Glasilo občinske konference SZDL Hrastnik Leto 2 • številka 3 • oktober 1985 ■ ■aALIl" . ■■■ £* (ki? ^ -M ■ mm n ■■HM VI ■JS? ■■ ™ m mm m Dostaviti na naslov: ČiUlfliCčl sp 35 p NAŠ Darometer s 1985 i $ 352(497 12 Hrastnik) J ui ■1 1001889 3 COBISS a y mu —ub* ,iffl obtik"^ , ■ , Hrasta laičnih Ob letošnjem občinskem prazniku. Foto: M. Tanšek ratnotn v a^%SS- A » ’S lir uc\XVz iDCD ..„a navf^tike^u yÄ. f l | M 1 1L Cm 'f% _egVedaU VI6ot°S»e?t°y nove terasa?' VIV v a pisroa .,,,#1° SdSeea^aio ^»^otOO^laVO: ^n'HVÄut*» ÄS 55SSSs P"l»es«v eisis- »adSev*«"S»eXia»0' so °P'aBaK'w?v. bi' v ^osafiie^tena'&’a neP «P^od^oaSva«6’ t*>dv°^^eXl' -pa slu °^?oV>Öt»ae ni;Ä ü»v‘*v „oov v V^eseP°,?poV^ne l^ÄSSe- &UP uU°ef tnestu' dve'i- t»eSede' var^r da^fv tudi sKe o o SPS doslei f a on . naln ku ti tete v ,n iden ^P°go ,vV)eU^x;xvieT ,roV , n0 2>nirC\cgac^ 2aLLet^dC^xadA nurrvi-oPcxne deXa nan ^ed ^ 2.ivx L vau° xcaux" 3u^!nxWa^ prevod- ^enS*ialrtV g,an ^%ÄrfJasO( AJprede^' sV< %?Ä£S^° L>\ovanie' iggdstx d preds či sknPščinHrastn pa os SO Volilno-programske seje SZDL so tudi priprave na volitve in kongrese Preveriti delo in učinkovitost organizacije V oktobru bodo v vseh krajevnih konferencah SZDL letne volilno-programske seje, kot stalna oblika preverjanja učinkovitosti delovanja organizacije in vodstev naše najmnožičnejše organizacije v vseh njenih razvejanih in demokratičnih oblikah delovanja. Dosedanje pozitivne izkušnje pripravljanja in izvedbe letnih programskih sej bodo dobrodošle tudi letos. Oceniti moramo koliko in kako so organizacije in vodstva SZDL vključene v živo družbeno problematiko in kaj SZDL v posameznem okolju pomeni. Pri tem moramo izhajati iz ustavne in družbene vloge SZDL. Pri konkretnem vrednotenju doseženih rezultatov moramo izhajati iz sprejetih programskih usmeritev in na tej podlagi sprejetih akcijskih programov. Vsebinska pozornost v pripravah na letne programske seje konferenc mora veljati vsem poglavitnim vprašanjem sedanjega in prihodnjega družbenoekonomskega razvoja. S pripravami na letne programske seje konferenc, se SZDL neposredno vključuje tudi v priprave na kongrese družbenopolitičnih organizacij in skupščinske volitve v letu 1986. V tem smislu bi morali biti pozorni tudi do vseh tistih idejnopolitičnih in praktičnih vprašanj in problemov našega razvoja, ki so ga nakazali v osnutkih kongresnih dokumentov. Naj omenimo le vprašanja v zvezi z gospodarskim razvojem, delegatskim sistemom, uveljavljanjem demokratičnosti in razumevanjem demokratičnega centralizma, izražanjem in usklajevanjem pluralističnih samoupravnih inte- resov, uveljavljanjem politike neuvrščenosti. Kritično moramo oceniti prispevek Socialistične zveze pri naporih za zadovoljevanje neposrednih življen-skih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Gre za zagotavljanje osnovnih delovnih in življenjskih pogojev v krajevnih skupnostih in občinah, za urejeno preskrbo in zagotavljanje osebnega in družbenega standarda prebivalstva. Sem sodi tudi stalna skrb za urejanje komunalne proble-metike, razvoj stanovanjskega gospodarstva, delovanje hišnih svetov, svetov potrošnikov, uvajanje samoprispevkov, varčevanje itn. Skratka tudi neposredna vprašanja potreb in interesov delovnih ljudi na področju socialne politike in družbenega standarda moramo obravnavati v kontek-su planskih in stabilizacij- skih ciljev. Na vsa ta vprašanja in probleme mora biti Socialistična zveza izredno občutljiva, odzivna in iniciativna. Letošnje volilno-programske seje konferenc sovpadajo z interesnimi pripravami na skupščinske oziroma delegatske volitve, zato bi morali v pripravah temeljito proučiti uresničevanje načel kadrovske politike ter kadrovske priprave na skupščinske volitve. Socialistična zveza je politično odgovorna za vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave ter samo izvedbo volitev. Organizacije SZDL morajo oceniti ali načrtovane priprave na volitve potekajo po sprejetem programu in v skladu z načeli kadrovske politike. Odgovorno uresničevanje načel kadrovske politike je tesno povezano z bitko za planske cilje ter na-daljno samoupravno preo- brazbo naših družbenoekonomskih odnosov. Evidentirati, kandidirati in izbirati moramo ljudi, ki so že s svojim dosedanjim delom ter politično in strokovno usposobljenostjo dokazali, da so se pripravljeni smeli in zavzeti boriti za realizacijo začrtane in sprejete usmeritve. Letne programske seje konferenc SZDL so tudi dobra priložnost za analizo iri oceno lastne organiziranosti. Pri tem nas zanima zlasti problematika povezanosti z oblikami in metodami dela SZDL kot množične frontne organizacije in organizacijska ustreznost in učinkovitost. Statut daje dovolj možnosti za pestrost oblik delovanja, dovolj je prostora, da v razvejanost vključujemo vedno širši krog delovnih ljudi in občanov. Občinska konferenca SZDL Hrastnik Preverjanje naše pripravljenosti in usposobljenosti Vaja »Klor 85« Med vajami, ki naj bi jih po republiškem programu obrambno samozaščitnih vaj izvedli letos, je tudi skupna taktična vaja Klor 85. Odločitev zanjo je bila sprejeta na podlagi presoje ogroženosti Slovenije zaradi možnih nesreč z navarnimi snovmi ter glede na naraščajoče število teh nesreč v naši državi in drugod po svetu. Ogroženost naše republike, posebno pa nekaterih mest je zaradi nevarnih snovi precejšnja. V Sloveniji proizvajajo in uporabljajo v večjih količinah tudi kemikalije, ki lahko zaradi svoje strupenosti ali drugih lastnosti oziroma škodljivega delovanja na žive organizme in okolje, povzročijo ob nenadzorovanem uhajanju v okolje prav katastrofalne posledice za ljudi in življenjsko okolje. Med takšnimi snovmi je tudi klor. V Sloveniji ga proizvaja TKI Brajnik, uporabljajo pa ga proizvajalci celuloze in papirja, znatne količine pa tudi organizacije, ki skrbijo za javno higieno, preskrbo s pitno vodo in podobno. Glede na možne nesreče predstavlja precejšnje tveganje prevoz klora v cestnem in železniškem prometu. Vozila s tovori klora stalno potujejo preko pomembnih vodnih virov, zaščitenih območij in drugod. Zelo velika je tudi koncentracija železniških vozil, naloženih s klorom na nekaterih postajah, ki so običajno sredi naselij ali pa na njihovem obrobju (Ljubljana, Zalog, Krško ...).- V skupni taktični vaji Klor 85, katere težišče bo v TKI Hrastnik in v bližnjih krajevnih skupnostih, bo preverjena organiziranost in pripravljenost OZD in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, občinskih upravnih in drugih organov ter nekaterih pokrajinskih in republiških organov za zaščito in reševanje prebivalstva, gmotnih in drugih dobrin pred posledicami uhajanja klora v okolje, predvsem za usposobljenost in seznanjenost delovnih ljudi in občanov z zaščitnimi ukrepi. ' Tudi program usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obdobje 1984/85 za naloge v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti je zajemal temo RBK NEVARNOST IN ZAŠČITA PRED NJIMI. 'Poleg splošnih značilnosti o RBK orožju so posebej poudarili postopke in zaščito pred tovrstnim orožjem, zlasti pa zaščito pred nenadnim izbruhom klora. Vseh predavanj se je od 5583 vabljenih udeležilo dobrih 52 odstotkov. Udeležba je bila manjša kot je bilo pričakovati iz najrazličnejših vzrokov, predvsem pa po mne- Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani nju večine v krajevnih skupnostih, zaradi vabljenja z vabili in ne več s pozivi. Premalo pa so se pri izvedbi-predavanj vključevale tudi družbenopolitične organizacije. Na podlagi udeležbe pa vseeno lahko sklepamo, da se je vsaj en član posameznega gospodinjstva udeležil predavanj. To dokazuje, da je samozaščitna zavest med občani v zadnjem času zrasla in da se ljudje zavedajo, da živimo v nevarnosti, manj pa se zavedajo, da lahko v primeru kakršnekoli nesreče največ storijo sami. Namen usposabljanja pa je prav v tem, da ne čakamo na pozive in ekipe, ki bodo reševale naša življenja in gmotne dobrine, pač pa da po najboljših močeh ukrepamo sami. Seveda ne v škodo vsega kar želimo zavarovati, pač pa z znanjem in strokovnostjo, ki jo lahko jemne zaščite delovnih ljudi in občanov; - učinkovitosti mobilizacije sil in sredstev za zaščito in reševanje; - učinkovitosti aktiviranja in izvajanja ukrepov CZ; opremljanja s sredstvi za zaščito in reševanje; - realnosti in usklajenosti načrtov za zaščito in reševanje; - učinkovitosti vodenja akcij za zaščito in reševanje; - možnosti pomoči od drugod itd. Glavni cilj vaje je torej ugotoviti dejansko pripravljenost CZ za zaščito in reševanje prebivalstva, gmotnih in drugih dobrin pred posledicami nekontroliranega uhajanja klora v okolje v TKI Hrastnik, odpraviti pomanjkljivosti in izboljšati priprave vseh, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Vaja naj bi prispevala tudi k izpopolnitvi in pripravi tovrstnih ukrepov v drugih okoljih, kjer prav tako obstaja datnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje. V ta namen je bila izdana tudi brošura KAKO SE ZAŠČITIMO PRED KLOROM, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. V njej so na poljudeVi, vsakomur razumljiv način opisane lastnosti tega strupenega plina, zaščita pred njegovim delovanjem in kam bi se krajani na prizadetih območjih umaknili, če bi prišlo do večjega nekontroliranega izpusta. Vaja bo v drugi polovici oktobra. Tekla bo po načrtih CZ in v dejanski meteorološki, v vrnostnih in drugih razmerah. Dosedanje priprave za izvedbo vaje, pripravljenost strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij v občini so ugodno ocenjene, vendar pa se moramo zavedati, da bomo le z vključevanjem vseh posameznikov lahko učinkovito izvedli zaščitne e V kolikor nimamo zaščitne maske, si moramo, v primeru pojava klora v atmosferi pomagati s tistim, kar pač imamo pri roki. V tem primeru si nos in usta pokrijemo z vlažnim robcem, delom obleke, z gazo ipd. Za navlaženje tkanine pa lahko namesto vode uporabimo tudi mineralno vodo, mleko, pivo itd. ★ ★★ e Ker klor v večjih koncentracijah lahko opazimo, oziroma zasledujemo smer gibanja klorovega oblaka, se moramo umikati v smeri, ki nas oddaljuje od njega in tako priti do zraka, v katerem klora ni, oziroma je njegova koncentracija manjša. ★ ★ ★ e Klor je plin, ki je težji od zraka, zato se nahaja vedno bolj pri tleh. Zaradi tega se moramo umikati na pobočja oziroma vzpetine, ki so nad klorovim oblakom. ★ ★ ★ • Če smo vdihnili zrak, onesnažen s klorom, moramo brez panike in strahu poiskati pomoč, se vzdržati hitrega dihanja, ter čimprej zapustiti območje, ki je kontaminirano. Če pa klor povzroči kašelj, moramo obvezno takoj poiskati pomoč pri zdravniku oziroma zdravstveni usta- novi" * * * • V primeru izbruha klora v TKI Hrastnik bodo občani obveščeni z alarmnim znakom za RBK ‘ nevarnost, ki v našem primeru pomeni poleg RBK nevarnosti tudi izbruh Mora. * * * e Alarm za RBK nevarnost traja 90 sekund (trije zavijajoči signali po 20 sekund s presledkoma do 15 sekund. h 90' 'VWW /wwc h- 20" -4- 16" -4— 20" w4— 16' wwv 20''—I vsak občan pridobi z usposabljanjem. Za pripadnike civilne zaščite je občinski štab