni čas uvoženi kurenti, ki pridejo preganjati
zimo ne samo iz okolice Ptuja, temveč celo iz
ormoške občine.
Na povabilo nekaterih zasebnih trgovcev je že
13. februarja prišla v Slovensko Bistrico skupina
kurentov iz Podgorcev in popestrila predpustni
čas. V znamenju pusta je bila tudi torkova
počitniška delavnica v knjižnici Josipa Vošnjaka,
namenjena otrokom. Skupina kurentov iz Ptuja
pa je mesto Slovenska Bistrica uradno obiskala
minuli četrtek, se oglasila tudi pri županu in mu
prinesla tople pozdrave iz karnevalskega Ptuja.
Na Trgu svobode ter na ulicah starega mestnega
jedra so potem v popoldanskem času zaplesali ve-
sel in norčav kurentov ples.
Nekatere pustne prireditve so potekale že na
pustno soboto, druge na pustno nedeljo, največ pa
na sam pustni torek. Pri tem seveda ne smemo po-
zabiti omeniti pustnih rajanj, ki so bila po števil-
nih gostiščih v občini. Tako so se na pustno sobo-
to dopoldan zbrali v centru Križeče vasi pri Stu-
denicah vaščani, prišli pa so tudi od drugod, ter
na pobudo domačega turističnega društva pripra-
vili pravcato pustno koledovanje, kot so ga ime-
novali. Prikazali so šege in običaje ob pustu,
značilne za Dravinjsko dolino. Sodelovali so še
folklorna skupina iz Poljčan, oktet iz Studenic,
ljudske pevke iz Poljčan ter dvojčici Vesna in
Vlasta Kidrič iz Križeče vasi. Pustno povorko so
na pustno soboto imeli tudi v Oplotnici, s tem da
so šolske maske nastopile pred domačim občinst-
vom v torek popoldan. Na pustno nedeljo dopol-
dan je bila pustna povorka v Makolah, kjer znajo
vsako leto pripraviti veliko zanimivih reči. Ob et-
nografskih maskah in običajih, značilnih za ta
kraj, pa se vsako leto lotijo tudi najbolj žgoče
teme, ki v tem času žuli krajane.
Prireditve na sam pustni torek so bile še v
Poljčanah, kjer so ob prikazu starih običajev nas-
topili domača folklorna skupina, godba na pihala
ter seveda šolske skupine. Tudi na Spodnji Pol-
skavi so imeli povorko z godbo na pihala in šol-
skimi skupinami na pustni torek popoldan.
Na pustni torek je bilo živahno tudi v samem
občinskem središču. Organizatorji letošnjih pust-
nih prireditev v Slovenski Bistrici so ob Turis-
tičnoinformativnem centru še Zavod za kulturo.
Turistično društvo in nekateri drugi. Da bi ljudi
pravočasno obveščali o vsem, so izdali celo Pustne
novice. Organizatorji so se odločili, da bo letošnja
pustna povorka, v kateri so sodelovale velike in
male maske obeh bistriških osnovnih šol, bi-
striške mažoretke, pihalni orkester Gasilskega
društva Spodnja Polskava, Frajhajmska godba na
pihala, Tinetov harmonikar, grajske coprnice ter
še kdo, na sam pustni torek popoldan. Povorka se
je pričela pri osnovni šoli Pohorskega odreda,
krenila po Partizanski ulici na Trg svobode in od
tam v Ozko ulico ter na zunanje grajsko dvorišče,
kjer je bil krajši program. Najizvirnejše maske ter
skupine so bile nagrajene.
Pustne norčije so na slovenjebistriškem sklenili
na pepelnično sredo, ko so v Cadramu pri Oplot-
nici pusta z vsemi častmi pokopali.
Vida Topolovec
Kermnti iz Trmditiie
Zlatko Forstnarič iz Budine
na Ptuju že pet let ljubiteljsko
izdeluje korantije, šele v pre-
teklem mesecu pa se je
odločil, da si bo s svojim hobi-
jem začel služiti kruh.
Zlatko je star 27 let, s svojim
hobijem pa se je začel ukvarjati
pri 22 letih. Najprej je samo
opazoval, kako to delajo drugi,
nato je poizkušal nekaj osnov
sam, nakar ga je izdelovanje ko-
rantij zasvojilo. Tako je z usta-
novitvijo podjetja Tradicija
postal najmlajši uradni izdelo-
valec koran tij.
Brazilski pregovor pravi, da v
šoli življenja ni počitnic, kar je
spoznal tudi Zlatko in tako pri
izdelovanju korantij uvedel ne-
katere novosti, kar omogoča
večjo obremenitev in daljšo ob-
stojnost korantij. Za letošnjega
pusta je med množico kurentov
skakalo tudi že nekaj Zlatkovih.
Milan Krajnc
Zlatko pri izdelavi korantije.	Foto: Nini
Pustna veselic la 150 otrok
Pustna otroška povorka se je od nove šole odpravila na daljšo pot po Zavrču.
Na pustni torek dopoldan so
veselo pustovali tudi v novi
završki šoli, v kateri so učenci in
delavci šole že od lanskega sep-
tembra. 121 učencev od 1. do 8.
razreda, 18 malošolcev in 14
otrok tamkajšnjega vrtca je razi-
grano rajalo v šolski telovadnici,
tam pa so razglasili tudi naj-
lepše tri posamične in skupin-
ske maškare. Skupina našemlje-
nih otrok in učiteljic se je nato v
spremstvu policije in gasilskega
avta odpravila še do bližnje Du-
brave (centra Zavrča), kjer je
imela krajši nastop.
Ravnatelj završke OS Franc
Kekec je bil navdušen nad tako
obliko pustovanja v šoli, še bolj
pa s pustno povorko osnov-
nošolcev, ki so jo v završki
občini prvič organizirali, morda
pa bo na tak način občina že pri-
hodnje leto pripravila skupno
fašensko prireditev.
Fotozapis: T. Mohorko
PTUJ / PRED SPOMLADANSKIM ŠOLANJEM PSOV
^j^fliJi- Ijlll^llll^ iS^iSj^ fifi^Sj^
Zanimiv je podatek, da se je v Kinološkem društvu Ptuj v
zadnjih nekaj letih izšolalo preko 900 psov različnih pasem.
Lastniki šolanih psov so postali pozneje tudi člani uspešnega
kinološkega društva na Ptuju, ki se samo v agilitiju lahko po-
hvali z mnogimi dobrimi rezultati na »pasjih« tekmovanjih.
Društvo tako letos na pomlad organizira šolanje psov vseh
pasem že osemnajstič, potekalo pa bo na urejenem in ograje-
nem vadbišču pri društvenih prostorih v Budini, nedaleč od
ranee. Vpis v tečaje šolanja psov bo to soboto, 28., in v nedel-
jo, 29. februarja, med 10. in 12. uro.
Za psičke od štirih mesecev
naprej bodo organizirali tečaj
male šole, za leto dni stare pse
začetni tečaj, tisti pa, ki imajo to
že končano, se lahko vpišejo v
nadaljevalni tečaj (za višje
stopnje šolanja psov). Kino-
loško društvo pripravlja tudi
tečaj agilitija za pse, ki so stari
leto in več, sicer pa imajo za vse
tečajniške oblike strokovno
vodstvo in pozneje nudijo pri-
merno svetovanje. Prvo preda-
vanje za vse vodnike psov, ki
bodo začeli s šolanjem, se bo
pričelo 3. marca ob 17. uri v
prostorih Kinološkega društva
v Budini. Takrat bo Jože
Rakuša predaval o vzreji psov,
Matjaž Kampl o psihoanalizi
psa, Bojan Ogrizek o sledi, pos-
lušnosti in obrambi; kar je bist-
venega za dobro izšolanega psa,
in Živa Klobučar, dr. vet., o ve-
terinarstvu. Člani Kinološkega
društva Ptuj se bodo na
letošnjem občnem zboru zbrali
v petek, 27. februarja, ob 18. uri
pri Starem ribiču.
T. Mohorko
Kinologi so svoj društveni prostor dodobra prenovili
ODBOJKA
Kurentova počitniška
odbojkarska šola
Rujske osnovne šole so bile letos pobudnik aktivnih
zimskih počitnic in tej akciji so se pridružili tudi v odboj-
karskem klubu Kurent ter organizirali »Kurentovo
počitniško odbojkarsko šolo«. Udeležilo se je je učenk in
učencev nižjih razredov. Na dopoldanskem treningu so
udeleženci spoznavali osnove odbojke, zatem so odšli
na kosilo, po kosilu na kopanje, po kopanju p?, so inneli
še popoldanski trening. Kar naporno za vse, še posebej
ker so vse dni vse razdalje med šolo, Gastrojem in Ter-
mami prepešačili. Tako so se družili od 10. do 19. ure, s
čimer so razveselili tudi starše, saj so vedeli, kje so nji-
hovi otroci in s čim se ukvarjajo.
Glede na ocene udeležencev lahko sklepamo, da so se
organizatorji s svojo odgovorno in naporno vlogo kar
uspešno spoprijeli, kajti na vprašanje, kaj bodo sporočili
svojim sošolcem glede odbojkarske šole, je polovica
udeležencev zatrdila, da bo organizatorje hvalila, druga
polovica pa, da bo sošolcem in prijateljem povedala, da
jim je lahko žal, ker so manjkali, in naj se vsekakor ude-
ležijo poletne šole.
Martin Kureš
16
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

LENART / OBČNI ZBOR KOLESARSKEGA DRUŠTVA
Letos v Kanado in Lvksentburg
IZJEMNO VZPODBUDNI REZULTATI IN OBETAVNE
NAPOVEDI ZA NOVO SEZONO • 55-KRAT NA ZMA-
GOVALNIH STOPNIČKAH
v začetku februarja je bil v
Lenartu občni zbor Kolesarske-
ga društva Lenart. Na njem se je
zbralo veliko mladih kolesarjev,
spremljali so jih tudi starši, ki so
klubu vselej pripravljeni poma-
gati. Njim in številnim sponzor-
jem, podjetjem, obrtnikom.
Športni zvezi in občini Lenart se
je najprej zahvalil predsednik
kluba Bojan Krevs. Izčrpno je
govoril o lanskih uspehih in
načrtih za letos, dotaknil pa se je
predvsem organizacijskih priza-
devanj kluba.
Povedal je, da imajo zdaj v klu-
bu zaposlenega trenerja Andreja
Petroviča in da mu pri delu z
najmlajšimi pomaga Matej
Banič, študent fakultete za šport.
Zadovoljni so z akcijami za pri-
dobivanje sredstev za nakup no-
vega vozila, pri čemer so znaten
del prispevali starši. Lani so
prvič pripravili trimsko kolesar-
jenje po Slovenskih goricah, le-
tos naj bi ga nadaljevali, računa-
jo pa, da se jim bo pridružilo več
odraslih rekreativcev. Izjemno
zadovoljni so bili z dirko po Slo-
venskih goricah za nagrado Len-
ana, pripravili so tekmovanje v
Cerkvenjaku in občinsko šolsko
prvenstvo. Ob tem je zanimivo,
da se dogovarjajo z ministrst-
vom za šolstvo in šport, da bi OŠ
imele športne zveze. Lani se je
prvenstva udeležilo 80 mladih
kolesarjev.
Njihova častna članica je
državna sekretarka Tea Va-
lenčič, zanimanje za kolesarstvo
v Lenartu pa po besedah pred-
sednika Bojana Krevsa nenehno
narašča. Imajo vse več novih
sponzorjev in donatorjev,^ klub
pa je podprl prizadevanja Šport-
ne zveze, da bi postopoma uredi-
li osrednji športno-rekreacijski
center na Poleni. Tam naj bi
zgradili tudi kolesarsko dirka-
lišče.
Letos bodo nastopali na
domačih in tujih tekmovanjih,
starejši mladinci bodo sodelovali
v dirkah za svetovni pokal v Ka-
nadi in Luksemburgu. Skupaj so
lani kar 55 krat stali na zmago-
valnih stopničkah, dosegli so 11
prvih mest. Član KK Lenart
Boštjan Krevs je bil ob koncu
leta celo razglašen za najboljšega
športnika občine Lenart v sezo-
ni 1997. Udeleženci občnega
zbora, ki je minil v prijetnem in
delovnem razpoloženju, so
prisrčno pozdravili ekipe kluba,
ki bodo leos branile slovensko-
goriške barve. Tekmovalce je
predstavil Andrej Petrovič, ki je
z Lenarčani nanizal veliko uspe-
hov. Občni zbor je pozdravil
tudi novi predsednik lenarške
športne zveze Peter Kramber-
ger, ki je bil med prvimi organi-
zatorji in trenerji kluba. Za nje-
govo pionirsko delo so se mu na
občnem zboru posebej zahvalili.
Kolesarski klub Lenart je med
najuspešnejšimi športnimi ko-
lektivi v občini in je pomembno
prispeval k promociji osrednjih
Slovenskih goric. Upajo, da
bodo uspehe nadaljevali tudi le-
tos in da bodo v klub pritegnili
še več mladih, nadarjenih kole-
sarjev.
M.Toš
Utrinek s kolesarske dirke po Cerkvenjaku.
ODBOJKA
Marše/ - Utrip Prebold
/15:6,15:7,15:2/
ŽOK MARSEL PTUJ: Terbučeva, Zenunovičeva, Mohorkova,
Merharjeva, Pustoslemškova, Lipovčeva, Godčeva, Vindiševa,
Gojkoškova, Prauhartova, Krebsova.
Odbojkarice ptujskega Marsela so v srečanju proti ekipi Utrip Pre-
bold prišle do pomembne zmage, ki jim tudi v naslednji sezoni omo-
goča igranje v slovenskem elitnem razredu. Za zmago so potrebovale
samo 41 minut in to pove vse o igri in razmerju moči. Gostje so se neko-
liko bolje upirale le v drugem nizu. Tokrat se je pri Marselu izkazala
Natalija Piistoslemšek in z močnimi udarci razbila obrambo gostij. Še
dobro, da so Ptujčanke kljub pomembnosti znale zaigrati sproščeno.
Tako bodo sedaj preostanek tekmovanja lahko odigrala pod manj priti-
ska.
V soboto bo znova zanimivo odbojkarsko srečanje, saj igralke Marsela
gostijo ekipo državnih prvakinj iz Kopra, Kemiplas.
L B DOL' MOŠKI • Granit - Brezoviia 3:1
/15:10,15:6,12:15,15:11/
GRANIT: Zorenč, Kavnik, Bračko, Radovič, Jesenko, Rajh,
Jurak, Kneževič, Lampret, Pivko, Pipenbaher.
Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice nadaljujejo zmagoviti serijo.
Tokrat so premagali ekipo Brezovice. Ekipi sta prikazali dobro odboj-
ko, tako da so bili gledalci navdušeni. V prvem nizu so gostje dvakrat
visoko vodili, in sicer s 5:0 in 10:3, vendar so potem domačini zapored
osvojili dvanajst točk in osvojili niz. Dobro igro so nadaljevali tudi v
drugem nizu. V tretjem je bila igra enakovredna, vendar so bili za odte-
nek boljši gostje. V četrtem pa so domači odbojkarji zaigrali dobro in
nekoliko hitreje ter niz dobili in tako zasluženo premagali ekipo Brezo-
vice. S to zmago so se odbojkarji iz Slovenske Bistrice učvrstili na dru-
gem mestu z dvema točkama zaostanka za vodečo novomeško Krko.
Danilo lOajnšek
VELIKA NEDELJA / SODELOVANJE VRTCA IN LOVCEV
Oči in duša se sprostijo ob pogledu na gožd, zelenje, ki obdaja
ribnik in prostrana polja. Nežno žvrgolenje ptic, frfotanje kril
fazanov in mirno plavanje rac vnaša občutek neokrnjenosti na-
rave. Ob robu gozda in polja stoji lovski dom družine Velika Ne-
delja.
Vse to in še kaj več imamo
možnost doživljati otroci in za-
posleni vrtca Velika Nedelja.
Vedno prijazni lovci znajo najti
čas za pogovor in ogled lovskega
doma ter narave okrog njega. K
lovskemu domu "naše" otroke
popeljemo dvakrat letno: jeseni
in spomladi. V pozni jeseni sku-
paj z lovci nastavimo hrano v
krmišča. Lovci otrokom pred-
stavijo svoje delo, ki ni le
nošenje puške in streljanje živa-
li. Ko otroci slišijo iz ust lovcev,
kdaj in katere živlai streljajo, si o
njih ustvarijo pravilno podobo.
Vsa naša srečanja so vedno zno-
va pridobivanja novih spoznanj
in utrjevanje že pridobljenega
znanja.
Spoštovani prijatelji zelene
družčine LD Velika Nedelja! V
imenu otrok in zaposlenih vrtca
Velika Nedelja se Vam zahvalju-
jemo za res pristno sodelovanje,
ki nam naj bo v spodbudo še za
vnaprej.
Vzgojiteljica vrtca Velika Ne-
delja
Stanka Špindler
Vrtec na obisku
VIDEM/ 1. OBČNI ZBOR PLANINSKE-
GA DRUŠTVA HALOZE
letos štirje po-
hodi po Halozah
Srečanje vodstva in članov pred sedmimi meseci ustanovl-
jenega Planinskega društva Haloze v Vidmu prejšnjo sobo-
to so pričele ljudske pevke iz Leskovca. Pobudo za njegovo
ustanovitev je takrat dalo turistično društvo. Planinci so or-
ganizirali že dva pohoda po haloški planinski poti (del te je
tudi evropska pešpot), danes pa se jim je pridružilo že blizu
100 ljubiteljev pohodništva. Prvi občni zbor je bil dobro obi-
skan, vodstvo pa je tokrat smelo zastavilo naloge za letos.
Po besedah mag Ivana Božička, predsednika PD Haloze, je
društvo uspešno pričelo svoje delo in pokazali so se dobri odme-
vi na organizirane pohode med haloškimi griči. V sedmih mese-
cih so ustanovili še planinsko sekcijo Zavrč in društvu prikjučili
mladinsko planinsko sekcijo, ki jo bo vodila Jožica Feguš, sicer
učiteljica in uspešna mentorica mladih planincev na OŠ Pod-
lehnik. PD Haloze je navezalo dobro sodelovanje s PD Ptuj, PD
Majšperk in Planinsko zvezo Slovenije. Planinstvo bodo v prvi
vrsti razvijali ljubiteljsko ob pomoči občine, ki je dala tudi prva
zagonska sredstva.
Upravnemu odboru se bosta po novem pridružila še Peter Pre-
log iz Zavrča in Jožica Feguš iz OŠ Podlehnik.
PD Haloze bo v tem letu pripravilo štiri osrednje pohode po
Halozah (ti naj bi postali tradicionalni): prvomajskega, junij-
skega v dneh prvega občinskega praznika, na avguštinovo v av-
gustu, jesenskega in morda tudi ob martinovem. Vodstvo
društva si prizadeva ustanoviti planinske krožke v vseh šolah v
občini Videm, več bo naredilo za izobraževanje svojih članov,
pripravlja tudi predavanje o ekologiji, nameravajo opraviti regi-
stracijo haloške poti in obnoviti markacije, navezati stike s so-
sednjimi planinskimi društvi, že letos pa v Halozah pričakujejo
okrog 40 pohodnikov iz Švice.
T. Mohorko
IVANJKOVCI / SMETISCE V POZDRAV
Okusi so razHini
Na tak originalen način v Ivanjkovcih propagirajo obliko okusa, ki
dovoljuje, da ob glavni cesti, ob samem vstopu v kraj, mimoidočega
ali mimovozečega pozdravi kup smeti. Na krajevni skupnosti smo iz-
vedeli, da gre za zasebno parcelo, z lastnikom katere je dogovorjeno,
da bodo, ko bo končal dela, uredih zelenico. Zdi pa se, da so smeti
začeli odlagati še drugi odlagalci pretanjenega okusa, in če v kraju ne
bodo kmalu naredili konca temu divjemu odlaganju, bodo imeli ob
vstopu v kraj smetišče. Stvar okusa pač!
vki
KOUESARSTVO
Dober storf v
novo sezono
Tekmovanje v novi sezoni so pričeli tudi kolesarji. Članska
ekipa Perutnina Ptuj - Radenska Rog je v soboto uspešno
nastopila v Italiji na 74. veliki nagradi San Gea. Konkuren-
ca je bila zelo kvalitetna in predvsem številna, saj je na 159
kilometrov dolgi progi nastopilo 244 kolesarjev. Najbolje se
je odrezal Andrej Hauptman, ki je zasedel 5. mesto, k njego-
vemu uspehu pa so pripomogli Boris Premužič, Valter
Bonča, Zoran Klemenčič, Mitja Mahorič in Rado Rogina.
V	nedeljo so bili ptujski kolesarji ponovno v Italiji in ponovno
uspešni. Nastopili so na 10 VN Mamrna e Papacioli. Ta 162 kilo-
metrov dolga dirka je bila zelo hitra, saj je bila povprečna hitrost
44,413 kilometra na uro. V konkurenci 220 kolesarjev so se kole-
sarji Perutnine Ptuj - Radenske Rog dobro odrezali, saj je Zoran
Klemenčič osvojil v ciljnem sprintu drugo mesto, sedmi je bil An-
drej Hauptman, štirindvajseti pa Mitja Mahorič.
V	nedeljo so tekmovali v konkurenci Elite in pod 23 let na 3. na-
gradi Istraturista v Umagu. Na 90 kilometrski krožni progi je dru-
go mesto osvojil Mitja Kotnik, osmo Miran Kelner, osemnajsto
Peter Ribič. Štirje tekmovalci so si v tretjem krogu privozili šest
minut prednosti in na koncu odločili o zn^govalcu.
Na isti progi so nastopili starejši mladinci Perutnine Ptuj. V
zadnjem krogu, kilometer pred ciljem, je Matej Marin imel okvaro
na kolesu in se ni mogel vključiti v borbo za najvišje pozicije. Enaj-
sto mesto je osvojil Marjan Kelner, sedemmnajsto pa Gregor Gaz-
voda.
V	konkurenci mlajših ndadincev so vozili dva kroga, proga pa je
bila dolga 42 kilometrov. Šesto mesto je osvojil Matjaž Finšgar, ki
pa bi lahko tudi zmagal, vendar se je deset metrov pred ciljem za-
pletel z drugimi tekmovalci in ga je praktično vr^o skozi ciljno
črto. Pri tem se je rahlo poškodoval. Ostali mladi ptujski kolesarji
pa so osvojili naslednja mesta: 19. Matjaž Zavec, 28. Andrej Omu-
lec, 50. Bojan Belšak, 53. Denis Petek.
Danilo taajnšek
BOKS
Kie so plu^ boksaiji?