za civilno zaščito pripravil tudi posebne programe usposabljanja. Predavanja so bila bolj specializirana in so trajala za enote in štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih 3 do 4 ure. Na teh tečajih je sodelovalo okrog 500 pripadnikov enot in štabov, ostale specializirane enote civilne zaščite pa so imele za svojo specialnost posebne tečaje, ki so zajeli več kot 200 pripadnikov in so bili časovno daljši, temeljitejši in zahtevnejši. V jesenskem in spomladanskem obdobju so bile v organizaciji občinskega štaba CZ izvedenih nekaj oblik suposabljanja, predavanja itd., na 271 krajih, na katerih je skupno sodelovalo približno 2600 udeležencev, to pa je bilo realizirano v približno 1000 urah. Vse to znanje bomo občani, delovni ljudje, pripadniki enot in štabov CZ preverili v skupni taktični vaji KLOR 85. V vaji bo posebna pozornost posvečena preverjanju: - učinkovitosti delovanja sistema za opazovanje in obveščanje, zlasti pri obveščanju za zaščito in reševanje pristojnih organov in organizacij ter alarmiranja na ogroženem območju; - izvajanju osebne in vza- nevarnost nesreč z nevarnimi snovmi. Priprave na vajo, zlasti strokovne, potekajo že nekaj časa. Težišče priprav je v izpopolnjevanju načrtov za delovanje CZ ob morebitni nesreči s klorom ter do- ukrepe v vaji, s tem pa bomo tudi preverili pripravljenost in usposobljenost vseh nas za morebitno nesrečo. Občinski štab za civilno zaščito Hrastnik Razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986-1990 Programi glede na potrebe in možnosti •Družbene dejavnosti se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijale v odvisnosti od gospodarske moči občine, tako bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, oblikovana s svobodno menjavo dela, rasla skladno z rastjo dohodka, predvidoma za 4,8% letno. Ker bodo potrebe po nekaterih storitvah in dejavnostih bolj naraščale, bo treba uvajati tudi oblike neposredne menjave dela, vendar pa se je treba zavedati, da tu s obstojajo določene omejitve: učinki izvajanih programov niso takojšnji, delno pa je tudi čutiti odpor do spreminjanja sedanjih razmer. Financiranje programov na osnovi svobodne menjave dela bo temeljilo na dogovorjeni vsebini programov, ceni ter standardih in normativih. V okviru materialnih možnosti in na podlagi potreb občanov bo treba določiti prioritetne programe, ki jih bomo izvajali v obdobju 1986-1990. • Na podlagi ocene obstoječega standarda in možnosti razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, bo potreba v osnovnošolskem izobraževanju obdržati doseženo raven z vidika kakovosti izvajanja programa in izboljšati materialne in prostorske pogoje za delo -zgraditi telovadnice, povečati zmogljivost jedilnice, pogojno nadzirati učilnice. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bo treba pridobiti materialne in kadrovske pogoje za izvajanje pouka učencev v rudarstvu. Na področju glasbene vzgoje je treba izboljšati kadrovsko strukturo pedagoškega osebja. • Občinska skupnost otroškega varstva bo dogradila igralnice na enoti Dol in adaptirala prostore v stavbi enote Rudnik, tako bo pridobila štiri igralnice (168 m2) in v letih 1986 - 1990 zajela v rganizirano vzgojo in varstvq od 60 do 70 odstotkov vseh predšolskih otrok, z dograditvijo novih prostorov pa bo treba v skladu s kadrovskimi normativi zaposliti ustrezno število delavcev. Kulturna in telesnokulturna skupnost bosta v obdobju 1986 - 1990 prvenstveno delovali v smislu množičnega vključevanja mladih, delavcev in občanov v te dejavnosti, zato bo treba posvetiti posebno pozornost izobraževanju animatorjev. Te dejavnosti bodo na enaki ravni kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. • Pri kulturni dejavnosti bodo poudarjene predvsem tiste dejavnosti, ki imajo tradicijo v občini in razvoj klubskih oblik dejavnosti. Da bi bile lahko te dejavnosti nemotene bo treba sanirati oder v Delavskem domu in zagotoviti prostore za delovanje nekaterih društev. Na področju vrhunskega športa pa bomo zagotavljali možnosti za doseganje vrhunskih športnih dosežkov posameznikom in skupinam. V tem obdobju bo treba rešiti tudi problem sanacije Partizana ter vzdrževanja nekaterih telesnokulturnih objektov (športni park za Savo, Taborniški dom, Strelišče). • Prioritetna naloga Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo posebna skrb za ostarele občane (zagotavljanje zadostnih zmogljivosti v domovih za starejše, zagotavljanje minimalne socialne varnosti), duševno in telesno prizadete odrasle osebe (zagotavljanje zmogljivosti v delavnicah pod posebnimi pogoji), varstvu otrok in mladostnikov, motenih v telesnem in duševnem razvoju (vključevanje v ustrezne organizacije za usposabljanje), varstvu vedenjsko in osebnostno motene mladine in odraslih, pridobivanje novih rejniških družin, skrbništvu za otroke in mladoletnike ter za izvedbo drugih nalog. • Na področju zdravstvenega varstva bo treba povečati preventivno in samozaščitno dejavnost prebivalstva, tako da bi učinkoviteje krepili in ohranjali zdravje ter preprečevali bolezni in njihove posledice. Celotno srednjeročno obdobje bo po predvidevanjih v znamenju prestruktuiranja zdravstvenih dejavnosti. Pospešeno bo treba usposabljati osnovno zdravstveno dejavnost, splošno medicino, preventivo na vseh ravneh, medicine dela , nego bolnika na domu in zdravljenju, preventivno zobozdravstvo in psihiatrično dejavnost. Obsega bolnišničnega zdravljenja ne bo mogoče znižav.ati v okviru še strokovne utemeljenosti. Nujna bodo prizadevanja za povečanje neposredne svobodne menjave dela. Vlaganja bo treba preusmeriti od objektov k opremi, saj jo bo treba pričeti čimprej obnavljati in posodobiti. V obdobju 1986 - 1990 bo treba dokončno urediti dializni oddelek v splošni bolnišnici Trbovlje, Zdravstvenem domu Hrastnik pa rešiti vprašanje ogrevanja. • Skupnost za zaposlovanje si bo prizadevala: uresničiti na- čela produktivnega zaposlovanja v OZD, razvijati možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, uvajati prožnejše oblike zaposlovanja, izboljaševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, pospeševati prednostno zaposlovanje iskalcev zaposlitve, zlasti mladine, težje zaposljivih in invalidnih oseb ter tem zagotoviti socialnovarstvene pravice iz naslova brezposelnosti. V okviru poklicnega usmerjanja bo zagotavljala učencem ustrezno izbiro izobraževalnega sistema glede na potrebe združenega dela in izvajanja štipendijske politike v občini. • Na področju raziskovalne dejavnosti bo treba nameniti večjo pozorost vzgoji in pridobitvi potrebnih raziskovalnih kadrov, ki jih bodo pridobivale OZD z lastno vzgojo, obnavlj-nju in pospeševanju inovacijske dejavnosti in vseh oblik inventivnega dela, raziskavam na različnih področjh dela, predvsem za reševanje problemov v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in planiranju. Na področju požarnega varstva bo treba razvijati požarnovarstve-no osveščenost v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, strokovno usposabljati kadre za intervencije ob požarih, odpravljati razvojna neskladja med izvajalsci, skrbeti za nabavo ustrezne opreme, itn. Poleg tega je treba urediti in adaptirati prostore operativnega gasilskega centra Gasilskega društva Hrastnik in zaposliti še enega poklicnega gasilca. Vse pravice do socialno-varstvenih pomoči bodo ugotavljali in izvajali v okviru Občinske sklupnosti socialnega varstva. • Da bi lahko izvedli na področju družbenih dejavnosti vse te zastavljene naloge, pa bo treba iskati nove načine izvajanja dejavnosti, racionalnejše izkoriščati že zgrajene zmogljivosti, usposabljati in uporabljati volonterske (neplačane) oblike dela, poenostavljati odločanje in ga usmerjati h ključnim vprašanjem razvoja. Za prestrukturiranje družbenih dejavnosti oziroma kvalitetne spremembe programov, bo treba spremeniti norme, ki opredeljujejo samo dejavnost, s tem pa tudi spremeniti ustaljene načine uresničevanja pravic. To pa je proces, ki se ga ne da brez škode izvesti v kratkem obdobju Delovna skupnost SIS in SKS občine Hrastnik sektor družbenih dejavnosti DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Poročilo o uhajanu klora dne 13/7-1985 Na 19. zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine sta delegaciji KS Rudnik in KS Steklarna postavili delegatska vprašanja glede izbruha klora v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, 13/7-1985: - za kakšne strupene snovi je šlo v primeru 13. julija 1985 in za kakšne v prejšnjih izbruhih? - ali je bil ugotovljen vzrok in odgovornost, da do takih primerov sploh lahko pride in kakšni ukrepi so bili proti odgovornim sprejeti? - kaj je vodstvo TKI storilo, da se taki in podobni primeri v bodoče ne bi ponovili, upoštevajoč, da primer 13. julija ni bil prvi, bil pa je eden najhujših? Na postavljena vprašanja je Tovarna kemičnih izdelkov pripravila naslednji odgovor: Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik že 23 let proizvaja klor. Tehnologijo za proizvodnjo smo leta 1961 kupili od priznane firme DO Nora in je bila v tistem času ena najmodernejših na svetu. Naprave, čeprav so stare, so dobro vzdrževane. Vse redno vzdržujejo, vsaki dve leti pa jih tudi inšpekcijsko nadzorujejo (pristojni RIPK). Delavci, ki delajo v obratu, so usposobljeni za delo, novince pa usposabljajo starejši delavci, ki imajo že dolgoletne izkušnje v proizvodnji klora. Kljub maksimalnemu ukrepu vzdrževanja in varstva, pa lahko v takšnem obratu pride do določenih okvar, ki imajo lahko za posledico nekontrolirano sproščanje klora v okolico. V Jugoslaviji nas je 10 proizvajalcev klora, ki se redno sestajamo in izmenjujemo izkušnje tudi na področju zaščite in varnosti proizvodnje. Prav tako imamo stike tudi s tujimi proizvajalci klora, s ciljem izmenjave izkušenj za zmanjšanje rizika obratovanja. V svetu tudi prihaja do okvar v obratih, kjer proizvajajo klor, zato imajo organizirane ekipe za lokaliziranje širjenja klornega oblaka oziroma za intervencijo. V Tovarni kemičnih izdelkov do sedaj je prišlo do nekaj okvar (ventil, klorni kompresor), katerih posledica je bila manjša sprostitev klora v okolico. Tako je prišlo 12/7-1985 v tretji izmeni do nenormalnosti v delovanju sistema utekočinjenja, vendar je vodja izmene ocenil, da te še niso takšne, da bi zahtevale zaustavitev obrata. Ob prihodu vodstva obrata (13/7-1985) smo ob pregledu ugotovili, daje tpeba takoj zaustaviti obratovanje (6.15) z namenom - preprečiti možno uhajanje klora. Kljub temu je prišlo ob približno 7.20 do 7.30 do sprostitve klora skozi kolektorsko zbirno posodo, ki je bila projektirana in izvedena v skladu z osnovnim projektom. Takoj po pričetku uhajanja klora smo aktivirali reševalno enoto in z vodhimi prhami večji del klora absorbirali, del klora pa se je širil v sosednji tozd, kjer smo izvedli evakuacijo. Za pešce smo zaprli cesto od začetka do konca Tovarne kemičnih izdelkov (smer proti križišču) ter o dogodku obvestili postajo milice. Zaradi vdihavanja klora v atmosferi, smo dva delavca odpeljali k dežurnemu zdravniku, vendar večja zdravniška intervencija