Tretji krog državnega moštvenega prvenstva v soboto, 14. februaria, je
v dvorani ŽKB v Mariboru potekal brez udeležbe ptujskega boksarske-
ga kluba. Videti je bilo mogoče le šest dvobojev, saj se prvenstva niso
udeležili Ljubljančani in Ptujčani. Vzroki oziroma pojasnila niso bila
navedena. Okrog sto gledalcev pa je navdušila tehnično dovršena pred-
stava Ptujčana Dušana Rakuša, ki drugače nastopa za ŽKB Lada Jago-
dič. Dejan Zavec (polsrednja) je v borbi s Celjanom Jožetom Kunstom
dokazal premoč, tako da je bil dvoboj prekinjen v peti rundi. Ostali dvo-
boji so se končali z rezultati: mladinci bantam Urič (Lada Jagodič) - Šel
(Slovenska Bistrica) 0:2, člani srednja Pinter - Kurspahič (oba Lada Ja-
godič) 0:2 predana borba; pol težka Recek (Lada Jagodič) - Dečko (Cel-
je) 0:2, srednja Rašič - Bergant (oba Lada Jagodič) 2:0.
Trener Dejana Zavca in Dušana Rakuša Ivan Pučko je povedal, da se
za oba boksarja začenjajo priprave za kvalifikacije na Evropsko prvenst-
vo. Kvalifikacijske borbe bodo za Zavca 3.3. v Nemčiji in za Rakuša 9.3.
v Benetkah. Ob dobrih rezultatih se bosta uvrstila na evropsko prvnest-
vo, ki bo maja v Minsku v Belorusiji. Vse to pa zahteva precejšnja fi-
nančna sredstva, brez katerih ni pričakovati rezultatov. Ker je na žalost
v domačem Pmju premalo posluha za tovrstni špon, je pač treba drugod
poiskati podporo in sponzorje, saj bi bila velika škoda izgubiti talenta,
kot sta Zavec in Rakuša.
F. Vindiš
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
19
20
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

OD PTUJA DO ORMOŽA / OTROŠKO VESELJE NA VLAKU
Radiiska drušiina maškar na ielezniti
Otroška oddaja Za male in velike otroke radia Ptuj je na letošnjo pustno soboto tretjič zapored
gostila razigrano druščino maškar, ki seje na brezplačno vožnjo z vlakom popeljala od Ptuja do
Ormoža in nazaj. Vlak letos ni bil muzejski, kot smo tega bili vajeni zadnji dve leti, bilo pa je
vseeno nepozabno doživetje za tiste otroke, ki so se z njim peljali prvič. Poslušalei naše otroške
oddaje so povabilo na brezplačno vožnjo sprejeli z navdušenjem, saj so vozne karte pošle v enem
samem dnevu, vožnjo z vlakom in obvezno pustno masko pa vzeli zelo resno, kajti brez tega bi
bili težko naši potniki.
Tretjič zapovrstjo sta bila organi-
zatorja vožnje za otroke družba Ra-
dio - Tednik Ptuj in Slovenske
železnice, pokrovitelj vožnje pa
Mercator SVS.
Vlak Čiha puha je na pustno sobo-
to ostal v Mariboru, kajti vožnja s
parno loKomotivo ni ona aovoijena
(zaradi suše je namreč velika nevar-
nost požarov), je pa zato na ptujsko
železniško postajo pripeljal vlak, ki
bi že na pogled lahko imel vsaj
majhno zgodovinsko vrednost. V
karnevalsko mesto je tistega dne
opoldan pripeljal male manekene iz
Maribora, ki so imeli nastop v kar-
nevalski dvorani, za otroke in starše
s Ptuja in Ormoža pa je bilo več kot
dovolj sedežev. Na tretjo vožnjo z
vlakom, ki že dobiva tradicijo, se je
podalo blizu 450 potnikov, največ
otrok, ki so si vzeli čas za zabavo in
veseljačenje. Sprevodniki na vlaku
so bili izredno strogi, saj so že do
Ormoža potnikom preluknjali vse
vozne karte, obračunali so tudi s tis-
timi, ki kart niso imeli s seboj, in
vzeli v roke tiste, ki si za tako po-
sebno priložnost niso nadeli pustne
maske. Še naj resneje so pustni čas
vzeli otroci, ki so na vlak prišli kot
pikapolonice, miške, čarovnice,
kraljične, klovni, rdeče kapice,
medvedki, cigani, Indijanci, sončki,
polžki, pika nogavičke, jelenčki, ku-
renti in še nekateri, ki so tistega dne
v naši druščini delili dobro voljo. S
seboj smo vzeli tudi harmonikarja
Davorina Horvata in Primoža
Krajnca iz Barislovcev, na ormoški
železniški postaji so potnike
počakali poskočni godbeniki godbe
na pihala pod vodstvom Slavka
Petka, ki so igrali v spremstvu
ormoških mažoretk, po kratki
vožnji pa je malim potnikom tekni-
lo tudi okrepčilo v obliki čaja in
vročega kakava, ki so ga ponujali
gostinci Hotela Ormož, zraven pa
so dodali še pustni krof. Med pos-
tankom v Ormožu je delala tudi
strokovna komisija v sestavi: Diana
Oblak, Branko Marinič in Slavko
Petek ter med potniki izbirala naj-
lepše in najizvirnejše maškare. Ime-
la je izredno težko delo, pa je na
koncu le izbrala tiste, ki so si pris-
lužili eno od skupaj osmih bogatih
nagrad (nahrbtnikov, torb in
krožnikov s podobo Dalmatincev)
otroške prodajalne Miškolin s Ptu-
ja. Treba je bilo narediti še nekaj fo-
tografskih posnetkov za spomin, to
pa so imeli v rokah neumorni Mar-
tin Ozmec na ptujski železniški
postaji, Ormožanka Viki Kle-
menčič - Ivanuša, Dornavčanka
Marija Slodnjak in še zraven Foto
Langerholc. Tinček Ivanuša je
poskrbel, da bo vse skupaj videti še
na kabelski televiziji Ptuj, dogodek
v Ormožu pa je posnela tudi ta-
mkajšnja ekipa kabelske televizije.
Mali in veliki otroci so se prav
dobro zabavali, plesali in poskušali
praviti v dobro voljo vse starše, ki so
bili z nami, pa jim to ni preveč uspe-
valo. Zato so na koncu sklenili, da se
četrtič na vožnjo z vlakom, takrat
muzejskim, odpravijo sami, starši
pa z njimi le, če bodo pokazali več
pustnega veselja kot letos. Manj dela
so imeli tudi sprevodniki Slovens-
kih železnic, saj so »morali« med
vožnje razdelid »samo« 350 slastnih
krofov; podarile so jih Ptujske pe-
karne in slaščičarne, vse drugo
delo pa sta prevzela čisto prava spre-
vodnika v muzejskih oblačilih. Ne-
kateri potniki so ju prepoznali in jo
tudi zamenjali celo za radijska vodi-
telja, slišati pa je bilo, da sta odgo-
vorno in precej zahtevno delo več
kot odlično opravila, zato ju bodo na
muzejski vlak Slovenskih železnic
povabili še kdaj v prihodnje.
Naveličani pustnih norčij in pisa-
nih kostumov so se otroci poslovili
tudi od pustno obarvanega vlaka,
ampak samo za eno leto, kajti na pri-
hodnjo pustno soboto se bo vlak za
male in velike potnike prav gotovo
ustavil na železniški postaji Ptuj, do
takrat pa bo zabave več kot dovolj v
sobotnih radijskih otroških odda-
jah.
Sprevodnika
Tatjana in Dušan
imKo IN MOŠKO FniiensTvo
"BRIGITA'
PCd0Mm,%779-226
AVTOBUSNA POSTAJA
%776A56
strojevodji Dušan in Tatjana s pravim strojevodjem.
Gneča pikapolonic, mišk, čarovnic, kraljičen, klovnov. Rdečih kapic, medvedkov, ciganov,
Indijancev, poižkov. Pik Nogavičk, kurentov... na železniški postaji.	Foto: vki
DORNAVA / FAŠENK SI JE OGLEDALO VELIKO LJUDI
Veselo, iaravo, noriovo
Člani turistično-etnografske-
ga društva Liikari v Dornavi
so v ponedeljek pripravili že
tretji fašenk po dornavsko.
Prebivalci Dornave in Mezgo-
veev so že nekaj dni prej lepo
okrasili vas. Letošnji fašenk
je zares uspel, saj se je povor-
ke udeležilo presenetljivo ve-
liko pustnih skupin in posa-
mičnih mask.
V pustni druščini, ki se je sestala
v Mezgovcih, je bilo nekaj tradi-
cionalnih etnografskih mask. Na
čelu povorke so bili kopjaši iz
Markovcev, orači iz Okiča in Dor-
nave, ruse in medvedi iz Marko-
vec, Liikari, v velikem številu pa
so odganjali zimo tudi domači ko-
ranti. Tako kot je potekala poroka
nekoč, so tudi v ponedeljek skozi
vas korakali gostiivanjci iz
Podvincev, ki so prejeli prvo na-
garado, in iz Prvencev. V karne-
valski povorki je bilo tudi nekaj
domiselnih skupinskih mask,
med njimi Pike Nogavičke, Kre-
menčkovi in zaporniki - vse te
skupine so prišle iz Bukovcev.
Ribiči iz Mezgovcev so zahtevali
svoj ribnik, za njimi so prišli
gusarji iz Gajevcev. Zelo številni
so bili učenci iz osnovne šole, še
posebej lepa pa ptičja strašila, ki
so jih upodabljali malčki iz male
šole. Med njimi so bili tudi gojen-
ci iz Zavoda dr. Marijana
Borštnarja. Člani TD Polenšak so
nam prikazali, kakšno bo življenje
v Evropski uniji, kaskaderji z Ja-
majke so nam pričarali nekaj
tovrstnih užitkov. Lahko pa smo
si ogledali tudi, kakšni so bili ga-
silci nekoč. Povorka se je pomika-
la skozi vas in skoraj pri vsaki hiši
so maškare pogostili s pijačo ali
jedačo. Še posebej pa so za to tudi
letos poskrbeli številni dornavski
cigani. Ti so se tudi letos "na svo-
jem" počutili zelo razigrano in s
svojimi domiselnimi šalami zaba-
vali gledalce.
Letos si je fešenk po dornavsko
ogledalo več kot šest tisoč ljudi, še
posebno doživetje pa je bilo za ot-
roke iz Hrastnika, ki so bili te
dneve v Centru šolskih in obšols-
kih dejavnosti Štrku v Spuhlji. Za
organizatorje je to še en dokaz, da
so v Dornavi in Mezgovcih doma
veseli ljudje in želijo vse to deliti
tudi z obiskovalci.
MS
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
21

GORISNICA/ NAJMLAJŠI JUDOlSTI ZAČELI SEZONO USPEŠNO
Obiinsko zastavo so
si v Avstriji zapomnili
z najmlajšimi v ŠD >JK Gorišnica del^o štirje trenerji OŠ Zavrč Miran Plošen-
jak, OŠ Cirkulane Marko Petek ter OS Gorišnica Mitja Kostevc in Damjan Pe-
tek.	Foto: Laura
Najmlajši tekmovalci in tekmovalke ŠDJK Gorišnica so tek-
movalno sezono v tem letu pričeli nadvse uspešno: osvojili so
naslov državnih prvakinj pri mlajših deklicah za OŠ Cirkula-
ne in pri starejših deklicah za OŠ Velika Nedelja ter naslov
posamezne državne prvakinje in dveh medalj starejših dečkov
za OŠ Gorišnica. Udeležili pa so se že tudi letošnjega prvega
mednarodnega turnirja v tujini.
V nedeljo, 8. februarja, je v
avstrijskem mestu Kirchbach po-
tekal že trinajsti tradicionalni tur-
nir tega mesta. Uradno povabilo
zanj je dobil tudi JK Gorišnica in v
konkurenci 38 klubov in 316 tek-
movalcev z 22 tekmovalci dostojno
zastopal svojo občino z zastavo, ki
jo imajo s sabo na tekmovanjih. V
svojih kategorijah so z gladkimi
zmagami osvojili prva mesta Rene
Gabrovec, Ivo Milošič in Alek-
sander Nemec, drugo mesto je
zasedla Tamara Petek, tretji pa so
bili Renato Trupkovič, Vanja
Bombek, Smiljana Bezjak in
Anja Popovič. V neposrednem
boju za medalje pa so peta mesta
osvojili: Dejan Hrnčič, Kristjan
Arnejčič, Simon Petek ter brata
Miha in Denis Vajda. Bera me-
dalj pa bi lahko bila tudi večja, če
se ne bi zaradi nesporazuma na
poti izgubil avto, ki je peljal komp-
letno ekipo državnih prvakinj,
mlajših deklic iz OŠ Cirkulane.
Od osmih slovenskih klubov, ki
so se turnirja udeležili, je Impol iz
Slovenske Bistrice zasedel drugo
mesto, Gorišnica pa je bila peta;
oba kluba sta prejela tudi ekipne
pokale.
Miran Petek
PTUJ / KLUB BORILNIH VEŠČIN
1997. - /efo velikih usi^hov
Klub borilnih veščin iz Ptuja šteje 120 članov, ki delujejo v treh se-
lekcijah: mlajši pionirji, starejši pionirji ter mladinci in člani.
Tudi treningi so razdeljeni po selekcijah. Glavni trener in koordi-
nator vseh treningov je neumorni Vladimir Sitar, ki je, mimogrede,
tudi uspešen selektor državne reprezentance Slovenije, s katero je
dosegel vrhunske rezultate.
Vladimir Sitar nam je o uspehih in
načrtih kluba povedal: "Smo najšte-
vilčnejši klub v Sloveniji in najboljši
tudi po uspehih. Treniramo dva- do
trikrat tedensko, tekmovalci, ki pa
želijo dosegati vrhunske rezultate, pa
trenirajo skoraj vsak dan, posebno
pred pomembnimi tekmovanji. Reči
moram, da je disciplina in motivi-
ranost naših tekmovalcev na višku,
kajti brez tega ni rezultatov, vsaj vid-
nejših ne. Sam seveda vsega ne zmo-
rem, zato mi pri treningih zelo
uspešno pomaga Dušan Pavlica, ki se
ukvarja predvsem z mlajšimi, uči jih
neke vrste poštevanko borilnih
veščin. Pohvaliti moram celoten up-
ravni odbor, s katerim dobro in
uspešno delamo. Ugotavljam, da
med nami vlada zdrav športni duh,
tako da premagujemo tudi najtežje
ovire, ki se postavljajo pred nas. V
klubu imamo tudi sodnike z licenco,
ki so si pridobili velik ugled v domo-
vini in tujini. Pri vsem tem moram
pohvaliti tudi vse starše naših
športnikov, kajti brez njihove po-
dpore vsega tega ne bi bilo. Če po-
mislim, kaj vse smo dosegli v
lanskem letu, mi zastane dih. Teh re-
zultatov se rad spominjam, v mislih
pa sem že na tekmovanjih, ki nas
čakajo letos. Treninge časovno in
vsebinsko bogatimo z novimi prije-
mi, tako da bi bili naši tekmovalci
kar najbolje pripravljeni. Pred krat-
kim smo v našem klubu dobili
športnico in športnika občine Ptuj za
leto 1997, to sta Maja Ozmec in Da-
vorin Gabrovec, oba dolgoletna in
zelo uspešna člana našega kluba, tudi
kategorizirana športnika medna-
rodnega razreda.
Vzporedno ob našem primarnem
poslanstvu pa se trenutno ukvarjamo
z dokončno izgradnjo nove telo-
vadnice z vsemi dodatnimi prostori.
Smo tik pred otvoritvijo tega lepega
in potrebnega objekta. Rad bi se zah-
valil vsem, ki so kakorkoli pomagali
pri uresničitvi tega projekta, katere-
ga uradni naziv bo KICK-BOXING
CENTER PTUJ.
O načrtih pa bi rekel, da so želje
vedno eno, možnosti pa drugo.
Nedvomno želimo biti ponovno na-
jboljši klub v državi, kar smo že nekaj
let, z mednarodnih tekmovanj izvleči
maksimum, udeležiti se kar nekaj
turnirjev za svetovni pokal, in ker nas
letos čaka tudi evropsko prvenstvo, si
na tiho želimo evropskega prvaka.
Vse je odvisno seveda od nas samih in
kančka šporme sreče seveda."
Fran€ Slodniak
Mladinska in članska selekcija z upravnim odborom kluba
22
četrtek, 26. februar 1998 - tednik

Pustne zabave je konec in čas je, da
se malo umirimo ter poslušamo
glasbo, ki naj sledi trenutnemu raz-
položenju.
HOT CHOCOLADE so za izredno
uspešen britanski neodvisni film Do
nagega ponovno posneli pesem You
Sexy Thing ter izdali tudi zgoščenko
The Very Best of Hot Chocolade.
Vroča čokolada je dobra in prav tako
je dobra nova verzija klasike IT STAR-
TED WITH A KISS 98'	v
kateri je na novo zapel vokal stari
maček EROL BROWN.
Ameriška pevka PAULA GOLE je kar
sedemkrat nominirana za najvišjo
glasbeno nagrado grammy. Inovativ-
na PAULA je z albuma The Fire snela
pesem ME	ki bo gotovo na-
daljevala uspešno pot pesmi Where
have aH the Cowboys Gone in I don't
want to Wait.
Avstralska vzhajajoča zvezda NATA-
LIE IMBRUGLIA je zadela v polno s
skladbo Torn in albumom Lett of the
Middie. Mlada NATALIE bo poizkušala
ponoviti uspeh v skladbi BIG MISTAKE
(^HBlBl^, ki je malo bolj rockovsko
zastavljena in nima tako lahkega bese-
dila.
Fantje iz skupine Bon Jovi so trenutno
na počitnicah. Pevec te skupine Jon
Bon Jovi pa je dobil nagrado brits
avvards za najboljšega tujega pevca v
Veliki Britaniji. Njegov velik prijatelj ter
kitarist skupine Bon Jovi RICHIE SAM-
BORA me je pozitivno presenetil s pe-
smijo HARD TIMES COME EASY
ki jo krasi melodičnost,
saj gre pesem takoj v uho.
».V
Teden za tednom se nabirajo ročk no-
vosti iz ZDA in prav je, da zapišem
tako imenovane Modem Ročk novos-
ti: She Said - COLLECTIVE SOUL, Ne-
ver is a Promise - FlONA APPLE, Long
Hard Road out of HelI - MARVLIN
MANSON, The Echo of your VVhisper -
DONNY OSMOND, The Mummer's
Dance - LOREENA McKENNIH, Why
can't we be Friends - SMASH MOUTH,
Lady, your Roof Brings med down -
SCGTT VVEILAND, Blue on Black -
KENNY WAYNE SHEPHARD BAND,
Goodbye - SAVE FERRIS, VVanted -
REFRESHMENTS, Bad Fish - SUBLI-
ME, Be Strong now - JAMES IHA, I
will Buy you a New Life - EVERCLE-
AR, Mungo City - SPACEHOG, Cana-
dian Song - BLUES TRAVALERS, Vi-
deo Killed the Radio Star - THE PRESI-
DENTOFTHE USA...
Ameriški ročk band VAN HALEN je bil
deležen največje pozornosti s koma-
dom Jump. Najnovejši album tega po-
pularnega banda bo nosil naslov Van
Halen 3 in na njem bo tudi novi poten-
cialni hit VVITHGUT YOU	ki
ga je zapel sam Eddie Van Halen.
i^Ciik
Britanski neodvisni ročk band OCEAN
GOLOUR SCENE sestavljajo Simon
Fovvler - vokal in kitara, Steve Gradock
- klaviature, Damon Minchella - bas in
Oscar Harison - bobni. Odlični glasbe-
niki so odigrali komad IT'S A BEAUTI-
FUL THING	ki ga bodo pro-
movirali tudi na veliki svetovni kon-
certni turneji.
Pred nekaj leti je nemški duet CULTU-
RE BEAT zasedal vrhove vseh po-
membnejših svetovnih lestvic s koma-
dom Mr. Vain. V letu 1998 pa sledi
nov napad skupine CULTURE BEAT s
komadom PAY NO MIND	ki
je tipičen sodobni dance komad.
Nemška skupina SWEETBOX je tre-
nutno še zmeraj zelo popularna s pri-
redbo komada Everything's gonna be
Aliright. SWEETBOX so tokrat naredili
manj sladek komad DON'T GO AWAY
saj ta nima tistega sladkega
napeva, ki naredi velik vtis na pos-
lušalca.
RICKY MARTIN je zelo popularen v
Južni Ameriki, kjer so njegov komad
Maha prodali v več kot milijonu prim-
erkov. Mali RICKY bo zapel tudi eno iz-
med uradnih himen svetovnega nogo-
metnega prvenstva letos v Franciji in
tokrat promovira komad VUELVE
Dansko atrakcijo pod imenom AQUA
sestavljajo Lene Gravrford Nystrom,
Rene Dif, Soren Rasted in CIaus Nore-
en. Po plesnih hitih Barbie GirI, Lolli-
pop (Candyman) in Doctor Jones nam
skupina AOUA predstavlja pesem
TURN BACKTIME (^IbM^, ki bi jo
lahko opredelil kot tipičen pop!
David Brezniic
BIL SEM
PUSTNA
MASKA
Pust je običaj, Iso se ljudje
našemimo. Pust se začne po
svečnici za korante, za ostale
maske pa nekaj dni pred pus-
tom.
Bil sem miška. Za to masko
smo se odločili bratranci. Vsi
smo bili miške in imeli smo
enega mačka. Odšli smo v šotor
v Lancovo vas. Pri vsaki hiši so
nas lepo sprejeli in nam dali de-
nar in krofe. Moji vtisi so bili
zelo lepi. S prijatelji smo vsi do-
bro pustovali. V maskah se
bomo srečali drugo leto.
Bojan Auer, 4.r.,
OŠ Sela
PUST VESELIH
UST
"Danes je pust!" sem si rekla.
Ko je pust, hodijo od hiše do
hiše razne maske, ki prosijo za
debelo repo.
Jaz sem to leto bila našemljena
v črno vdovo. To je pajek, ki te
piči in takoj moraš k zdravniku.
To obleko sem si izposodila pri
prijateljici Olgi. Imela sem
pajčevino iz polivinila, na bluzi
velik bel križ, imela sem tople
LUJZEK
Dober den vsoki den! Tak, pa
je za nami. Mislin na fašenk,
proznik vseh pametnih norčav.
Na pepelnico smo se posipali s
pepelom in zdaj je drgoč vse
vredik. Še gnes sen nekši omo-
tični in doj pokločeni, saj so
me na ptujskem kurentovoji
skoro pohodili. V tisti gužvi
nesen veda, ali hodim ^ svoj-
ih ali drugih nogah. Se z go-
spodom Tudžmanom sva si
segnola v roke, saj se poznama
kak štora borca. ''Kako si mi,
Alojze, kad češ ustanoviti Re-
publiku Prlešku?" me je prese-
neta z vprašajom. Doba sen
občutek, da mu pašejo naše
prleške dobrote, saj je tak
gemišteka spija, kak da bi
kapljica v morje padnola.