ni bila potrebna, zato sta bila oba prepeljana nazaj v TKI. Vzrok uhajanja klora je bila okvara na klornem kompresorju, ki smo jo ugotovili, zato lahko popolnoma izključimo subjektivni vzrok uhajanja klora. Zaradi ugotovljene možnosti izhajanja klora skozi vodno zaporo bomo takoj rekonstruirali sedanji sistem vodne zapore, kar bo onemogočalo sprostitev klora v primeru podobnih okvar. To investicijo ocenjujemo na nekaj milijonov dinarjev. Da ni prišlo do večje sprostitve klora govori podatek, da je meja zaznave klora z vonjem 0,00035 vol. % 0,0015 vol. % draži grlo in takšne koncentracije so zaznali tudi ljudje v Hrastniku. Zato ugotavljamo, da se je sprostilo v ozračje blizu 20 kg tekočega klora. Poleg poročila je TKI Hrastnik delegatski skupščini predložila tudi program ukrepov za preprečevanje nekontroliranega sproščanja klora, delegati pa so na zasedanju 24. septembra 1985 sprejeli sklep o doslednem izvajanju tega. Iz delovnih kolektivov V trgovini vse težje Delovna organizacija Mercator - STP Hrastnik je nosilec osnovne preskrbe v Hrastniku in na Dolu, saj pokriva s svojimi prodajnimi površinami pretežni del potreb potrošnikov v občini. Trenutno združuje delo v naši delovni organizaciji 142 delavcev, od tega kar 110 žensk, kar pomeni, da gre za pretežno ženski delovni kolektiv, čeprav spričo težavnosti in narave dela ta struktura ni najbolj primerna. V organizacijskem smislu je kot enovita delovna organizacija združena v SOZD Mercator Ljubljana. Ekonomski položaj trgovine na drobno se iz dneva v dan slabša zlasti zato, ker je bila zadnjih 15 let na obrobju družbenega interesa. Prevladoval je administrativni pristop do poslovanja trgovine, zlasti še do njenega razvoja in posodabljanja, saj je imel od leta 1971 do leta 1984 zamrznjene marže, stroški poslovanja pa so bili stalni spremljevalec skokovitega naraščanja kot v ostalih vejah gospodarstva. Administrativno urejanje pa se nadaljuje, saj odlok ZIS določa deleže za kritje stroškov trgovine za precej vrst blaga v maloprodaji (inštalacijski material, barvna metalurgija in drugi), v višini od 3 do 5,5% kar ne zadošča niti za kritje obresti za kratkoročne kredite, ki jih najemamo za zaloge blaga, saj znašajo obresti 6 in več odstotkov. Res je, da že več kot leto dni s številnimi dejavnostmi poskušamo položaj izboljšati. Zbor republik in pokrajih skupščine SFRJ je že v letu 1984 sprejel številne sklepe za izboljšanje ekonomskega stanja zlasti trgovine na drobno, prav tako je bil položaj trgovine obravnavan na akcijski konferenci ZKJ in na nedavni seji skupščine SRS, v aktivnosti pa se vključuje tudi poslovno združenje trgovine SRS. Zal je doslej ostalo le pri napisanih sklepih. Položaj naše delovne organizacije pa je poleg splošnih ugotovitev še specifičen. Dejstvo, da je kupna moč občanov hitreje padala, da so osebni dohodki v občini zaostajali za povprečji v regiji in republiki, je vplivalo na manjšo rast prometa in s tem seveda našega dohodka, ki se oblikuje na tej Cena potrošniške košarice se vsak dan veča, za kar ne gre kriviti trgovskih delavcev, čeprav se često jezimo nanje. Kaj menijo potrošniki Vsaka pogača, čeprav še tako sladka, dobi grenak priokus, ko zvemo za njeno ceno. Te iz dneva v dan rastejo in sprašujemo se, koliko časa še. Mnogim osebni dohodek ali pokojnina komaj zadošča za najnujnejše. Življenski standard pada, kupna moč potrošnikov je vse manjša, denarnice vse_ tanjše. To občutijo tudi trgovci. Časi, ko smo živeli na kredit, so že zdavnaj minili. V velikih težavah so zlasti mlade družine, ki si šele ustvarjajo svoj dom. Pologi in visoke obresti nas vse bolj silijo v varčevanje. Kot potrošniki smo vse bolj občutljivi za preskrbo z osnovnimi živili. Če zmanjka kruga ali mleka, hitro povzdignemo svoj glas, se jezimo in kritike letijo na trgovce. Kljub temu, da je Mercator-STP Hrastnik v zadnjih letih uspel zgraditi nekaj trgovin, so še mnogi zaselki brez osnovne preskrbe. Trgovina na Breznem je v slabem stanju. Trgovino bi potrebovali krajani Turja in Podkraja. Potrošniški svet v krajevni skupnosti Steklarna sije komaj »priboril« poslovalnico za Savo. Če že razpravljamo o razvoju trgovske mreže in nosilcu oskrbe Mercatorju STP Hrastnik, potem bo vodstvo tega delovnega kolektiva moralo izboljšati oskrbo in poskrbeti tudi za manjše trgovine. Center Hrastnika jih ima dovolj, zato pa je okolica skoraj brez njih. Če pa Mercator ne zmore tega, zakaj potem ne dopustimo, da bi v Hrastniku imeli še kakšno Merxovo ali Emonino trgovino. Morda pa bi bili kupci zadovoljni tudi z zasebnim trgovcem? Prvo takšno zasebno trgovino v Zasavju že imajo Zagorjani v Podlipovici in dobro se je izkazala. Sicer pa, ali bomo v prihodnje kaj bolj čutili delo potrošniških svetov? Morda pa bi že ob njihovem imenovanju morali poiskati tiste prave ljudi, ki bodo odigrali tudi pravo vlogo. Veliko je namreč stvari, ki bi jih lahko rešili. To potrjujejo tudi razmišljanja občanov o trgovini, preskrbi, delovnem času, odnosih kupec -prodajalec... Pavla Kačič Magda Žaga Beba Šergan, Dol pri Hrastniku »Zadnja leta, odkar je mož v pokoju, bolj malo kupujem. Vendar v samopostrežni trgovini na Dolu, kamor hodim dnevno kupovat osnovna živila, moram priznati, da so dobro založeni. Zadovoljna sem s ponudbo delikatesnih izdelkov, zelenjave, še posebej pa sem navdušena, da imajo v tej prodajalni tudi konfekcijsko blago. Pogostokrat se dobi kaj poceni, saj upokojenci gledamo na vsak dinar. Tudi prodajalke so prijazne. Na Dolu imamo še eno Mercatorjevo trgovino, železnino. Mnogi, ki kupujejo belo tehniko, gradbeni material pravijo, kje je tista zlata železnina? Ta trgovina je bila pred leti zares dobro založena, zdaj imajo trgovci manj blaga. To je tudi razumljivo, saj nimajo urejenih skladiščnih prostorov.« * Metka Lipar, Podkraj »Največ denarja pustim v blagovnici na Logu, saj v tej prodajalni lahko dobiš vse, od pohištva do konfekcije. Po osnovna živila, mleko in kruh pa moramo Podkrajčani v samopostrežno trgovino Pri steklarni. Ta je precej oddaljena iz našega naselja. Vsi krajani pogrešamo trgovino z osnovnimi živili. Zadovoljni bi bili, če bi imeli majhno trgovino, ki bi bila odprta vsaj dopoldan. Pobudo in potrebo po trgovini smo že večkrat omenili na najrazličnejših sestankih, vendar vse ostaja le pri željah. Nemalokrat pa stopim po nakup v Emonino trgovino. Ta je dobro založena, police so polne raznovrstnih izdelkov. Tudi trgovke so v Emoni zelo prijazne, prijaznejše od Mercatorjevih. Seveda tega svojega, osebnega mnenja ne smem posploševati. Dobro vem kaj pomeni poklic prodajalca, saj sem tudi sama trgovka in nekaj let sem bila zaposlena pri STP Hrastnik. Menim pa, da malce več prijaznosti trgovcem ne bi škodilo. Saj pregovor pravi, da lepa beseda - lepo mesto najde.« Pavla Kačič, Novi Log » »Vsi stanovalci Novega Loga smo bili veseli, ko so pred letom odprli novo Mercatorjevo samopostrežno trgovino. Tako nam je zdaj prikrajšana pot v dolino in prihranjenih je veliko korakov za nakup. Trgovina je dobro založena, vendar pogrešam svežo zelenjavo. Te večkrat ni na policah, zato bi bilo treba v bližini nove stanovanjske soseske postaviti vsaj kiosk s sadjem in zelenjavo. Drugače pa so prodajalci v tej trgovini zelo prijazni. Potrošniki ne vidimo razlike med šefom in prodajalci. Če je v trgovini gneča, za pultom strežejo vsi.« Magda Žagar-Diacci, Brezno »Na Breznem, kjer stanujem, imamo majhno klasično trgovino, ki je oskrbovala potrošnike pred leti. Zdaj se je kraj urbano precej razširil, vse več je stanovanjskih hiš, povečuje se število prebivalcev, trgovina pa je še vedno v istih, starih prostorih, s klasično ponudbo. Zal, potrošniki vse prevečkrat slišimo iz ust prodajalk besedo - nimamo. Zato se ponavadi odpravljamo nakupovat v bolj založene trgovine. Tudi odpiralni čas trgovine, od 8. do 15.30 ure, povzroča med zaposlenimi gospodinjami precej nejevolje. Predlagam, da bi odgovorni pri Mercatorju - STP Hrastnik razmislili o tem in potrošnikom Breznega omogočili, da bi bila trgovina odprta vsaj do 18. ure. Seveda, to pomeni, da bi bilo treba zaposliti še kakšno prodajalko. V prvi vrsti pa bi morali izboljšati oskrbo s kruhom in mlekom. Da dobiš kruh samo 3 krat tedensko je zares žalostno.« ,, _ Vojka Povše osnovi. Če odmislimo lastne slabosti, in jih skušamo tekoče odpraviti, potem je obseg prometa tudi bistveni kazalec poslovanja. Največje breme, ki ga nosi delovni kolektiv pa so obresti za obratna sredstva, ki jih najemamo za pokrivanje zalog blaga, ker lastnih sredstev v preteklosti nismo bili sposobni oblikovati. V srednjeročnem obdobju, ki se izteka, je bilo vloženih skupaj več kot 132.000.000 dinarjev samo v nove zmogljivosti prodajnih skladiščnih površin (Blagovnica z delikateso, samopostrežna prodajalna Novi Log. skladišče blagovnih rezerv, obnova nekaterih prodajaln), vse s ciljem zagotoviti čimbolj sodobno in kvalitetno oskrbo občanov, kar nam je v normalnih pogojih poslovanja tudi uspevalo. Nove površine in zaloge so terjale tudi povečane zaloge blaga, ki pa nimajo adakvatnega vira za pokrivanje. Kratkoročni krediti, ki jih v ta namen najemamo pri poslovnih in interni banki, pa terjajo plačevanje 70-odstotnih in več obresti. Za lažje razumevanje naj navedemo podatke, da je delovna organizacija v 6 mesecih tega leta plačala toliko obresti, kot znaša bruto masa izplačanih osebnih dohodkov delavcev, ki združujejo delo v naši delovni organizaciji v tem istem obdobju. Zaradi teh okolnosti in zaostrenih pogojev poslovanja, ki jih narekujejo ukrepi gospodarske stabilizacije, delovna organizacija ne ustvarja dovolj dohodka in čistega dohodka za normalen razvoj in posluje na robu rentabilnosti. To pa pogojuje tudi nizke osebne dohodke, ki že nekaj časa zaostajajo za povprečji, v gospodarstvu občine, regije in republike za 20 do 25%. Iz teh razlogov in zaradi delovnega časa ugotavljamo tudi velik odliv zlasti dobrih trgovinskih delavcev v ostale veje gospodarstva, kar povzroča na kadrovskem področju velike težave in dodatno vpliva na kakovost strežbe kupcev. Delovni kolektiv je v zad- njem letu dni zaradi takšne situacije sprejel številne ukrepe, ki naj bi pripomogli k sanaciji nastalega položaja in iskanju notranjih rezerv. S spremenjenim delovnim časom in z upokojevanjem starejših delavcev smo zmanjšali število zaposlenih za 13%, kljub skokovitemu zvišanju cen smo zmanjšali povprečne zaloge blaga in dosegli hitrejše obračanje zalog, zmanjšali tekoče stroške poslovanja in še nekatere druge oblike, kar vse naj bi pripomogli k uspešnejšemu poslovanju in opiranju na lastne sile, ki jih terja da-našji politični trenutek in gospodarski položaj. Zavedamo se, da nekateri izmed teh ukrepov niso simpatični in popularni za potrošnike in delavce trgovine. S slabitvijo sortimana in zalog, z neurejenim odpiralnim časom, neprimernim odnosom do potrošnikov,- bežimo od funkcije, ki jo ima trgovina v našem gospodarskem sistemu in odgovornosti, ki jo ima v odnosu do potrošnikov. Seveda pa bi morala biti trgovina skozi tekočo ekonomsko politiko takšna vloga tudi priznana. Ti ukrepi pa vzporedno z že ugotovljenimi slabostmi pogojujejo tudi slabo razpoloženje trgovinskih delavcev, ki so ob velikih naporih osebnih dohodkih prizadevajo čimbolj postreči kupce, ki izkazujejo zaupanje s svojimi nakupi. Zavedamo se, da so prisotne številne slabosti, ki jih poskušamo tekoče odpravljati, kar pa nam marsikdaj iz objektivnih razlogov vedno v celoti ne uspeva. Največkrat je vzrok človeški faktor in veliko pomanjkanje trgovinskih delavcev sploh, zlasti pa še kvalitetnih profilov. Nekaterih teh slabosti, pa bomo najlažje reševali z organiziranim sodelovanjem potrošnikov. Delovni kolektiv si bo najprej prizadeval razviti čimboljšo strežbo in ponudbo našim potrošnikom, pričajujemo pa tudi razumevanje in objektivno presojo položaja delovne organizacije in kolektiva. Milan Babič Nekaj o potrošniških svetih Vloga, mesto in naloge potrošniških svetov so v dokumentih socialistične zveze jasno opredeljene. Tudi v statutih krajevnih skupnosti je dokaj poudarjen organizirani nastop potrošnikov v potrošniških svetih pri dogovarjanju z organizacijami združenega dela, ki so zadolžene za preskrbo prebivalstva na području krajevne skupnosti oziroma občine. Pa vendar - izkušnje iz dosedanjega dela potrošniških svetov, njihov vpliv na oblikovanje cen, ki so v domeni občine, na določitev odpiralnih časov trgovin, na kvaliteto ponudbe in zagotavljanje preskrbe na posameznih področjih družbenopolitičnih skupnosti, kažejo na to, da so bili sicer večkrat upoštevani interesi organiziranih potrošnikov, da pa ti včasih naletijo na zid ozkih ekonomskih interesov trgovine. Trdim, da so bili uspehi pri usklajevanju interesov potrošnikov in trgovine, zlasti v zadnjem času, doseženi predvsem zaradi odločne in usklajene aktivnosti vseh dejavnikov, bodisi na področju krajevne skupnosti ali občine. Ljudem namreč ni vseeno, zlasti v sedanjih ekonomskih razmerah, kje in kakšna je ponudba, izbira blaga, preskrba z osnovnimi življenskimi dobrinami in kakšen je tudi odnos med prodajalci in potrošniki. Znano je, da je trgovina zaradi stalnega padanja kupne moči prbivalstva v težkem položaju, vendar mislimo, da to ne bi smel biti razlog, da ne bi mogli zagotoviti približno enako raven preskrbe, pa tudi kakovostnejšo izbiro blaga na celotnem območju občine. Gre torej samo za to, da na načelu dogovarjanja, usklajevanju interesov potrošnikov in trgovine, seveda na podlagi realnih možnosti in oceni danih pogojev, skupno poiščemo najbolj primerne rešitve za ralizacijo danih predlogov potrošniških svetov. S tem bi verjetno dosegli dvojno korist; prvič - trgovina bi pridobila zaupanje prebivalstva in drugič - ne bi bilo vprašanja: potrošniški sveti da ali ne? Adi Zaletel V spomin revolucionarja Karavla Miha Marinko Petnajsti avgust je že zdavnaj mimo. Z njim tudi dan graničarjev, ki so ga na vseh karavlah slovesno počastili. Posebno slovesno je bilo v Prosenjakovcih, kjer so odprli prenovljeno karavlo. Poimenovali so jo po zasavskem revolucionarju, narodnemu heroju, Mihu Marinku, ki je tudi na tem oddaljenem predelu Slovenije pustil sledi svoje revolucionarnosti in lika komu- smo se jih uspešno branili. Danes imamo moderno vojsko, ki uspešno varuje našo nedotakljivost, v sodelovanju z delavci organov za notranje zadeve, pripradniki teritorialne obrambe in civilne zaščite ter občani.« V kulturnem programu, ki so ga pripravili vojaki, so sodelovali tudi godbeniki zagorskega pihalnega orkestra. Po končani razpravi smo si tudi Ob letošnjem dnevu graničarjev so karavlo v Prosenjakovcih poimenovali po revolucionarju Mihi Marinku. Foto: Slavko Kerševan, dom JNA nista. Da bi ime karavle še bolj spominjalo na Marinkovo ime, je akademski kipar Stojan Batič izdelal kip. poprsni kip pred vhodom v karavlo je odkril član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, ki je bil hkrati slavnostni govornik. Poleg vojakov garnizona iz Murske Sobote, so na slovesnosti bili še številni predstavniki JLA, med njimi sta bila komandanta ljubljanskega in zagrebškega armadnega področja, generalpolkovnika Branko Jerkič in Zorko Čana-di, pomembni družbenopolitični delavci republike, iz Jesenic, Dravograda, Tržiča in Zasavja. Otvoritve so se udeležili tudi brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Goričko 85. Stane Dolanc je v govoru med drugim dejal: »Vse kar imamo, smo si ustvarili sami, z mnogimi žrtvami smo iz nerazvite države postali moderna država. Ves čas povojne graditve smo bili. vajeni na številne pritiske in napade, ki Zasavčani ogledali karavlo in se v krajšem pogovoru zadržali s starešino obmejnih enot, z Zdenkom Kranjcem. Snidenje naše delegacije z ostalimi rezervnimi starešinami je bilo prijetno. Stiski rok, nasmejani obrazi, prekmurski bograč in dišeči vojaški pasulj, ob dobri kapljici, pa vedri pogovori, so pripomogli k tovariškemu razpoloženju. Kljub vročemu dnevu, saj se je ta dan temperatura povzpela prek 32 stopinj, so Prosenjakovci v oddaljenem Prekmurju ostali Za-savčanom v lepem „in nepozabnem spominu. Še toliko bolj smo bili ponosni, ker smo spoznali, da smo imeli človeka, ki je pognal korenine v Zasavju, se boril za odpravo izkoriščanja, za svobodo in neodvisnost, za lepši jutri nas vseh.. . Z njegovim imenom se poleg zasavskega srednješolskega centra, ponaša tudi obmejna karavla v Prosenjakovcih. Vojka Povše Mrzlica 1985 Jugoslavija - srečna domovina ponosnih ljudi Medobčinski svet SZDL Celje in revirskih občin Trbovlje, vobčinske konference SZDL Žalec, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Šavi so 15. septembra 1985 organizirale množični tabor ljudske fronte MRZLICA ’85. Zborovanje na Mrzlici je bilo organizirano v spomin na predvojna srečanja delavskega razreda in mladine iz Revirjev, Savinjske doline in drugih območij. Ta srečanja so bila organizirana ob praz-^ novanjih delavskega praznika, 1. maja, organizirali so jih komunisti, napredni sindikati in druge napredno usmerjene organizacije in so preraščala v organizirano ljudsko fronto. Na teh zborovanjih se je ko valo prijateljstvo in tovarištvo. Potrjevala se je zavest delavstva o enotnem revolucionarnem delavskem gibanju. Razvite oblike delavskega gi- banja so bile na tem območju Revirjev in celjske okolice osnova za takojšen in organiziran odpor proti okupatoiju. Povezanost v predvojno delavsko gibanje in med narodno osvobodilnim bojem je še bolj zbližala obe območji. Prav Mrzlica, Kal in „Šmohor, potem pa Čebine in Šmiglova zidanica, Vrhe in druge planinske postojanke so zgodovinska mesta, kjer so se srečevali komunisti, aktivisti osvobodilne fronte in napredni delavci. Na letošnjem zborovanju na Mrzlici je govoril predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. V kulturnem programu so sodelovali pevci, recitatorji in delavska godba ter zabavni ansambel, ki je poskrbel za družabnost na tovariškem.sre-čanju po zaključnem zborovanju. Udeležili smo se proslave v Gradacu - v Beli krajini Obujanje in ohranjanje tradicij NOB Bela krajina, zibelka partizanstva, je v počastitev 40-letnice svobode, zbora domicilnih enot, 1. septembra v Gradacu organizirala srečanje občanov, borcev, aktivistov, mladine in prijateljev Bele krajine, v Graj- Domicil borcev Da bi ohranjali in prenašali tradicije NOB na mlajše generacije, da bi se borci srečevali in organizirano delovali, je Skupščina občine Hrastnik in še 7 drugih občin zasavske, in celjske regije sprejela domicil Skupnosti borcev 1. bataljona III. brigade VDV-NO-. Da bi delovanje bilo še uspešnejše, je bil na julijskem zasedanju občinske skupščine sprejet tudi samoupravni sporazum med to skupnostjo in vsemi osmimi občinami, ki določa, da se bodo borci te enote zbirali na letnih zborih, tako da je zbor vsako leto pripravljen v drugi občini. Organizacijo zbora prevzame skupnost borcev navedene enote ob sodelovanju občinske zveze združenj borcev NOV, skupščine občin pa se zavezujejo, da bodo financirale letne zbore. Sicer pa so se borci že doslej vsako leto srečevali v občinah Hrastnik, Mozirje, Žalec in Celje. V naslednjih letih pa bodo zbori organizirani po naslednjem vrstnem redu: 1986: Titovo Velenje 1987: Zagorje 1988: Laško 1989: Trbovlje 1990: Hrastnik 1991: Žalec 1992: Mozirje 1993: Celje 1994: Titovo Velenje 1995: Zagorje 1996: Laško 1997: Trbovlje skem parku. Rdeči križ Slovenije pa je pripravil razstavo v Domu kulture. Kulturni program so izvedla kulturna društva Metlike in Črnomlja. Slavnostni govornik pa je bil Jože Nemanič, sekretar občinskega komiteja ZK Metlika. Organizatorji pa sta bili občini Metlika in Črnomelj. V Gradacu se je med NOB več mesecev zadrževala hra- stniška rudarska godba, družine nekaterih godbenikov, pa tudi drugi posamezniki, na raznih dolžnostih. Prav zato je Komisija za ohranjanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Hrastnik menila, da smo se dolžni udeležiti proslave, posebno še rudarska godba - med NOB godba VII. korpusa - do katere starejši krajani Gra-daca še sedaj gojijo posebne simpatije in spoštovanje. Žal godbe na tej proslavi ni bilo, čeprav so jo, kot se je pokazalo na proslavi, Gradačani pričakovali. Njihov predstavnik jo je celo pozival, naj jim zaigra, kajti v težkih dneh revolucije jih je mnogokrat razvedrila s svojimi vedrimi zvoki. Naša udeležba je bila številčno zadovoljiva, saj nas je bilo 88. Z nami so potovali: borci, svojci umrlih godbenikov, pa tudi ostali občani, stroške pre- voza pa je kril vsak udeleženec sam. Pred spomenikom padlih borcev je delegacija položila venec. Organizaciji ZŽB, KS in nekaterim zaslužnim posameznikom Gradaca smo poklonili izdelke delovne organizacije Steklarne-Sijaj, za kar se kolektivu iskreno zahvaljujemo. Po končanem kulturnem programu je za veselo razpoloženje poskrbel belokranjski ansambel. Odhajali smo s prijetnimi občutki, da so Belokranjci res gostoljubni in da bomo mednje še prihajali. Domačini vsakogar gostoljubno sprejmejo in vsak del Bele krajine je vreden spoštovanja. To pa ni bila naša letošnja edina udeležba na spominskih proslavah. Maja smo bili na Po- ljani, junija na Podljubelju. Vsakokrat nas je bilo za en avtobus. Menimo pa, da je treba v to obliko obujanja tradicij NOB vključiti našo mladino. B. J. Spominski posnetek udeležencev ob spomeniku Franca Rozmana-Staneta. Nekdanja šola je še vedno središče dogajanj v Podkraju: v njej se krajani srečujejo na sestankih, proslavah ali ob drugih priložnostih. Predstavljamo vam... Krajevna skupnost Podkraj Le 139 prebivalcev živi v tej drugi največji krajevni skupnosti naše občine, pa-vendar je ta maloštevilna skupnost že neštetokrat dokazala, kaj zmore. Starejšim krajanom tok časa še ni izbrisal spominov na leto 1941, ko so morali zapustiti svoje domove in oditi v izgnanstvo. Okupator je namreč kmalu spoznal, da bi lahko na samotnih, po hribih raztresenih domačijah našli pomoč in zavetje tisti, ki so se odločili braniti slovensko zemljo. Ko so se leta 1945 vračali, so bili njihovi domovi opu-stošeni, zemlja je bila neobdelana in zapuščena. Vse je bilo treba začeti znova, z golimi rokami. Ni bilo ne elektrike, voda je bila daleč od domov, cest skoraj nikjer. In