Nasploh so ble v povorki na
Ptuju dobro prikozane zadeve
v zvezi z vohunsko afero pri
Zovrči, Trdinov vrh in druge
medsosedske zdrahe. Veseli
me, da so dobili prvo nagrado
moji haloški pajdoši, ki so lepo
predstavili klonirano haloško
kravico. Uboga revica, kaj je
vse mogla prestoti, pret kak je
super kravica grotala. Tisto ta
drugo kloniraje s tisto žensko
pa se mi glih neje dopalo in se
mi zdi, da neje v povorko pa-
salo. Zanimivo in tudi žalost-
no je bilo viditi popotovanje
Slovenčkov v Evropo z avtom
leta v obliki domoče šajtrge ali
samokolnice, kak bi se boj po
slovensko reklo. Zlo dober je
bija tudi osamleni turist s Po-
lenšaka, ki seje v bližajočem
se leti 2003 v Piranski zaliv na
dopust pela natovorjeni s pa-
keti Rdečega križa in Karita-
sa. Seveda je meja s seboj tudi
korpflašo domoče kapljice,
krompir in druge oblike prve
pomoči. Joj, kaj se nam vse
obeta v začetki drugega stulet-
ja, če se bomo morali voziti s
kombiniranimi polovičnimi
avti in polovičnimi motornimi
pecikli.
Pa še to vam moren povedati
Z Mico sma bla tudi v karne-
valskem šotori. Skoro sma
zgubila eden drugega. Jaz sen
pri spodnjem, una pa pri zgor-
jem šanki in sma si samo po
mobiteli tel^onirala. Ce ma že
vsoko tele mobi-telička, zakaj
ga te ne bi še jaz meja.
Tqko za gnes. Vas pozdrovla
vaš mobi-teležjak LUJZEK
c^Mladi dopisniki
črne hlače in pajkovo glavo. To
idejo mi je dala Olga in mi je ta-
krat tudi posodila obleko. Bila
sem vesela, ker so me ljudje lepo
sprejeli. Imeli so tudi pustni
šotor, ki je bil odprt štiri dni. Za
pusta je mamica spekla krofe in
jih ponujala maskam.
Ta pust mi je bil še posebej
všeč, to pa zato, ker sem se zalju-
bila.
Maja Mlakar, 4.r.,
OŠ Sela
MARSOVEC
SPOZNAVA
SVET
Nekoč je živel Marsovec, ki si
je zelo želel videti Zemljo. Bil je
velik in star. Videl je že zelo ve-
liko vsega. Star je bil namreč
tisoč devetsto sedemindevetde-
set let. Tudi močan je bil, zato je
rad pomagal drugim Marsov-
cem. Ime mu je bilo Jaka. Za
svoj tisočdevetstosedeminde-
vetdeseti rojstni dan je dobil ra-
keto. Ker je ni znal voziti, ni
mogel prileteti na Zemljo. Skle-
nil je, da bo naredil izpit. Zelo
dolgo je trajalo, da je Jaka nare-
dil izpit.
Ko ga je naredil, je hitro vzel
nekaj kovine in goriva ter se od-
pravil na pot na Zemljo. Potoval
je nekaj dni. Ko je pristal, je iz-
stopil in se začudil. Zagledal je
ptice, drevesa, avtomobile in še
marsikaj. Vsi so se ga prestrašili,
kajti niso vedeli, kdo je on. Hi-
tro se je skril na drevo. Zagledal
je gnezdo, v njem pa majhne
ptičke. Eden izmed njih je lepo
vljudno pozdravil in se predsta-
vil. Ime mu je bilo Miha. "Jaz
sem pa Jaka," je dejal. Vprašal ga
je, če mu razkaže Zemljo. Ko sta
hodila, je Jaka nenadoma zagle-
dal ljudi. Hitro sta se skrila in
počakala, da je bil zrak čist.
Odšla sta naprej. Jaka se je
spomnil na svoj dom. Moral se
je posloviti od svojega novega
prijatelja in odšel. Tako je stari
Jaka videl svet.
Rok Panikvar, 3.b,
OŠ Kidričevo
PRI IGRI
Jaz se rad igram. Najraje vi-
dim, da me pokliče sosedov
Aleš. Aleš ima računalnik. Na
njem je veliko vrst iger. Igrava
drug proti drugemu. Zelo je za-
nimivo. Zbirava točke za zma-
go. Če je Aleš boljši, sem
razočaran. Ko ga premagam, je
zelo jezen. Običajno takrat igro
končava. Večkrat se zraven
skregava. Želim si računalnik,
da se bom lahko igral z njim.
Takrat bom srečen.
Alen Skledar, 2.a,
OŠ Majšperk
LASTNA HVALA
SE POD MIZO
VALJA
Nekega dne je pes Floki prišel
v šolo in rekel: "Imamo nov
avto, ki je stal 100.000 mark." O
tem avtu se je bahal še ves dan.
Ampak nesreča mu je prinesla,
da je naslednjega dne deževalo.
Ker je prejšnji teden izgubil
dežnik, ga je morala mati peljati
v šolo. Pred šolo pa so se pogo-
varjali sošolci in videli, da se je
pripeljal v šolo s "fičkom". Muri
ga je vprašal: "Kje pa imaš zdaj
avto za 100.000 mark?" Floki ga
je samo jezno pogledal in ves os-
ramočen odšel v šolo. Od takrat
se nikoli več ni bahal. Lastna
hvala se pod mizo valja.
Natalija Ban, 6. a,
OŠ OlgeMeglič
URA
Ura tika taka. Moja ura ima
štiri kazalce. Je modre barve.
Moja ura je štirikotne oblike.
Moja ura močno zvoni. Ima ze-
leno številčnico, ki kaže čas.
Uro popravi urar^ Dobil sem jo
na Madžarskem. Želim si žepno
uro. Imam samo eno uro.
Grega Pavlič, 2.r.,
OS Lenart
MUHA
v razred priletela je žival.
Joj, kako sem se je bal.
Zabrenčalo je močno
kot letalo bi prišlo.
Plašno pogledal sem jo
in potem hitro obrnil glavo.
Videl sem jo.
Bila je majhna in suha,
bila je muha.
David Lovrec, 3.a,
OŠ Cerkvenjak
V
RASTLINJAKU
DENARJA
Nekega dne je detektiv Šnofec
odkril rastlinjak. Bil je zelo ve-
sel, saj kaj takega še doslej ni od-
kril nihče. Sprva je vsak dan
točno opoldne šel v majhen,
čisto navaden rastlinjak. V njem
je bilo polno rastlin in to vseh
vrst. Na koncu neke sobe so bile
stopnice, ki so vodile v poseben
rastlinjak. V njem je bilo sto
petdeset dreves, ki so se imeno-
vala ula-ula. Na njih je rastlo
polno denarja vseh vrst kot ja-
bolka. Šnofec jih je nekaj vtrgal.
7 niimi si ip Ifiini] 7pln Hratrnrp-
no lupo za odkrivanje sledi. Ne-
kega dne, glej ga spaka, se je
neko drevo posušilo. Šnofec je
začel stokati, da se mu bodo vsa
drevesa posušila. Ko je začel sti-
kati in gledati neki majhen
lonček z zemljo, mu je po nes-
reči padel kovanec denarja v
lonček. Ker se mu ni dalo vse
zemlje premetavati, ga je kar
pustil. Ko je prišel drugi dan, je
videl, da je na istem mestu v is-
tem lončku, kjer se mu je
posušilo drevo, zrastlo novo
mlado drevo kar čez noč. Nato
se je lotil dela in posadil kovan-
ce v vse lončke, ki jih je imel.
Zrastla so mu drevesa, ki so bo-
gato rodila. Postal je zelo bogat.
Ko so ljudje to slišali, so začeli
takoj iskati ta rastlinjak denarja.
Slišala sem, da ga še danes
iščejo, vendar ga še niso našli.
Sanja Kukovec, 6. a,
OŠ Ogle Meglic, Ptuj
NA SMUČANJU
v sredo sva se z atijem odpra-
vila na smučanje. Na Rogli sva
najprej kupila karte. Peljala sva
se na smučišče, ki se imenuje
Jasa. Smučala sva ves dopoldan.
Ko sva bila utrujena, sva se s
sedežnico peljala na vrh. Po-
spravila sva smuči in opremo in
se odpeljala domov. Ko sva
prišla domov, sva bila utrujena.
Mama me je vprašala, ali sem na
smučanju kdaj padel. Skuhala
nama je kosilo. Po kosilu sem
šel počivat.
Rok Fajt 2.a,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
25
I . "L
Sporfne novi€e
ATLETIKA # Vindiš zmago-
valec avstrijskega pokala
Mirko Vindiš je zmagal tudi na zadnjem,
sedmem krosu za avstrijski pokal in tako dobil
vseh sedem. Kljub temu da je bil kot
zmagovalec znan že prej, ni popustil in
prepričljivo zmagal. Šlo pa je v bistvu za
pripravo na nadaljevanje sezone v maratonu.
I.k.
NAMIZNI TENIS #
Vesna lmaq - Petovia 4:3
V 1. slovenski namiznoteniški ligi za moške so
igralci ptujske Petovie izgubili srečanje v
Ljubljani proti ekipi Vesni lmaq. To je bil njihov
drugi nesrečni poraz s to ekipo.
Posamezni izidi: Šemrov - Capan 2:1, Rakun -
G. Zafošnik 0:2, Pavič - Grbjč 2:0,
Semrov/Pavič - G. Zafošnik/Grbič 1:2, Šemrov -
G. Zafošnik 2:0, Pavič - Capan 2:1, Rakun -
Grbič 0:2.
Danilo Klajnšek
NOGOMET•
Seminar za nove sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov pri
MNZ Ruj bo v četrtek, 26. februarja, ob 18. uri v
sejni sobi športne dvorane Mladika organiziralo
seminar za nove sodnike. Ptujska sodniška
organizacija je poslala razpis na vse klube s
tega področja in zato pričakuje večji odziv.
Danilo Klajnšek
NOGOMET •
Seminar za trenerje
Nogometna zveza Slovenije pripravlja
strokovno izpopolnjevalni seminar za
nogometne trenerje za pridobitev LICENCE B
(pogoj za vodenje moštev v letu 1998). Ta bo
28. februarja v Mariboru (z^ OZT Maribor, Ruj,
Celje) v dvorani Tabor (ŠP Zelezničar)ob 9. uri.
ŠAH # Turnir občine Videm
športno društvo Leskovec pripravlja v soboto,
28. februarja, ob 13. uri v prostorih Leske v
Leskovcu drugi šahovski turnir občine Videm.
Za najboljše so organizatorji pripravili pokale in
praktične nagrade. Prijave bodo sprejemali pol
ure pred pričetkom turnirja.
jš
KOŠARKA •
9 krog rekrecijske lige
V 9., predzadnjem krogu rekreacijske lige so
bili doseženi tile rezultati: Podlehnik - Talum
70:38, Majšperk - Kidričevo 69:61, prosta
Ptujska Gora. Na lestvici vodi Talum pred
Kidričevim, Majšperkom, Ptujsko Goro in
Podlehnikom. V zadnjem krogu (27.2.) bodo
igrali Kidričevo - Ptujska Gora, Podlehnik -
Majšperk, prost pa je Talum.
R. Hojak
POPRAVEK
Pri poročanju o tekmi 8. kroga rekreacijske
košarkarske lige Ptujska Gora - Talum v
Majšperku je bil objavljen napačen rezultat.
Pravilen je: Rujska Gora - Talum 71:84 (35:37).
Za napako se opravičujemo.
Ur
2. SLMN - VZHOD
# Mano Po/o -
Maiolka 3:8 /3:2/
STRELCI: 0:1 Pišek /9/, 1:1
Škedelj /23/, 2:1 Habjanič /24/,
2:2 Bračič /28/, 3:2 Donosa
/29/, 3:3 Bezjak /32/, 3:4 Ciglar
/44/, 3:5 Bezjak /49/, 3:6 Fri-
dauer /55/, 3:7 Bračič /58/, 3:8
Selak/60/.
MAJOLKA: Kozel, Fridauer,
Bezjak, Bračič, Ostroško,
Pišek, Ciglar, Selak, Trafela.
Nogometaši Majolke iz Vidma
so dosegli še tretjo zaporedno
zmago in se bodo ob zaključku
prvenstva lahko realno vključili
v boj za obstanek med drugoli-
gaši.