vendar so bile domačije kmalu obnovljene, leta 1956 so v njih prvič zasvetile električne žarnice. Ko je bila elektrifikacija končana, so se znova lotili cest svojega kraja oziroma njihove posodobitve. Strnili so svoje moči, za svoj delovni prispevek pa so bili tudi moralno nagrajeni z državnim priznanjem ' za aktivnost pri gradnji in posodabljanju krajevnih cest in poti. Leto 1970 so Podkrajčani zapisali kulturi. Ustanovitev prosvetnega društva in z njim dramske sekcije ter ureditev prostorov (spet prostovoljno) jim je omogočila, da so se preizkusili tudi na kulturnem področju in se vsa ta leta dokazovali. Letos so prejelil priznanje za aktivno delovanje, kar je dokaz in pohvala za vztrajnost, delo in uspehe. Tudi žičnico je bilo treba obnoviti - to edino povezavo z nasprotnim bregom Save. Spet sta delo in pomoč krajanov pripomogla, da je bila obnova kmalu in uspešno končana. Le kdo si ne bi, oddaljen od centra občine od sosedov želel povezave, več neposrednosti. Tudi v tem so krajani znali najti skupno pot in možnost, istočasno pa dokazali, da mej med krajevnimi skupnostmi ni, če jih njihovi krajani nočejo, pa čeprav je med njimi mogočni naravni mejnik - reka Sava. Potem, ko so se krajevne skupnosti Kovk, Krnice-Šavna peč in Podkraj dogovorile, da si napeljejo telefon, je realizacija tega sklepa trajala le 82 dni, kar celih 61 dni so krajani teh krajevnih skupnosti bili na prostovoljnem delu oziroma na delovni akciji. Ko so delo zaključili, so ugotovili, da so samo v Podkraju opravili blizu 4.000 prostovoljnih delovnih ur - največ, a tudi prispevek v materialu in delovnimi sredstvi ni zanemarljiv. Ob tolikih uspešnih akcijah se človeku zazdi, da tod res znajo uresničiti tisto znano: vsi za enega, eden za vse. In najbrž bo tako tudi ostalo še mnogokrat, kajti že spet so v akciji, tokrat za postavitev pretvornika nad Savno pečjo, ki jim bo omogočal boljši sprejem 1. in 2. TV programa. Ko bomo brali ali poslušali zaključno po- V spomin izgnancem in padlim v NOB so krajani leta 1982 na nekdanji osnovni šoli v Podkraju vgradili spominsko ploščo, 6. december pa proglasili za svoj krajevni praznik. ročilo, bodo spet pred nami številke o delovnem in materialnem prispevku krajanov. Pa njihove želje in načrti? Razumljivo je, da jih imajo, le precej drugačne so od tistih v velikih krajevnih skupnostih, kjer imajo ceste urejene, vsakih nekaj minut je na razpolago avtobus, kjer si želijo kulturnih prireditev, a ko'jih imajo, dvorane ostanejo na pol prazne.. . Z ukinitvijo krajevne šole je za šolanje res poskrbljeno s prevozom do šole v Hrastnik, a čez Savo se je treba popeljati z žičnico, ki pa ji marsikaj manjka, da bi prevoz bil varen. Načrtovano uresničiti Skoraj povsod uspešno V zadnji, praznični, izdaji Barometra smo vam s slikami in najosnovnejšimi podatki predstavili naš kraj - vseh deset krajevnih skupnosti, v katerih živimo, delamo in ustvarjamo delovni ljudje in občani Hrastnika. Vsaka izmed teh desetih krajevnih skupnosti živi svoje življenje, ima svoj utrip,odvisno od potreb in želja, od sredstev, s katerimi razpolaga in dela katerega so krajani pripravljeni prispevati za posodobitev in lepši izgled svojega kraja. Iztekajoče se srednjeročno obdobje je družbenopolitičnim organizacijam in Svetom krajevnih skupnosti postavilo vsako nalog, ki izhajajo iz lastnih potreb in želja, ki pa so jih domala povsod uspešno opravili. Dokaz za to so naslednji podatki: od planiranih 71 akcij na začetku tega srednjeročnega obdobje, je bilo konec letošnje pomladi uspešno zaključenih kar 69 ali 97%. Potrebe, predvsem tiste neplanirane, nastale iz raznih drugih objektivnih okoliščin, pa so narekovale še nekaj dodatnih akcij, ki bodo večinoma sklenjene še v tem letu. Odveč je poudarjati, da so bila praktično vsa vložena družbena sredstva oplemenitena s prostovoljnim delom, ponekod seveda bob, ponekod manj. Seznam opravljenih del je prevelik, da bi jih naštevali, zato raje poglejmo naloge, načrtovane za tekoče leto, ki so že zaključene ali pa še bodo. e e • e Krajani Krnic so seveda najbolj veseli vodovoda in posodobitve zgornjega dela makedam-ske poti na odcepu Podkrnice -Krnice. Krajanom Podkraja povzroča največ preglavic lokalna cesta ob desnem bregu Save ob mostu do šole v Podkraju. Kar trije udori so to krajevno skupnost za nekaj časa praktično odrezali od središča občine. Promet je bil mogoč le z osebnimi in manjšimi tovornimi vozili. Najnevarnejši udor so v tem času uspešno sanirali delavci Cestnega podjetja Ljublja- na, preostalima dvema pa bodo očitno kos krajani sami. Krajani Podkraja pa so se skupno s prekosavskimi sosedi iz Savne peči lotili še ene zahtevne naloge - postavitve TV pretvornika, ki bo kljub nekaterim težavam, kot kaže, končan še v letošnjem letu. • • • • V krajevni skupnosti Steklarna - Hrastnik načrtujejo še v letošnjem letu urediti okolje okolje pri šestorčkih (asfaltni dostop in ploskev za otroško igrišče). Težava je seveda z sredstvi. Od potrebnih jih imajo na voljo le slabo polovico. Čeprav so na Kovku končno dobili vodovod in z njim zdravo pitno vodo, pa to ne velja za vse zaselke te krajevne skupnosti, tako je Kupška vas še vedno brez pitne vode. Projekt za vodovod od Skopnega (krajevna skupnost Turje - Gore) do Kupčke vasi je vsaj za enkrat finančno prezahteven. Zato so se na Svetu krajevne skupnosti Kovk odločili, da bodo izkopali 800 metrov dolgega vodovoda, položitev cevi in zasutje opravili sami s pomočjo mladih iz drugih krajevnih skupnosti. Pripomniti pa velja, da bodo tudi za tako izpeljano akcijo potrebno še nekaj dodatnih sredstev. • e • e V krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku načrtujejo do konca leta dokončati kanalizacijo na Brnci, ki se zaradi neresnega dela izvajalcev že kar nekam predolgo vleče. Kritične so razmere na cesti Novi Dol - Blate, ki je zaradi rudarjenja praktično uničena. Sanacijo naj bi opravila s pomočjo Rudnika. V začetku septembra so stekla dela pri polaganju telefonskega VF kabla na trasi Hrastnik -Rimske toplice. Na podjetju za PTT promet v Trbovljah so nam zagotovili, da bo kabel do Dola položen še v tem letu. Če bodo vremenski pogoji ugodni, bodo še v tem letu položili tudi primerno omrežje, na katerega bodo najprej priključili stare naročnike, medtem ko bodo novi na telefonski klic v svojem stanovanju morali počakati do konca prve polovice prihodnjega leta. Nekoliko na boljšem so novi naročniki na Brnici, ki lahko pričakujejo priključke še v tem letu. e • • • Iz tega sledi, da za letos ni mogoče pričakovati razširitve PTT omrežja v KS Marno, kjer so letos želeli izvesti nekaj komunalnih ureditev. Kljub temu pa v tej krajevni skupnosti niso stali križem rok. Z družbenimi sredstvi in z lastnim delom so sanirali oporni zid pri Dolencu na cesti Krištandol - Marno, na enak način so se krajani novega naselja na Spodnjem Marnem lotili napeljave vodovoda iz novega zajetja v Lošču. Dela na tem vodovodu, s priključitvijo na sedanji rezervoar na levi strani ceste v smeri Dol - Marno bodo končali do konca leta. • e e e Največjo pridobitev imajo prebivalci krajevne skupnosti Prapretno. S pomočjo Cementarne in tozda Elektrarne Trbovlje so v celoti posodobili vaško jedro in nekatere krajše cestne zveze, še pred koncem leta pa naj bi dokončali tudi z deli na novem rezervoarju za požarno vodo. • e e e Dokaj skromna sredstva bo oziroma jih je Svet krajevne skupnosti Turje - Gore namenil predvsem za vzdrževanje velikega števila kilometrov krajevnih cest. Uspešno pa poteka se-nacija opornega zidu pri pokopališču in cerkvi na Gorah. Vse to je bilo izključno opravnljeno s prostovoljnim delom. • • e • Vseh nalog bržčas ne bo mogoče opraviti tudi v naši največji krajevni skupnosti Rudnik. V programu za leto 1985 je bila posodobitev cestnih odcepov na Lopati in v naselju Novi dom. Ker so nekatere nepredvidene naloge odrezale že tanak finančni hlebec, se bo moral svet čimprej odločiti kako najbolj smotrno uporabiti preostali del sredstev. Nerealiziranih nalog je skupno s tistimi, ki še tečejo, očitno še, veliko. Takšna zagnanost Svetov krajevnih skupnosti je pohvale vredna in priča o resnosti pristopa k reševanju problemov katerih, kot je videti, v krajevnih skupnosti ni malo. Matekljeva mama vsako jutro poskrbi, da se šolarji popeljejo čez Savo. Skozi krajevno skupnost pelje cesta, ki je uradno registrirana kot lokalna cesta, a kaj, ko pa je njeno vzdrževanje doslej več ali manj bilo na ramenih krajanov. V krajevni skupnosti pa je še mnogo poti, ki jih krajani sami vzdržujejo, zato so njihove želje, da bi vsaj lokalno cesto vzdrževala Skupnost za ceste, razumljive in tudi upravičene. Čas in razvoj gresta naprej, a se človeku, ko primerja sedanjost in preteklost zazdi, da sta se ustavila, ali naredila korak nazaj. Pred leti, ko so ob (oziroma mimo) njihovi krajevni skupnosti še vozili avtobusi, so bili krajani mnogo bliže in bolj povezani s Hrastnikom, Radečami. Danes pa se tiste dobe le spominjajo in si vroče želijo, da bi končno le rešili problem javnega prevoza. Saj ni treba, raz- mišljajo, da bi vselej in povsod kalkulirali le na ceni avtobusa s 50 sedeži, takega res ne potrebujejo, dalo bi se tudi kako drugače urediti. Sanje krajanov, da bo Zasavska cesta nekoč speljana skozi njihov kraj, pa bodo najbrž še zelo dolgo ostale le sanje. Gozdovi, ki jih je v tej krajevni skupnosti res veliko, so pred nekaj leti že skoraj umirali, danes, nekaj let po postavitvi trboveljskega dimnika, znova dobivajo podobo zdravega gozda, čistega okolja in tega so v Podkraju veseli. Pa vendar, ko se jutranje sonce razlije preko travnikov in gozdov, se del njegove lepote razblini, kajti na številnih visoko ležečih domačijah se ne rojeva nov delovni dan. Ostajajo prazne, zapuščene. Tudi pozabljene? A vrnimo se še k delu in aktivnostim v krajevni skupnosti, njenim samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam. Socialistični zvezi in Zvezi socialistične mladine se je pred kratkim pridružila še osnovna organizacija zveze komunistov. Njihova aktiv-nos (tako je poudarilo več naš sogovornikov) pa v glavnem sloni na zaslugah posameznikov, ali kot je nekdo slikovito dejal: »Važno je, kdo je na čelu!« Nekdo je vselej pripravljen prijeti za kramp in lopato, težko pa mu je na primer izreči nekaj besed, s katerimi bi znal pozvati in motivirati ljudi k akciji.