V naslednjem krogu bodo v
petek ob 19. 30 uri v športni
dvorani Center zaigrali proti
ekipi Fa Maik.
Danilo Klajnšek
PTUJ • Koninita
lige MNZ Ptuj
Razpored tekem v soboto, 28.
februarja, v športni dvorani
Center: 9.00 Rajh Draženci -
Lipa Vitomarci, 9.35 Zg. Prista-
va - Dolane, 10.15 Lipa Vito-
marci - Dolane, 10.50 Rajh
Draženci - Zg. Pristava, 11.30
Zg. Pristava - Lipa Vitomarci,
12.05 Dolane - Rajh Draženci,
12.45 Vitomarci Petlja - Krona
Zagi, 13.20 ŠD Majšperk - Gos-
tišče Tone, 14.00 Krona Zagi -
Gostišče Tone, 14.35 Vitomarci
Petlja - ŠD Majšperk, 15.15 ŠD
Majšperk - Krona Zagi, 16.00
Gostišče Tone - Vitomarci
Petlja.
ORMOŽ • Turnir
za mlajše deike
V ormoški športni dvorani na
Hardeku je potekal 2. turnir v
malem nogometu, ki ga je orga-
niziral Nogometni klub Ormož.
Lani so sodelovale štiri, letos pa
kar osem ekip. V odmoru med
tekmami so se v ekshibicijski
tekmi pomerili cicibani Ormoža
in Varteksa.
Mlajši dečki (letnik 85) so nas-
topili v dveh skupinah. Mlade
nogometaše Ormoža sta vodila
Bojan Cunk in Denis Jurčec. Po
treh tekmah so bili na čelu sku-
pine A, zbrali so 6 točk, prav to-
hko pa jih je imel tudi drugo-
uvrščeni Železničar iz Maribo-
ra. Tretji so bili nogometaši Za-
rice iz Kranja, četrti pa Bak-
ovčani. V skupini B sta imela
Aluminij iz Kidričevega in Var-
teks iz Varaždina po 6 točk, tret-
ja je bila ptujska Drava in četrta
Radgona. Najboljši iz obeh sku-
pin so zaigrali za najvišja mesta.
Prvo mesto je osvojil Aluminij,
ki je v tekmi za prvo mesto pre-
magal domačine iz Ormoža z
0:1 (0:0). Varteks je zasedel tret-
je mesto, potem ko je s:4:1 (2:0)
premagal ekipo Železničarja.
Mladi nogometaši so prejeli po-
kale in lepo spominsko darilo.
Pokrovitelj turnirja je bila
občina Ormož.
vki
ROKOMET
GrailMrof PrmUmr «
lika iiMfef/a Z1i31 /M 6/
Velika Nedelja: Kovačee, Belšak 9, R. Mesaree 3, Trofenik 1,
Potočnjak 1, Kumer, Bezjak 5, Pisar 2, Planine 8, Kokol, Belec,
A. Mesaree 2
Rokometaši Velike Nedelje na-
daljujejo zmagovalni niz v tekmo-
vanju v 1. B državni rokometni
ligi. Prejšnji konec tedna so gosto-
vdi pri Gradbincu iz Preddvora.
Domači rokometaši so v začetku
sicer povedli s 3:0, toda gostje iz
Velike Nedelje so zaigrali v višji
prestavi in odpora domačih ter
sanj o morebitni zmagi je bilo ko-
nec.
Danilo Klajnšek
1.BSRL ^Velika
Nedelja - Sešir
20:22 (11:10)
v derbiju 14. kroga v prvi B
moški rokometni ligi igralcem
Velike Nedelje ni uspelo prema-
gati vodilnega Šeširja iz Škofje
Loke. Bili so zelo blizu, vendar sta
dve odločitvi sodnikov Babica in
Čeaka v zaključku tekme tudi
lahko vzrok za poraz domačih. Če
pa odmislimo sodniške odločitve,
so domači v zaključku imeli pre-
več težav z obrambo gostov, torej
jim je ob sicer odlični obrambi
slabše šlo v napadu. Oboji so gara-
li v obrambi, svoje pa sta dodala
oba vratca, pri domačih Belec in
pri gostih Keše, ki si ga bodo ne-
kateri domači igralci, predvsem
Alan Potočnjak, dobro zapomnili.
Oboji so v obrambi igrali globljo
varianto in zelo zavzeto, v napadu
pa imajo domači boljšo individu-
alno, gostje pa ekipno igro. Morda
je bil tukaj mala utež, ki je jeziček
na tehtnici prevesila na stran gos-
tov.
Domači niso dobro začeli, saj so
gostje s čvrsto obrambo in izdela-
nimi napadalnimi akcijami v 20.
minuti vodili že s štirimi zadetki
prednosti (6:10). V nadaljevanju
pa so domači uspešno zaustavili
kombinacije gostov, ki so bili na
trenutke kar zmedeni. Zato je Ve-
lika Nedelja prevzela tudi rezul-
tatsko pobudo in v 40. minuti vo-
dila še z dvema zadetkoma pred-
nosti (18:16). V zaključku pa so
gostje najprej izenačili, kar jim je
dalo novega poleta, in zmaga je
bila blizu. Ponujeno so vzeli, kar
pa jahko stori le dobra ekipa, kot
je Šešir.
Domačini so potrdili, da so ena
boljših ekip v tej ligi, ki se lahko
enakovredno kosa z vsemi trenut-
no najboljšimi. Škoda pa je za po-
raz, saj bi z zmago Velika Nedelja
le točko zaostajala za prvim mes-
to, tako pa sedaj štiri. Vendar je
do konca prvenstva še daleč.
Velika Nedelja: Kovačee, Belšak
5, Mesaree, Trofenik, Potočnjak,
Kumer 2, Bezjak 1, Gregorič, Pla-
nine 7, Kokol, Pisar 5, Belec.
I.k.
ŠMARTNO-
DRAVA 25:15/7:7/
DRAVA: Mešl Kolednik 2,
Bračič 1, Kafel 1, Cerček, Kac 1,
Pšajd 2, Mikolič 3, Kozel 4, Ko-
tar, Berlič.
Na gostovanju v Litiji prejšnji
konec tedna so rokometaši ptuj-
ske Drave ponovno izgubili. Z
morebitnim uspehom je še obsta-
jala neka možnost za obstanek,
vendar je sedaj praktično ni več.
Potrebno pa je upoštevati dejstvo,
da je Drava nastopila s precej
pomlajeno postavo. Kljub vsemu
pa so se Ptujčani zelo dobro držali
v prvem polčasu - reztiltat po
prvih tridesetih minutah je bil
7:7. V nadaljevanju srečanja pa so
domači prišli do prednosti in jo
do konca srečanja povečali na de-
set zadetkov.
Velika škoda je, da so rokome-
taši Drave popustili v drugem
polčasu, saj se je tokrat ponujala
velika priložnost, da bi lahko sto-
rili yeč.
Danilo Klajnšek
1. B SRL • Drava -
Inles 20:27/8:13/
DRAVA: Berlič, Bračič,
Oprešnik 4, Kolednik 2, M.
Bračič 1, Kafel, Čerček 1, Kac 5,
Pšajt 2, Mikolič 1, Kozel 4, Ko-
tar.
Pomlajena vrsta rokometašev
ptujske Drave je doživela novi po-
raz, tokrat proti ekipi Inlesa iz
Ribnice, ki goji prvoligaške ambi-
cije. Ekipi sta se do 17. minute iz-
menjevali v vodstvu, potem pa je
Drava do odhoda na odmor nare-
dila preveč napak, gostje iz Ribni-
ce so to izkoristili ter prišli do
vodstva s petimi zadetki.
Začetek drugega polčasa je bil
podoben zaključku prvega in
gostje so povedli z osmimi zadetki
prednosti. Ptujčani so se sicer tru-
dili, vendar je bilo narejenih pre-
več napak, da bi se lahko pri-
bližali gostom na manjšo razliko.
Rokometaši Drave so sicer izgu-
bili, vendar jim nihče ne more
očitati neborbenosti, ki je bila to-
krat izjemna.
Danilo Klajnšek
3. SRL-ŽENSKE
•	Elektro Senčar
Ptuj - Mobix
6-emovci 28:19
/16:9/
Elektro Senčar Ptuj: Vido-
vičeva, Bojeva 3, Potočnikova 2,
Šijančeva 13, IHičkova, Maje-
ričeva, Mlakarjeva, Petkova 1,
Maračičeva 5, Srebmjakova 4,
Peteršičeva, Gregorečeva.
Rujske rokometašice so prejšnji
konec tedna dosegle visoko zmago
proti ekipi Mobix Črenšovci.
Domače rokometašice so takoj
prevzele vse niti igre v svoje roke.
Hitro so prišle do visokega vodst-
va in ob odhodu na odmor je nji-
hova prednost znašala sedem za-
detkov. Vse do 45 minute je kaza-
lo na pravo katastrofo gostij, saj so
ptujske rokometašice vodile že s
štirinajstimi zadetki prednosti..
Zadnji del srečanja pa je nekoliko
pokvaril vložen trud.
Če bodo v prihodnjih srečanjih
ptujske rokometašinje zaigrale
tako, kot so tokrat do 45 minute,
potem ni bojazni za uspeh.
#	Elektro Senčar
Ptuj - Novo mesto
32:20/14:9/
ELEKTRO SENČAR PTUJ:
Vidovičeva, Bojeva, N. Potočnik
5, Šijančeva 9 / 6/, Pučkova 1,
Majeričeva, Podhostnikova,
Mizarjeva 2/1/, Petkova 7,
Maračičeva 3, A. Potočnik,
Srebmjakova 5.
Rokometašice Elektro Senčarja
Ptuj so dosegle še tretjo zapored-
no zmago. Tokrat so bile njihove
žrtve igralke Novega mesta.
Začetek srečanja je bil dokaj ize-
načen, nato so si Ptujčanke priig-
rale tri zadetke prednosti, vendar
so se jim gostje močno približale.
Toda s tem je bilo njihovega od-
pora praktično konec. V nadalje-
vanju pa je prednost domačih
rastla iz minute v minuto in na
koncu znašala dvanajst zadetkov.
Zmaga rokometašic Elektro
Senčarja je povsem zaslužena, nji-
hova igra v zadnjih treh krogih
pa je vedno kvalitetnejša in vliva
optimizem v nadaljevanju
prvenstva.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
I.	DRŽAVNA LIGA
# Ptuj - Olimpija
1674:1691
v devetem krogu prve državne
lige so strelci Ptuja gostili vodil-
no ekipo lige SD Olimpija
Ljubljana. SD Ptuj je nastopil v
sestavi Franc Bedrač (568), Maj-
da Raušl (544) in Janez Stuhec
(562). Ljubljančani so zmagali
ekipno in posamezno. Posamez-
no je bil zmagovalec Robert
Krajnc s 571 krogi.
II.	DRŽAVNA
LIGA • SD Dušan
Poženel Rečica -
SD Ptuj Petlja
1627:1598
v devetem krogu druge
državne lige so strelci ptujske
Petlje gostili strelce SD Dušan
Poženel iz Rečice. Tekma je bila
derbi druge lige. Strelci Petlje
so nastopili v sestavi Matija
Potočnik (535), Robert Šimen-
ko (531) in Milan Stražišar
(532). Posamezno je zmagal
Pavle Knez s 550 krogi.
DOPISNA LIGA •
Pred polfinalom
Ptujčani vodijo
Dopisna državna liga je
končala sedmi krog, zdaj je v so-
boto in nedeljo polfinale, 14. in
15. marca pa finale. Pred polfi-
nalom^ so Ptujčani najučinkovi-
tejši. Člani Slavko Ivanovič, Mi-
lan Stražišar in Matija Potočnik
vodijo s 6572 krogi, drugi so
Kranjčani (6566), tretji je Trzin
(6536). SD Ptuj je že petkrat za-
pored državni prvak, letos pa je
zaradi finančnih težav vprašlji-
va udeležba v polfinalu, brez
tega pa ni finala.