« Če te besede primerjamo z dejanji - v Podkraju so vseskozi vedeli in uresničevali geslo, daje treba pravega človeka postaviti na pravo mesto. Mi/i Kobal Ob vsem ugotovljenem pa ne gre prevzeti vse dražja vzdrževanja krajevnih in ponekod tudi lokalnih cest. Te postavke rastejo v finančnih planih z vrtoglavo naglico. Rešitev zaenkrat še v kratkem ni videti. Posebno težavo predstavljajo vzdrževalni ali najemni stroški za objekte krajevnih skupnosti. Vendar bomo o tem, kot tudi o čem drugem, ter o možnostih razvoja krajevnih skupnosti v srednjeročnem obdobju 1986 - 1990, napisali v eni naslednjih izdaj Barometra. e e e e Pred najbolj zahtevno nalogo stoji Svet krajevne skupnosti Boben - Čeče. Posodobitev cest v Goveji potok je finančno tako zahteven projekt, ki ga brez podpore širše družbene skupnosti v doglednem času ne bo mogoče rešiti. Zato bi veljalo resno premisliti o kakšni drugi, bolj sprejemljivi rešitvi. Jože Premec Stanovanjska gradnja v letu 1985 Nova stanovanja kmalu nared Po terminskem planu med investitorjem Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Hrastnika ter izvajalcem del Splošno gradbeno dejavnostjo Beton, tozd Gradbeništvo Hrastnik, bo stanovanjski in poslovni objekt Birtič A zgrajen in dan v uporabo s pridobitvijo uporabnega dovoljenja do 20. decembra. Da pa bo to realizirano, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - objekt pravočasno zgraditi v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, vključno z ureditvijo okolice, tako da pri tehničnem ogledu ne bo zadržkov za pridobitev uporabnega dovoljenja. Če bodo izpolnjeni ti pogoji, ne bo zadržkov, da bi po 20. decembru ne dobilo novih stanovanj 73 družin s skupno stanovanjsko površino 4202 m2. V tem objektu bodo še poslovni prostori za Službo družbenega knjigovodstva Trbovlje, trgovino Peko, mlečno restavracijo, sprejem in oddajo oblačil za kemično čiščenje ter PTT. V letošnji prvi polovici bi morali, glede na stanovanjske potrebe pričeti graditi tudi dva nova objekta: na Novem logu stanovanjski objekt E-2, ter v centru mesta stanovanj sko-po-slovni objekt Center C (Lisec) s skupnim številom 80 stanovanj- Če bo šlo vse po načrtih, se bodo še v tem letu lahko vselili pričakovale! stanovanj. - v stanovanjsko poslovni objekt, Trg Franca Kozarja 14, vgraditi sistem toplovodnega ogrevanja in ga priključiti na sistem daljinskega ogrevanja. To velja tudi za trgovino Emona, kar je med drugim tudi pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. - bistveno izboljšati združevanje sredstev kupcev stanovanj, da bi lahko gradnjo pospešeno nadaljevali in končali v novembru. skih enot. Skladno s tem smo opravili potrebno delo, tako da imamo za te objekte že izdelano tehnično dokumentacijo, pridobljeno je ustrezno soglasje in izbran je najugodnejši ponudnik za gradnjo. Zataknilo pa se je pri združevanju sredstev kupcev za ta stanovanja, tako da danes ne vemo, kdaj bo mogoče, kljub velikemu številu pričakovalcev stanovanj, pričeti z gradnjo navedenih objektov. Rudi Kavčič DROBCI IZ ZGODOVINE PODKRAJA Današnja krajevna skupnost Podkraj ne zajema celotnega območja, ki nosi to ime. Zaselek Na Savi, ki se je v zadnjih desetletjih razvil v večje delavsko naselje, je zdaj del krajevne skupnosti Steklarna. Ker pa je bil stoletja povezan z ostalim Podkrajem, je prav, da obravnavamo oba dela kot neločljivo celoto. V prejšnjem stoletju so našli na tem območju izredno veliko ostankov iz rimske dobe, ki bogate domače in tuje muzeje v Hrastniku, Ljubljani, Celju in Gradcu. Na Savi seje zgodaj razvila naselbina zaradi rečne plovbe. Na obeh straneh reke so našli več zaobljubnih spomenikov vodnemu bogu Neptunu ter božanstvoma Savusu in Adsalutti. Spomenike so postavljali brodniki, ki so srečno prepluli Bele slapove, za plovbo najnevarnejše mesto. Ob cesti proti Trbovljam je primerno zaznavaiio mesto rimskega templja iz 2. stoletja n. št. V srednjem veku je brodarstvo popolnoma zamrlo, saj je bil svet razdrobljen in tehnično na nizki stopnji. Ob naselitvi Slovencev v novo domovino je bila Savska dolina pusta in neprijazna. Zaradi tega ob njej tudi ni bilo večje naselbine. Tudi ime Podkraj se v srednjem veku (do leta 1500) še ne pojavi. Najverjetneje je bilo območje redko naseljeno ali pa sploh nenaseljeno. V novem veku je Sava spet zaživela. Od 16. do srede 19. stoletja seje po njej odvijal živahen ladijski promet, kije dajal domačinom dodatni zaslužek. Navzdol so plule ladje same, navzgor pa so jih vlekli ljudje ali vprežna živina. Na nekaterih mestih ob reki so še danes vidni ostanki vlečne poti. Tako kot nekdaj Rimljani so se tudi novodobni brodniki ustavljali v zaselku Na Savi. Tu je že v srednjem veku nastala cerkvica svetega Miklavža, zaščitnika brodnikov. Po ljudskem izročilu so imeli ob cerkvici domovanje rečni roparji. Ko so leta 1849 zgradili železniško progo do Ljubljane, nato pa še do Trsta in Zagreba, je brodarstvo za vedno propadlo. Upravno je bilo področje Podkraja stoletja tradicionalno povezano s Kranjsko deželo. Tako se desni breg reke še danes imenuje na Kranjskem. Kmetje so bili podložniki gospodov iz Radeč, Hotemeža in drugih okoliških graščin. Ob uvedbi modernih občin je leta 1850 pripadlo to območje radeški občini. Do spremembe je prišlo šele po več kot sto letih, ko so leta 1959 občino Radeče priključili občini Hrastnik. Po priključitvi Radeč k občini Laško pa je ostal Podkraj leta 1963 del hrastniške občine. Leta 1893 je dobil Podkraj podružnično šolo, ki je spadala k radeški ljudski šoli. Kot zanimivost naj povemo, da bi moral na tej šoli leta 1929 nastopiti svoje prvo službeno mesto mladi učiteljiš-čnik Edvard Kardelj. Zbral: Boris Godec Delovnim organizacijam, in občinam revirjev Dializni oddelek v bolnici Trbovlje Že od leta 1981 si v Zasavju prizadevamo usposobiti dializni oddelek, da bi tako olajšali našim obolelim občanom njihov vsakdan. Verjetno malokdo ve, da se morajo ti bolniki 2 do 3-krat tedensko voziti v Ljubljano, ne glede na vreme in ostale okoliščine. Kako naporne so take vožnje, ni treba posebej opisovati. Trenutno je v Revirjih 14» bolnikov (Trbovlje 6, Hrastnik 4 in Zagorje 4). Bolniški prostori za dializno zdravljenje so gradbeno že končani, ogledali so si jih tudi predstavniki Univerzitetnega kliničnega centra ter se pohvalno izrazili o izvedbi. Pripravljeni so posoditi monitorje (aparature za čiščenje krvi), da bi lahko začeli z delom. Vendar pa je za dokončanje skladišč, garderob, ostale potrebne opreme in prečiščevalec vode zmanjkalo denarja. Dosedanjih osem milijonov dinarjev, ki so jih zbrale občinske zdravstvene skupnosti, so bili porabljeni za ureditev že omenjenih prostorov in za nabavo ter postavitev agregata. Po pridobljenih ponudbah ocenjujemo, da bomo potrebovali še 15 milijonov, da bi lahko začeli z dejavnostjo. Na pobudo Obrtnega združenja revirskih občin bodo obrtniki formirali sklad za dokončno ureditev oddelka dialize. Vanj bodo člani nakazovali prostovoljne prispevke. Pri Rdečem križu pa bo v ta namen odprt žiro račun (52700-678-50181 občinski odbor RK Trbovlje), na katerega naj bi delovne organizacije in posamezniki nakazovali denarna sredstva (namesto vencev, čestitk ipd.). Istočasno pa na pobudo MS ZSS prosimo delovne organizacije iz Revirjev, da bi na ta račun nakazale tudi del sredstev, dobljenih z prodajo odpadnih materialov Surovini in Dinosu (papir, železo in drugo). Tako zbrana sredstva v* konkretne namene bi orno* gočila dokončanje oddelka za dializo. Letno se v Revirjih zbere na podlagi prodaje odpadnih snovi blizu 5 milijard starih dinaijev. Za namensko porabo zbranih sredstev bo skrbel gradbeni odbor, ki je že bil imenovan in vodi vsa gradbena dela. Predvidevamo, da bi morali tri mesece zbirati sredstva s prodajo odpadnih surovin. Zavedati se moramo, da ob današnjem tempu in naporih raste število različnih obolenj in s tem potencialnih okvar na ledvicah, zato smo prepričani, da bodo delavci pripravljeni v ta namen zagotoviti del sredstev. Predsednik gradbenega odbora: Boris Malovrh l.r. Predsednik MK ZSS: Franjo Krsnik l.r. Priznanje OK ZRVS Priznanje, ki ga ob 22. juliju - Dnevu vstaje slovenskega naroda podeljuje republiški sekretar za ljudsko obrambo, je bilo letos podeljeno Občinski konferenci zveze rezervnih vojaških starešin Hrastnik. V obrazložitvi je zapisano, da priznanje podeljujejo za dolgoletno uspešno delo pri razvoju splošne ljudske obrambe. Priznanje je na zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik 23. julija, izročil predsednik skupščine občine Hrastnik Jože Žibret, v imenu OK ZRVS pa ga je sprejel David Srebotnik. Spomeniki in spominska obeležja NOV v Hrastniku in njegovi okolici Za preteklost in prihodnost V vsem povojnem obdobju je osnovna organizacija zveze združenj borcev NOV Hrastnik skupno z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami ter v sodelovanju s komisijo za ohranjanje tradicij NOB zaznamovala vse najpomembnejše dogodke iz časa NOB s spomeniki in spominskimi obeležji. Dogodki iz časa NOB se bodo tako ohranili poznejšim rodovom. Za ohranjanje dogodkov iz časa NOB in povojne graditve je bila izdana knjiga Hrastnik skozi desetletja (Stanko Brečko) ter brošura z opisom vdora v jamo Ojstro. Spomeniška obeležja, ki ponazarjajo bogato revolucionarno delavsko gibanje in dogodke iz NOB, so postavljena na kr^ju dogodkov v Hrastniku in njegovi okolici. Ob odkritju teh spominskih obeležij so skupščina občine, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter društva prevzeli patronat oziroma skrb za obnovo in urejanje. Za spomenike oziroma spominska obeležja so prevzele patronat delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva ter skupščina občine Hrastnik. Spomeniki: - centralni spomenik (Skupščina občine Hrastnik) - spomenik na Dolu (Steklarna - Sijaj Hrastnik) - spomenik Romšak Francu (KOP Hrastnik) - spomenik na Breznem (Mercator STP Hrastnik) - spomenik na Marnem (KS Marno) - spomenik na Ani (Steklarna - Sijaj Hrastnik) - spomenik v Suhadolu (Gostinsko podjetje Jelka) - spomenik Spodnji Kal (KS Dol - preje KS Kal) - spomenik Pust Borisu (TOZD Rudnik Hrastnik) - spomenik v Bobnu (TOZD rudnik Hrastnik) - spomenik Krištandol (Jutranjka Dol) - spomenik Kovk (KS Kovk) - spomenik Krnice (KS Krnice - Sa vna Peč) - spomenik Turje (KS Turje) - grobišče na pokopališču Dol (TKI Hrastnik) - grob španskega borca Meke Franca (SGD Beton) Spominske plošče, ki prav tako ponazarjajo dogodke iz delavskega in revolucionarnega gibanja: - plošča godbeni dom (Rudarska godba) - plošča gasilski dom (Gasilsko društvo mesto) - plošča gasilski dom Dol (Gasilsko društvo Dol) - plošča gasilski dom Steklarna (Gasilsko društvo Steklarna) - plošča šola Dol (Enota šole Dol) - plošča na šoli nh Rajka (šola nh Rajka) - plošča na rojstni hiši nh Rajka (ZZB NOV Hrastnik) - plošča v postojanki Gore (Planinsko društvo Dol) - plošča lovska koča Kal (Lovsko društvo Hrastnik Dol) - plošča na Orožnovi hiši (KS Turje) - plošča na glasbeni šoli (Sola na nh Rajka) - plošča članom Svobode Dol (KS Dol) - plošča zadružni dom Prapretno (SSS Hrastnik) - plošča v Podkraju (KS Podkraj) - plošča Vitku Pavliču (KS Rudnik) - plošča Logar Obzorje (TOZD Rudnik Hrastnik) - plošča stanovanje Mlakar (OK ZKS Hrastnik) - Zplošča pri postojanki Kal (OK ZKS) Delovne organizacije in ostali, ki skrbijo za obeležja, s sodelovanjem komisije ža varstvo spomenikov pri ZZB NOV Hrastnik, svoje naloge zadovoljivo rešujejo. Del teh obeležij je bil že obnovljen, po ugotovitvi sedanjega stanja pa je na nekaterih treba obnoviti napise ter opraviti manjše dopolnitve. Spomeniki in vsa spominska obeležja so bogata zakladnica naše polpretekle zgodovine, zato jim mora biti tudi v prihodnje posvečena vsa skrb tako prevzemnikov patronata kot vseh občanov. To in ono z Dola e Center Dola še naprej ohranja lep videz, ki si ga je nadel lani ob prvem krajevnem prazniku. Rože so zasadili šolarji, v počitnicah pa so jih negovali člani Zveze borcev. Dogovarjajo se, da bi v bodoče pokrivali stroške za vzdrževanje zelenic lokali v poslovno-stanovanjskem objektu. Sicer pa šolarji in člani Zveze borcev čistijo tudi okolico spomenika in avtobusna postajališča, kamor mimoidoči veselo odlagajo vse vrste papirčkov. Krajani pa se vseeno sprašujejo, čemu plačujejo komunalno službo. e Pohvaliti moramo dolske pletilje, ki so v podoodboru društva upokojencev med najbolj aktivnimi. Sestajajo se vsak torek, imele so že samostojno razstavo na Dolu, z najlepšimi izdelki pa so sodelovale na razstavi v Hrastniku ob tednu upokojencev. Pletilni krožek obiskuje 25 članic, prihajajo pa še vedno nove. F. M. Naš portret Štefke Brečko Najlepša dediščina je svoboda Takoj, ko sem stopila skozi vrata sem vedela, da v tej hiši besedo dom pišejo z veliko začetnico, Toplina veje iz vseh kotov, gospodarja in gospodinje hiše. Zidan štedilnik, na katerem si nehote predstavljaš velik lonec in občutek, da bo mama Štefka zdaj zdaj postavila na mizo veliko skledo zabeljenih žgancev in pokicala: »No, otroci, gremo jest!