Strelska družina Ptuj v mla-
dinski ekipi, ki jo sestavljajo
Robert Šimenko, Marjan Gril in
David Vahč, vodi, mladinke
Alenka Peteršič, Sabina Žampa
in Tanja Roškar pa so druge v
ženski konkurenci. Posamezno
med mladinci vodi Matija
Potočnik (2191), drugi je Robert
Šimenko (2181 kr.), tretji David
Valič (2123) in četrti Marjan
Gril (2115). V konkurenci mla-
dink vodi državna reprezentan-
ka Alenka Peteršič (2112), Sahi-
na Žampa je četrta in Tanja
Roškar šesta. V kategoriji vete-
ranov sta se uvrstila v polfinale
Franc Simonič in Slavko Ivano-
vič.
Predsednik SD Ptuj Franc Si-
monič je obžaloval, da zaradi fi-
nančnih sredstev ni v možnosti
nastopa v polfinalu, saj so bili
lani posamični zmagovalci mla-
dinec Matija Potočnik, član
Franc Bedrač in veteran Slavko
Ivanovič, letos pa so pričakovali
še boljše rezultate. Do sobote je
še nekaj dni in še ni vse iz-
gubljeno.
SI
NOGOMET / PRIJATEUSKE TEKME
Aluminii - Železni'
iar2:3/2:l/
STRELCI: 1:0 T. Emeršič /5/, 2:0 Kraševee
/25/, 2:1 Pitamic /45 iz llm/, 2:2 Rojht /78/,
2:3 Majceno^1č/89/
ALUMINIJ: Fideršek, Fridl, Habjanič, M.
Emeršič, Perkovič, Kolar, Boškovid, T.
Emeršič, Krajnc, Rozman. Igrali so še: J.
Šmigoc, Hertiš, Zelko.
Tudi v povratnem prijateljskem nogometnem
srečanju so minimalno zmago slavili nogome-
taši mariborskega Železničarja. Kidričani so
nastopili močno oslabljeni, vendar se to v nji-
hovi igri v prvem polčasu ni poznalo. Dosegli
so dva lepa zadetka iz izdelanih akcij. Domači
so v tem delu igre igrali dobro, pri gostih pa je
izstopal njihova nova okrepitev iz Sarajeva Go-
ran Markovič, ki bi lahko veliko pomenil mari-
borskim modrim v nadaljevanju prvenstva, ko
se bodo borili za vstop v prvoligaško slovensko
nogometno elito.
Začetek nadaljevanja je bil v znamenju nogo-
metašev Aluminija. Toda po šestdeseti minurf
so pričeli popuščati in iniciativo so imeli gost-
je, ki so do konca srečanja dosegli še dva zadet-
ka.
Starše - Aluminij
0:3/0:0/
STRELCI: 0:1 Kolar /68/, 0:2 Boškovič /70/,
0:3 Perkovič/81/
ALUMUVU: Fideršek, Perkovič, Gorše, Hab-
janič, M. Emeršič, Kr^nc, Kolar, Boškovič,
T. Emeršič, Rozman, Kraševec. I^ala sta še
L. Šmigoc in Zelko.
Nogometaši četrtoligaša iz Starš so namučili
kidričevskega dmgoligaša, še posebej v prvem
polčasu, ko so imeli dovolj moči. Zaigrali so
lepo in imeli tudi nekaj priložnosti. Tudi del
igre v drugem polčasu je bil podoben igri v
prvem delu. Kidričani so prišli do zmage v
zadnji tretjini igre, ko so izkoristili boljšo tele-
sno pripravljenost in dosegli tri zadetke. Je pa
dejstvo, da bi morali nogometaši Aluminija po-
kazati več, saj se začetek drugega dela prvenst-
va v 2. SNL hitro bliža.
Drava - Protonavto
Publikum3:2/0:l/
STKELCI: 0:1 Kačičnik/45/, 0:2 Kamberovič
/49/, 1:2 Fridauer /72/, 2:2 Hugak /75/, 3:2
Fridauer/81/.
DRAVA: Lešnik, Volk, Golob, A. Vršič, Šket,
Klinger, Zec, Pučko, Emeršič, A. Čeh, Muja-
novič. Igrali so še: Bezjak, Bratec, Huzjak,
Fridauer, Horvat, Krajnc, Vogrinec, Habja-
nič.
Nogometaši ptujske Drave so nekoliko prese-
netljivo, vendar povsem zasluženo premagali
celjskega prvoligaša, ki je nastopil v popolni
postavi. Gostje so bili boljši naprotnik v prvem
polčasu in si v tem delu priigrali nekaj pri-
ložnosti, vendar so bili v zaključku akcij ne-
spretni. Ko so dokaj številni gledalci pri^ko-
vali, da se bo prvi del končal brez zadetkov, je
Kačičnik hotel poslati predložek v domači ka-
zenski prostor, vendar je žoga na presenečenje
vseh končala v domači mreži. Tudi začetek na-
daljevanja je bil v znamenju gostov. Nato je
domači trener poslal v igro nekaj mlajših igral-
cev in ti so se močno potrudili. Dva zadetka
Fridauerja in zadetek Huzjaka so pomenili, da
so Ptujčani prišli do zmage proti renomirane-
mu nasprotniku. Ne moremo pa mimo izredno
nešportnega vedenja in igranja gostujočih San-
koviča, Kamberoviča in reprezentanta Šešlarja.
Enostavno niso prenesli, da so "neki mulci" z
njimi odigrali učno uro nogometa.
Danilo Klajnšek
26
četrtek, 26. februar 1998 - tednik
POMOflM »>0«0€fiA
tednik - Četrtek, 26. februar 1998
27
OGiASf fif OBiAVE
SREDISCE, ORMOŽ / PESTRE FASENSKE PRIREDITVE
Pusf btl /e živ
v Središču ob Dravi je lani tamkajšnje turistično društvo
oživilo novo pustno prireditev - pustno nedeljo. Zdi se, da se
je prireditev med prebivalci že priljubila, saj si je maškare
prišlo ogledat lepo število gledalcev ii Središča in okoliških
krajev. Aktivno je sodelovalo deset skupin in precej posamez-
nih mask.
Maškare so se na šaljiv način lo-
tevale aktualnih tem našega
vsakdana. Tako seveda Središčani
niso mogli mimo svojega kra-
jinskega parka, prikazali so razvoj
našega kmetijstva, svojo pozornost
pa so namenili tudi znameniti vo-
hunski aferi. Središka godba, ki je
skupaj z mažoretami vodila povor-
ko, je bila prav privlačno maskira-
na - v Clintonove ljubice. Seveda
pa ni manjkalo niti kurentov, veli-
ki in mali so prišli iz Ormoža.
Opaziti pa je bilo tudi veliko lepih
posameznih mask, katerih izdela-
va je gotovo poleg ideje zahtevala
precej dela - najrazličnejše rožice,
štiri letne čase, mikimiške ...
Komisija je izbrala najboljše
maske, ki so prejele nagrade. Ves
popoldan je bilo poskrbljeno za
prijetno glasbo, ki se je nadaljevala
še v noč, saj-so v Sokolani pripravi-
li pustno zabavo. Glavni sponzor
prireditve je bila občina Ormož,
svoj delež pa so primaknila tudi
domača podjetja.
FAŠENSKJ
KARNEVAL
Ormoški fašenski karneval si je
v prekrasnem spomladanskem
vremenu ogledalo rekordno števi-
lo obiskovalcev. Karneval je kot
vedno pričela domača godba in
mažorete, na njem pa se je predsta-
vilo 18 skupin od blizu in daleč.
Daljšo pot so imeli avtorji prleških
pustnih mask iz Babincev, gusarji
iz Gajevcev in amorji iz Bukovec.
S tipično domačo problematiko pa
so se ukvarjali Hardečani, ki so
predstavili ormoški bazen in ko-
panje na suhem, ki je v Ormožu
običajno tudi izven pustne sezone.
Med povorko so strašili duhci, ki
se bodo vpisali v ormoško gimna-
zijo, če ne bo imela dovolj dijakov.
Svoje poglede na kloniranje so
predstavile maškare iz Senešcev in
Dobrave, Cvetkovčani pa so izjem-
no posrečeno prevažali ilegalce čez
mejo. Stavkajoči zaporniki iz
Doba so predstavili svoje zahteve
in kazniva dejanja - najvišjo kazen
si je prislužil kaznjenec, ki je povo-
zil Arturja. Veliko dela so v svojo
predstavitev napada na Irak
vložile maškare iz Trgovišča.
Predstavili so se tudi najmlajši iz
vrtca in šole. Nihče pa ne pomni,
kdaj je v Ormožu preganjalo zimo
toliko kurantov hkrati - bilo jih je
110 v treh skupinah. Komisija je
imela težko, a hkrati zelo prijetno
delo, saj je morala razdeliti 500.000
tolarjev. Fašenski karneval je
pripravilo turistično društvo
Ormož, glavni pokrovitelj pa je
bila Občina Ormož.
vki
Utrinek s središkega pusta.
Foto: vki
Daemobil
osvojil Štajersko
Vedno več se govori, sliši in piše o
Daemobilu iz Ptuja, največjem pro-
dajalcu Daewoojevih avtomobilov v
Sloveniji. Že v začetku letošnjega
leta je spet poskrbel za prijetno pre-
senečenje. S svojimi prodajnimi re-
zultati se je povzpel na sam vrh ter
na področju Štajerske v januarju pre-
magal vse blagovne znamke. Daevvoo
po prodajnih rezultatih med Štajerci
vodi. Kakovost, varnost in udobje
ter ugodne cene so kupce prepričali o
dobri naložbi, posledica tega pa je
vedno več Daevvoojevih lepotcev na
slovenskih cestah. Po razgovoru s
kolekuvom zaposlenih v Daemobilu
na Ptuju, ki ga sestavljajo predvsem
mladi, ambiciozni ter ljudje, polni
elana, so nam ti zatrdili, da jih ob
kvalitetnem produktu, z zanimivo
ceno in ugodnih nakupnih pogojih v
letošnjem letu ne bo premagal nihče.
Daewoojev slogan je Daemobilov
slogan: Daewoo osvaja svet, Daemo-
bil osvaja svet.
Paam Aulo
LENART / NORČAVI PUSTNI DNEVI
Man/ masl^ pretej
vei obiskovalcev
APLAVZ ZA BENEDIŠKO TERMALNO KOPALIŠČE, BRANILCE
TRDINOVEGA VRHA IN KLONIRANI ORKESTER
Organizacijske niti letošnje prireditve, ki je v soboto minila v
prekrasnem sončnem vremenu in v izjemno vedrem razpo-
ložčenju, sta imela v rokah ZKO iz Lenarta in TD Rupert iz
Voličine. V vseh pogledih so zadeli v polno, škoda je le, da je
prišlo nekoliko manj mask kot prejšnja leta. Originalnosti ni
bilo v izobilju, zato pa kar dovolj aktualne sporočilnosti in
norčevanja iz aktualnosti slovenske politike.