« Občutek, kot bi prišel domov, čeprav sem to pot prvič prestopila prag hiše v Prapretnem 57, dom Štefke Brečko. Ne, prvi občutek me ni varal, pri tej hiši je res tako. Pogovor je tekel, kot bi bila ena njenih treh hčera. Človek ne more biti slab. če ga uči kruto življenje. »Gospa je bila stroga, ampak pravična ženska. Dovolila mi je in uredila vse potrebno, da sem smela opravljati izpite in tako pridobila kvalifikacijo gostinskega delavca. O kakšni politiki pa takrat res še nisem imela pojma«, se spominja. Lidija, (Lidija Šentjurc, ki ji je že ob prvem srečanju rekla, naj jo kliče kar po imenu in tako je tudi ostalo) je kmalu ugotovila, da ima dekle glavo na pravem mestu, da se nanjo lahko zanese. Začelo s je z majhnimi nalogami, od nje se je učila kako in zakaj je treba ljubiti domovino, pri njej je dobila prve napotke, kako ravnati ob hišnih preiskavah (kdo bi se spomnil, koliko jih je bilo v šestih letih, Štefko je učilo in tudi izučilo marsičesa. Dvanajst otrok je bilo pri hiši, pa velik grunt, ampak denarja in posluha, da bi šla Štefka v šolo ni bilo, čeprav si je tega zelo želela. Za gospodinjski tečaj, to še. To dekletu vedno prav pride, so verjetno mislili starši. Ona pa ni odnehala. Pri sedemnajstih je le dosegla svoje. S solzami v očeh je šla od doma, pravi, ampak trdno odločena, da nekaj postane, da bo zaslužila svoj denar. Gospa Šentjurčeva, kakor jo še danes imenuje, je postala njena šefinja, kakor bi temu danes rekli. Vse je šlo tako hitro, se spominja, da se še zavedla ni, kdaj je postala natakarica, kuharica, nabavni, pravzaprav deklica za vse. Tudi slaščičarka. Še danes, po tolikih letih, mi je zdrdrala recept za piškote, pri tem pa namignila, da danes zna peči še boljše (prepričala sem se, da je to res). Fini gospodje so v tistih zgodnjih tridesetih letih kadili cigare Kuba, Traba-kula, Brazilka in zraven pili svoja dva deci vina. Treba ga je bilo prinesti v steklenički, zraven pa kozarec. Gorje, če se je na njem poznala senca prstnih odtisov. kolikor jih je prebila v Šentjur-čevi gostilni), da je treba zapisnik ob aretaciji podpisati tik za zadnjo vrsto, da ne bi kdo še česa pripisal... Tudi fant, ki je 1940. postal njen mož, je bil iz istega testa. Še rojstvo hčerke Zlatke ni za-vrlo njune aktivnosti. Že nekaj tednov pred okupacijo so se v njunem stanovanju zbirali komunisti. Celo to se je primerilo, da je v sobi spal tovariš Kraigher, v kuhinjo pa je prišel nemški policist, postaja je bila namreč v nadstropju Meketove hiše, kjer-sta takrat stanovala tudi Potiskova. Šlo je zares, izkoristiti je znala tudi znanstva iz gostilne - magistro v lekarni, zdravnika Vidmarja, pa še koga. Koliko je bilo materiala, ki je bil namenjen v hosto in kdo vse je spal v njeni hiši, tega je toliko, da se ne da prešteti. Čeprav je nad temi pogumnimi ljudmi vsak dan visel Damoklejev meč, je bila vseeno presenečena, ko je 16. 6. 1942 na burno razbijanje odprla vrata gestapovcem. Pustila sta leto in pol staro Zlatko tujim ljudem (njena pot je bila prav tako polna preprek kot mamina in očetova) in odšla v negotovost. Ve- dela sta edino to, da se jima ne obeta nič dobrega, pa to, da morata molčati, čeprav za ceno svojega življenja. Najprej zapor v Trbovljah, pa naprej v Laško, Celje, grad Bori, kjer se je srečala s sestro. Že v Trbovljah je izgubila sled za možem. Ni klonila na zaslišanjih, niso jo omajale grozote, ki jih je videla in slišala na tej poti. Tridesetega avgusta se je poslovila od domovine. Transport živinskih vagonov, v katerih nisi dobil niti kaplje vode, je krenil na tri dni dolgo pot proti še večjim grozotam - proti Auschwitzu. Tam je za leto dni prenehala biti človek, bila je številka 18717. Ponižanja brez primere, beda, lakota, pri tem pa so od zapornikov zahtevali, da delajo kot najbolje hranjeni in plačani delavci. Čistiti ruševine, kopati z golimi rokami, sekati drevje z lopato, ob tem pa se otepati psov, ki so jih gestapovci nagnali mednje in se po delu vračati v taborišče s pesmijo - to je bilo njihovo delo. Nadčloveški napori so bili to, veliko jih je klonilo pod težo bremen. Število na apelu se je morajo vedno ujemati, četudi so zato taboriščniki stali 3 do 4 ure ali pa vso noč brez hrane in vode. Mrtve so zvečer položili ob barakah. Zjutraj so bili taki, da niti hči ni več spoznala matere. Mednje so se zapodile podgane in opravile svoje. Na zdravila ni bilo misliti, večina bi jih bila zadovoljna že s pol litra čiste vode. Njihovim krvnikom ni bilo mar njihovih življenj, saj so prihajali vedno novi in novi transporti. Preveč, preveč je bilo vsega hudega, tudi za sestro Naniko, januarja 1943 so njene moči obnemogle. Zbolela je tudi Štefka. »Nikoli nisem mislila, da sem lahko tako trdna. Štiri smo ležale na posteji, vsaka je nekaj časa držala skrčene noge v zraku, da so si druge vsaj malo odpočile. Zraven mene je neko noč umrla Poljakinja, dvignila sem ji glavo in izpod nje vzela 2 koščka starega kruha ter ga pojedla.« Z grozo in solzami v očeh se spominja žena, ki so v trpljenju rojevale otroke. Nihče od njih ni preživel. Niti trenutka niso dihali svobodnega zraka. Tako kratko je bilo njihovo življenje, da se jih niti matere niso mogle razveseliti. Julija 1943 je gestapo izpustil 7 Slovenk, tudi njo. »Da je res, nisem verjela toliko časa, dokler nismo prišle do Maribora. Seveda so nam povedali, da smo se vrnile zato, da bomo delale v Nemčiji. Pri tem mi takrat še na misel ni prišlo, da je sedaj tudi Hrastnik Nemčija.« Zatečene noge in od podhranjenosti napet trebuh, to je bilo vse, kar je prinesla domov. V stanovanju so bili tuji ljudje. Pri sestri Lojzki jo je čakalo zadnje pismo moža, ki je bil kot talec ustreljen 1942. Tudi on ni vedel za njeno usodo. V pismu pripis za Zlatko: Bodi pridna, ubogaj svojo novo mamico, za ateka pa kliči njega, ki ti sedaj reže kruhek, dete malo ti. Zadnje in največje razočaranje! Tudi Zlatke ni bilo več v Prapretnem. Peljati so jo morali v Ce- lje, od tam sojo poslali naprej v Linz. Dve sestri sta se napotili v Maribor in po prošnjah le uspeli vrniti otroka materi. Kakor hitro je lahko, je spet začela delati, pa tudi to pot ni ostalo skrito. Po sedmih mesecih se je bila prisiljena z otrokom umakniti na varno, če temu sploh lahko rečemo tako. Dolga pot do Dolenjske, z otrokom v naročju mimo zased in pasti. Ponovno prepustiti otroka neznancem, čeprav slovenskim ljudem. Poročni prstan in ura naj bi bila hčerki edini spomin na mamo, če se ne bi nikoli več videli. Njo so čakale nove dolžnosti, nove naloge in preizkušnje. Vrnila se je v Čeče in bila 4 mesece politična aktivistka na terenu. Poti so jo vodile do Logarske doline, večkrat so se križale s sovražnikovimi, nakajkrat jim je le za las ušla. Sprejem v komunistično partijo julija 1944 je pomenil več kot pohvala. Kot prekaljena aktivistka je bila po nalogu tovariša Kraigherja premeščena v Zgornjo Savinjsko dolino, na dolžnosti sekretarke AFŽ. Vsak dan je bilo treba obiskati drugo vas, kar je trajalo do konca vojne. Takoj, ko se je lahko odtrgala od dela, so jo noge nesle na Dolenjsko, po hčerko. Na okraju v Trbovljah so jo zadolžili za pripravo dokumentacije za izvedbo agrarne reforme. Spoprijela se je z delom, kakor je najbolje vedela in znala. Ampak doma ni bilo kaj .prijeti v roke. Prosila je za pomoč in najprej dobila aluminijasto posodo, še danes jo ima. V njej so se najpogosteje kuhali žganci, včasih tudi za tri dni skupaj, ko pa je čas tako priganjal. Dobila je tudi skromno stanovanje. Hčerko je varovala sestra Lojzka. »Niso me vsi razumeli, zakaj da ne grem v cerkev. S tem sem opravila v Auschwitzu. Če bi Bog res bil, pa četudi bi mižal na eno oko, ne bi mogel dopustiti tega, kar se je tam leta dogajalo. Prihranila sem vsak dinar, kjer se je dalo, spoznala sedanjega moža in spet sva vse začela znova, od žlice naprej.« Pod njunimi pridnimi rokami je počasi iz temeljev rasla hiša v Prapretnem. Vmes je prišla na svet Marjetka, kasneje še Zvonka. Spet so bili družina. To je veljalo prav toliko kot Orden zaslug za narod III. stopnje, ki gaje dobila 1953. Počasi so prihajala leta, na dan so silile posledice vojne. Bolezen vse pogosteje trka na vrata, Štefka pa se ne da. Kako, saj ima vendar vnuke, ki jim tako rada pripravi okusno kosilo in obrazloži to in ono, za kar njihove mamice nimajo vedno časa. Pa vrtiček je okrog hiše, v »tabrh« kot včasih ne more več, zato njemu posveča ljubezen do rodne zemlje. Vedno je bila vajena skromnosti, tudi moja želja je taka. Želim vam še veliko let trdnega zdravja, takega, ki človeku daje moč, moč, kakršno ste razdajali vse življenje, bolj v k< rist drugih kot svojo. J. Umek Za varno delo in vožnjo s traktorji Varnostne kabine in loki Občinski oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Hrastnik opozarja vse lastnike traktorjev, da morajo biti od 1. januarja 1986. leta ti v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa, opremljeni z varnostno kabino ali lokom. S kabinami ali loki želimo zmanjšati veliko število nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Število prometnih in delovnih nezgod, v katerih so udeleženi vozniki traktorjev in njihovi sopotniki, se resda že nekaj let zmanjšuje, vendar še mnogo premalo. Po statističnih podatkih je v prometnih nezgodah doslej umrlo 131 ljudi, v delovnih nesrečah pa po neuradnih ocenah 150 ljudi, večinoma traktoristov. Koliko družinskih tragedij in vzrokov za propadanje kmetij se skriva v teh statističnih podatkih, ni treba naštevati, dovolj je že podatek, da je velika večina žrtev starih od 15 do 45 let in da je med njimi vse več otrok. Po našem mnenju so vzroki še vedno v premajhni izkušenosti uporabnika kmetijske mehanizacije, nepazljivosti, velikim nesrečam pa je vzrok tudi psihično stanje voznika, predvsem vinjenost. Veliko prometnih nesreč s traktorjem, zlasti pri delu, pa povzroči nepopolna oprema. Ugotavljamo, da je še vedno