Množica je burno ploskala nas-
topajočim skupinam, na čelu kate-
rih je ubrano zaigral "klonirani"
pihalni orkester MOL iz Lenarta
pod vodstvom prof. Bojana Bezja-
ka. In kaj vse so letos videli Le-
narčani? Med najaktualnejšimi
skupinami so bili branilci Trdino-
vega vrha, ki so žugali hrvaškemu
predsedniku Tudžmanu, ki je tudi
"obiskal" Lenart in povedal nekaj
pikrih na račun Slovencev, "ki ga
bojda pošteno fiksamo". Bene-
dičani so brezplačno delili svojo
slatino, prikazali so tudi novo ter-
malno kopališče. Orači iz Partinja
so sejali in napovedovali dobro le-
tino, skupina iz Trnovske vasi pa
je predstavila svojo Avto-moto
zvezo. Vmes je bilo še nekaj parla-
mentarne kuhinje, Tit Turnšek je
vedro potoval v stari katrci, nekdo
pa je rogovilil zaradi slabih plač.
Vse skupaj so začinili ptujski ku-
renti, ki so letos zares množično
prišli v središče Slovenskih goric
in prikazali spektakularni ples.
ustovanje je bilo veselo, na
ploščadi pri gasilskem domu so se
maske dolgo veselile, igrali so mu-
zikantje, maske so plesale z obis-
kovalci, program pa je šaljivo-res-
no povezovala Darinka Čobec.
Lepo pustno soboto so obogatili še
z domačo kulinariko, ponudbo ak-
tiva kmečkih žena in seveda z ru-
jnim vincem. Kot se za pusta spo-
dobi.
Besedilo in posnetek:
M.Toi
ORMOŽ • Jutri, v petek,
ob 18. uri bodo v galeriji
Grad odprli likovno razsta-
vo akademskega slikarja iz
Maribora Bogdana Čoba-
la. Razstava bo odprta do
31. marca.
LENART • Jutri, v petek,
27.februarja, ob 19. uri bo
v domu kulture v Lenartu
jubilejni celovečerni kon-
cert pihalnega orkestra
KUD MOL, ki ga vodi prof.
Bojan Bezjak. Pripravili so
ga ob petletnici izjemno
uspešnega delovanja or-
kestra, ki se bo jutri zvečer
predstavil s koračnicami,
evergreeni in plesno glas-
bo. Program bodo popest-
rile mažoretke, ki jih vodi
Dragica Mihelič.
ZGORNJA LOŽNICA •
Dramska skupina KUD
Alojz Avžner z Zgornje
Ložnice vabi jutri, v petek,
ob 19. uri na premiero ko-
medije "Poročil se bom s
svojo ženo". Ponovitev bo
v nedeljo, 1. marca, ob 15.
uri, obe predstavi pa bosta
v prostorih osnovne šole
Zgornja Ložnica.
PODVINCI, HAJDINA •
Dramska skupina KPD
Franček Kozel Cirkulane
bo v soboto, 28. februarja,
ob 19. uri gostovala v
Podvincih v tamkajšnji ga-
silski dvorani z veseloigro
Gospa ministrica. V
nedeljo, 1. marca, ob
18.30 uri pa bodo zaigrali
tudi na odru kulturnega
doma Hajdina. Režiser
igre je Lojze Matjašič.
SELA • V nedeljo, 1. mar-
ca, ob 18. uri bo v kulturni
dvorani na Selih gostovala
gledališka skupina KD
Skorba s komedijo Trije
vaški svetniki.
PTUJ • V ponedeljek, 2.
marca, bo ob 20. uri Gle-
dališče Ptuj premierno
uprizorilo komedijo Sobo
oddam, ki jo je režiral
Samo Strelec, igrajo pa
Sandi Krošl, Vesna Slapar,
Marjana Krošl in Nenad
Tokalič-Nešo. Ponovitve
bodo 3., 10. in 26. marca.
ZAVRČ • V četrtek, 5.
marca, organizira ZKO v
kulturni dvorani območno
srečanje otroških gleda-
liških in plesnih skupin.
PTUJ • V Miheličevi gale-
riji je na ogled razstava fo-
tografij Stojana Kerblerja z
naslovom Retorika kuren-
tove maske.
PTUJ • V razstavišču na
gradu je na ogled nova
stalna razstava mask Po-
krajinskega muzeja Ptuj z
naslovom Zgodbe o tradi-
cionalnih kurentovih mas-
kah.
SLOVENSKA BISTRICA
• Do sredine marca si lah-
ko v razstavnih salonih
gradu Slovenska Bistrica
ogledate fotografsko
razstavo Cirila Velkavrha iz
Ljubljane pod naslovom
"Sakralni spomeniki in zna-
menja ob Slovenski pla-
ninski poti".
TRAKTOR SE JE
PREVRNIL
v petek, 20. februarja, okoli
12.30 je po lokalni cesti od Delan
pri Cirkulanah proti Brezovcu vo-
zil traktor 55-letni Anton Bedrač
iz Zamušanov pri Gorišnici. Po
ugotovitvah pristojnih organov je
traktor s prikolico z gnojem in tro-
silcem za gnoj med vožnjo po
strmem klancu navzgor zdrsnil s
ceste, se prevrnil po bankini in se
po strmini še prevračal okoli 80
metrov. Pri tem je bil traktorist
tako hudo ranjen, da je umrl na
kraju nesreče.
SOPOTNIK NA MOPEDU
BREZ ČELADE
Po lokalni cesti od Makol proti
Staremu Gradu sta se v ponedel-
jek, 16. februarja, okoli 22.30 pel-
jala z mopedom 17-letna fanta
D.B. in R.Ž., oba iz Slovenske
Bistrice. Vozil je D.B., ki je v ovin-
ku zapeljal na bankino, ta se je
vdrla in fanta sta padla po ces-
tišču. Pri tem se je sopotnik R.Ž.
huje ranil, po oceni pristojnih
predvsem zato, ker ni uporabljal
varnostne čelade.
OPLAZILA STA SE
TOVORNA VLAKA
Na železniški postaji v Ruju
sta se v petek, 20. februarja, ne-
kaj pred eno po polnoči oplazila
tovorna vlaka. Pri tem je bil na eni
od lokomotiv poškodovan rezer-
voar za gorivo in iz njega na pro-
go steklo okoli 1.500 litrov nafte.
Poškodb ljudi pri tem ni bilo, nas-
tala je le precejšnja gmotna
škoda. Ptujski gasilci so
poskrbeli, da razlita nafta ni huje
onesnažila okolja. Komisija za iz-
redne dogodke na železnici pri-
mer podrobneje raziskuje, po
prvih ugotovitvah pa naj bi do
oplazenja prišlo zaradi napake
na kretnici.
Z OGLEDALOM ZADEL
KOLESARJA IN
ODPEUAL
V	nedeljo, 22. februarja, ob
18.40 je po lokalni cesti od Les-
kovca proti Staremu Logu,
občina Slovenska Bistrica, nez-
nani voznik vozil osebni avto
znamke Seat in med vožnjo z zu-
nanjim ogledalom oplazil kole-
sarja, ki je bil pri tem lažje poško-
dovan, voznik avtomobila pa je
odpeljal naprej. Zaradi razjasnit-
ve nezgode UNZ Maribor poziva
neznanega voznika, da se jim
oglasi, enaki poziv so naslovili
tudi na morebitne očividce.
PRI GAŠENJU SE JE
HUDO OPEKEL
V	petek, 20. februarja, je 70-let-
ni Kari J. iz Novakov v vinogradu
v Hrastovcu, obe naselji sta v KS
Poljčane, spravili na kup rozge
(rožje). Čeprav je kurjenje v nara-
vi ta čas prepovedano, je vseeno
zakuril, vendar plamenov ni
obvladal. Vnela se je suha trav in
ogenj se je razširil po pobočju,
zgorelo je okoli poldrugi hektar
trave in podrasti. Kari J. je skupaj
z ženo poskušal ogenj pogasiti,
pri tem pa so se mu vnele hlače
in vrhnja oblačila. Zaradi hudih
opeklin so ga prepeljali v bol-
nišnico.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Marjana Smogavec,
Tinjska Gora 41, Zg. Ložnica
-	Lauro; Marija Jevšek, Apače
155, Lovrenc - Vaneso; Silva
Pečuh, Polenšak 17, Polenšak
-	Tadeja; Darja Presker, Bist-
riška c. 3, Poljčane - Marijo-
Kristino; Jožica Polajžar,
Dobrina 29, Žetale - Žana;
Jadranka Krajnc, Zg. Lesko-
vec 8/a, Ptuj - dečka; Jožica
Gomboc, Terbegovci 20, Vi-
dem ob Ščavnici - Davida;
Barbara Vedlin, Preša 30,
Majšperk - Anžeta; Simona
Muršič, Žetale 105, Podleh-
nik - dečka; Irena Bedrač,
Hlaponci 49, Polenšak -
deklico; Sonja Hameršak,
Bukovci 103/a, Markovci -
deklico; Vera Vaupotič,
Podlehnik 7/e, Podlehnik -
deklico.
UMRLI SO: Ciril Leber,
Rimska ploščad 8, Ptuj,
1932 - t 26. januarja 1998;
Mato Vargič, Maistrova ul.
54, Ptuj, 1943 -1 16. febru-
arja 1998; Ivan Nahberger,
Gerečja vas 2/c, 1934 -1 13.
februarja 1998; Stanislava
Gašljevič, rojena Metličar,
Majšperk 72, 1938 - t 13.
februarja 1998; Jožefa Ho-
jnik, rojena Kores, Rotman
34, Jf^ 1929 - t 14. februarja
1998; Olga Podhostnik, roje-
na Fideršek, Gubčeva ul. 30,
Ptuj, ^ 1940 -1 14. februarja
1998; Katarina Berlak, rojena
Žmauc, Gabrnik 39, 1938 -
114. februarja 1998; Jožef Pe-
tek, Ul. Lackove čete 4, Ptuj,
^ 1924 -1 16. februarja 1998;
Jožef Krajnc, Volkmerjeva c.
10, Ptuj, 1905 -1 16. febru-
arja 1998; Marija Plavščak,
rojena Kmetec, Pleterje 5, * ^
1920 - t 14. februarja 1998;
Slavko Urbančič, Ciril Meto-
dov drevored 5, Ptuj, ^^ 1922 -
t 15. februarja; Milica Vu-
zem. Korenjak 31, * 1962 - 1 f
15. februarja 1998; Stanko ^
Kocjan, Mihalovci 24, ^ 1924 f
-t 17. februarja 1998.	?
NE KURITE NA
PROSTEM!
Poveljstvo Gasilske zveze
mestne občine Ptuj je sredi
prejšnjega tedna opozorilo
občane, da je glede na dolgotra-
jno sušno obdobje tudi na
širšem ptujskem območju velika
nevarnost požarov v naravnem
okolju. Ker se sušno obdobje še
nadaljuje in ker je iz dneva v dan
več zunanjih požarov, opozarja-
jo, da je v času požarne
ogroženosti, ki jo je Uprava za
zaščito in reševanje razglasila po
vsej državi, strogo prepovedano
kurjenje ali netenje ognja v na-
ravnem okolju.
V nadzor nad izvajanjem te
prepovedi so se poleg pristojnih
inšpekcijskih organov vključile
tudi gasilske enote, ki s svojimi
požarnimi stražami budno bdijo
nad okoljem in o svojih ugotovit-
vah dnevno poročajo štabu re-
gijskega centra za obveščanje s
sedežem v Ptuju. Vsakršno
kršitev bodo prijavili in kršitelje
čaka denarna kazen, ki jo predpi-
suje 43. člen zakona o gasilstvu
in požarni varnosti. Čeprav je ga-
silstvo pri nas prostovoljna de-
javnost, čaka vsakega morebit-
nega povzročitelja požara v na-
ravnem okolju povrnitev stroškov
intervencije in neposredno ugo-
tovoljena materialna škoda. S
kurjenjem v naravnem okolju je
namreč vse pogosteje pogosto
ogroženo premoženje večje
vrednosti, pa tudi varnost ljudi,
zato so iz preventivnih v zrokov
takšni ukrepi nujni.
-OM