veliko traktorjev brez varnostnih kabin ali lokov in da so slabo vzdrževani. Vzdrževanje tistih traktorjev, ki pridejo na vsakoletne tehnične preglede, je dobro, zelo slabo pa je stanje tistih, ki jih lastniki uporabljajo izključno za delo na poljih in predstavljajo precejšnjo nevarnost. Za hitrejše zmanjšanje števila nesreč je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravljen organizirati seminar za varno delo s traktorji, udeležiti pa bi se ga morali predvsem tisti, ki so debili pravico do izpita za vožnjo traktorja brez uspešno končanega tečaja. V letu 1984 smo organizirali predavanje tehnike vožnje in vzdrževanje traktorja, pa, žal, moramo povedati, da odziv ni bil najboljši. Da bi vam olajšali nakup in iskanje varnostnih kabin oziroma lokov, navajamo proizvajalce oziroma prodajalne v SR Sloveniji: CENTROVOD - Slovenske Gorice tel. 062 74-254, 74-291, Kraigherjeva 19 a za traktorje: STEYR 86, 188, 8 in T 84 ZETOR 2511, 3511, 4718, 4712 in 4911 PASQUALI TV 730, 402 in 404 IMT 533, 539, 540, 560 DEUTZ D 4006 UNIVERZAL 445 URSUS C 335 in C 355 Centrovod pri neposrednem naročilu v tovarni kupcem daje 10-odstotni popust na tovarniško ceno. INTEGRAL AVTORADGO-NA - Gornja Radgona za traktorje: IMT 539, 533, 542, 560, 558 FIAT-ŠTORE za vse tipe ZETOR 2511, 4911, 5011, 6011, 6945 in 7011 URSUS 335, 355, 360 TORPEDO 4006, 4606 MERCATOR, AGROKOMBINAT Krško varnostne kabine za vse tipe traktorjev TOMO VINKOVIČ TV - BJELOVAR, po naročilu pa tudi za druge tipe pregibnih traktorjev SGG TOLMIN, tozd Gozdne gradnje in mehanizacija specialne varnostne kabine za delo v gozdarstvu za: IMT 560, 568, 577, 578. varnostne loke z vetrobranom in streho za traktorje: IMT. ZETOR, FIAT-ŠTORE, UNIVERZAL, URSUS, SAME, DEUTZ-TORPEDO KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE Šentjur pri Celju varnostne loke za traktorje FIAT-ŠTORE Občinski oddelek za notranje zadeve Mladi opozarjajo Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1985 razglasila za mednarodno leto mladih pod geslom: SODELOVANJE, RAZVOJ, MIR. S tem so združeni narodi pozvali vse države članice, da bi sodelovale pri družbenem razvoju mladine doma in po svetu. Torej naj ne bi bila le enkratna manifestacija zanimanja za mladino, temveč priložnost za preverjanje položaja mlade generacije ter za sprejetje nalog za reševanje njihovih težav. V okviru mladinske organizacije smo pričeli s prvo nalogo, to je z analizo socialnega položaja mladih v naši družbi. Svoj prispevek k temu naj bi dala tudi problemska konferenca, ki bo osnova za 12. kongres ZSMS. Znotraj te problematike pa smo se omejili na nekaj ključnih problemov: štipendiranje, zaposlovanje, stanovanjska problematika in otroško varstvo. Mladi želimo, da bi rezultati iz te razprave služili tudi pripravi novih planskih dokumentov: srednjeročnim in dolgoročnim. V današnjem prispevku analiziramo problematiko štipendiranja in zaposlovanja mladih. Štipendiranje Večji del mlade generacije je vključen v vzgojno izobraževalni proces. Ta opredeljuje tudi njihov družbenoekonomski položaj. Štipendije zaradi stalnega padanja osebnih dohodkov • staršev šolajoče se mladine predstavljajo osnovno možnost nadaljnjega šolanja. Podatki pa kažejo, da tudi vrednost štipendije pada. V letu 1981 je štipendija predstavljala 65% povpreč- nega osebnega dohodka na zaposlenega, v letu 1984 pa le še 43%. Neugodna je tudi struktura kadrovskih štipendij, saj je veliko število štipendij razpisanih za vzgojno izobraževalne programe do četrte zahtevnostne stopnje, mnogo premalo pa za programe pete, šeste in sedme stopnje. V prvih treh letih usmeijenega izobraževanja se je število razpisanih mest zmanjšalo za 5000 učencev. Tako so nekateri učenci ostali doma oziroma so se zaposlili, ker si ob neustrezni mreži šol in ob zmanjševanju vrednosti štipendij dragega šolanja V drugem kraju niso mogli privoščiti. Zaostruje se tudi razmerje, ki ga predstavlja na eni strani štipendija in na drugi strani oskrbnina v domovih za učence in študente. Opozarjamo tudi na prilagajanje. izobraževanja »potrebam« združenega dela. Vzgoja in izobraževanje se namreč ne prilagajata dolgoročnim razvojnim potrebam združenega dela in celotne družbe, ampak predvsem trenutnim, kratkoročnim kadrovskim potrebam gospodarstva. Izračuni kažejo, da je prispevek izobraževanja k rasti družbenega proizvoda mnogo večji od stroškov, ki jih povzroča izobraževanje. Zato je nujno, da v izobraževalne procese uvedemo čimveč novih metod dela, da s štipendijsko politiko omogočimo vsem socialnim strukturam enako možnost šolanja, in da uredimo status študentskih in dijaških domov. Zaposlovanje Politika zaposlovanja oziroma stopnja brezposelnosti pri nas še ni posebno zaskrbljujoča, čeprav prizadane ravno mlado generacijo, saj je stopnja brezposelnosti najvišja pri starostni kategoriji od 15 do 20 let. V strukturi brezposelnih so najbolj izpostavljene naslednje ka-_ tegorije: ženske, mladina in iskalci prve zaposlitve. Ugotavljamo, da bodo diplomanti usmeijenega izobraževanja težko našli delo, saj kar 50% tekočih potreb združenega dela pokrijejo delavci s poklicem ozkega profila (prva in druga zahtevnostna stopnja izobrazbe). Zaradi nizke akumulacije bo novega zaposlovanja, oziroma odpiranja novih delovnih mest čedalje manj. Strokovnjaki tudi ocenjujejo, da je v SR Sloveniji tehnološki višek delovne sile (150.000 zaposlenih). V Hrastniku in na skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih trenutno 24 oseb, od tega 14 mlajših od 27 let. Ugotavljamo, da z zaposlovanjem moških ni posebnih težav, težje je pri ženskah. Najdaljša čakalna doba je predvsem pri profilih gimnazijskih maturantov, gradbenih tehnikov. Ob pregledu priliva učencev, ki ne bodo nadaljevali šolanja, smo ugotovili, da bodo težje zaposljivi ekonomski tehniki, naravoslovno-matematični tehnologi, zdravstveni tehniki in frizerke. Pri tem pa je večinoma vključena ženska populacija. Gospodarstvo v naši občini ima zelo nizko stopnjo akumulacije, prav tako tudi tehnološki višek delovne sile, zato ne moremo pričakovati odpiranja novih delovnih mest. Delovna organizacija Steklana-Sijaj bo na osnovi sanacijskega programa celo zmanjšala število zaposlenih za 100 delavcev. Mladi v politiki zaposlovanja še vedno vztrajamo pri zaposlovanju kadrov, ki bodo v produkcijo uvajali znanost, tehniko in visoko tehnologijo. Podpiramo tudi ukrepe za skrajšanje delovnega časa in za ustanavljanje malih proizvodnih enot. Nanizali smo le težave s področja štipendiranja in zaposlovanja, o stanovanjski problematiki ter problematiki otroškega varstva mladih pa bomo spregovorili prihodnjič. Še o knjigah. Tole so ostanki nekdaj majhne, a kar čedne, in upajmo, da ne nerentabilne hrastniške knjigarne v stari blagovnici. Sedaj imamo novo blagovnico, prostora za knjige pa je očitno zmanjkalo. Morda odgovornim v razmislek; da bi polico ali dve v glasbenem kotičku namenili tej dobrini. Ljubitelji plošč in kaset najbrž ne bodo protestirali, nam pa ne bo treba kupovati knjig v večjih mestih. Počasi, a vztrajno. Nov telefonski kabel počasi a vztrtgno leze iz Hrastnika proti Dolu. Tisti, ki že vrsto let čakate na telefon, potrpite, še mesec ali dva, seveda, če ste doma blizu tega kabla, če pa niste, pa seveda na čas, ko se ne bo več pisalo leto 1985... Enotni sklad solidarnosti posmrtninske samopomoči Da ali ne Lani je Občinski svet Zveze sindikatov Hrastnik obravnaval pobudo o ustanovitvi enotnega sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči ter opredelil, da bi v zaostrenih pogojih gospodarjenja bilo tudi za to področje treba organizirati takšno obliko solidarnosti. To opredelitev so podprla še dejstva, da razen večjih organizacij združenega dela v občini, ostali te samopomoči nimajo urejene, oziroma si jo zaradi maloštevil-čnosti članstva ne morejo organizirati. Prav tako tudi v to solidarnost niso vključeni vsi upokojenci. Na seji Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Hrastnik, 16. 9. 1985, je bilo dogovorjeno, da moramo sprožiti dejavnosti, s katerimi bi lahko prišli do formiranja sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči Morda se komu postavlja vprašanje, zakaj ta enotni sklad in kakšno funkcijo naj bi imel? Kot že rečeno, v nekaterih organizacijah združenega dela že imajo ta sklad, v katerega delavci vplačujejo določen znesek od osebnega dohodka (od 30 dinarjev mesečno naprej) in po katerem imajo ob smrti ožjega družinskega člana pravico do posmrtnine. Seveda pa je ta posmrtnina, glede na vplačani znesek in glede na številčno velikost delavcev v organizacijah združenega dela. različna in se PTT obvešča 0 novih telefonskih številkah Že nekaj dni veljajo nove telefonske številke, ki smo jih dobili s prerangiranjem trboveljske telefonske centrale v omrežno skupino. Karakteristična števila nove omrežne skupine je 0601. Z navedenim datumom so bile spremenjene številke vsem naročnikom, vključenim v navedene telefonske centrale. Novo oštevilčenje je petmestno. Telefonska centrala prejšnja sedanja številka številka 1. Trbovlje 820-xxx 20-xxx 821-xxx 21-xxx 822-xxx 22-xxx 823-xxx 23-xxx 2. Hrastnik 814-xxx 41- xxx 815-xxx 42- xxx 3. Izlake 817-xxx 73-xxx 4. Loka pri Zid. mostu 818-xxx 84-xxx 5. Radeče 819-xxx 81-xxx 6. Zagorje ob Savi 811-xxx 61-xxx 812-xxx 62-xxx 7. Zidani most 818-xxx 83-xxx OPOMBA: znak xxx pomeni nespremenjeni del klicne številke. Če boste klicali telefonskega naročnika v omrežni skupini Ljubljana, bo treba pred telefonsko številko zavrteti tudi karakteristično številko, 061, kar prej ni bilo potrebno. Telefonski naročniki (zunaj nove omrežne skupine Trbovlje 0601), ki vas bodo klicali, pa bodo morali pred vašo številko zavrteti tudi karakteristično številko nove omrežne skupine 0601. V začetku septembra 1985 je bil natisnjen in uporabnikom poslan telefonski imenik nove omrežne skupine - Trbovlje 0601 z novimi telefonskimi številkami. Verjetno bo nekaj časa trajalo, da se bodo privadili spremembe, vsekakor pa kaže o tej spremembi obvestiti tiste, ki nas kličejo, predvsem poslovne partnerje. giblje od 9.000 do 20.000 dinarjev, kar pa predstavlja le minimalno povrnitev stroškov pokopa ožjega družinskega člana. Z enotnim skladom solidarnostne posmrtninske samopomoči pa bi v ta sklad, ki bi bil ustanovljen v občinskem merj-lu, lahko včlanili vse zaposlene delavce, upokojence (vseh članov bi bilo tako blizu 7.000) ter določili enotna merila za vplačilo prispevka, enotna merila, komu pripada posmrtnina, ter enoten znesek izplačila, ki pa bi moral biti večji kot je ta do-sedaj. Če bi v sklad pristopilo 7000 članov in bi ti vplačevali po 50 dinarjev mesečno, potem bi (glede na znano povprečno umrljivost 130 ljudi letno) lahko po tem sistemu članu izplačali blizu 40.000 dinarjev, kar predstavlja enkrat večje izplačilo kot dosedaj. Takšna sklada že precej časa delujeta v sosednjih dveh občinah, to je v Trbovljah in Zagorju, zato mislimo, da bi nam njihove pozitivne izkušnje morale biti vodilo pri akciji, ko se bomo dogovarjali o ustanovitvi. Upamo, da bo vsak zainteresirani uvidel pomen tega sklada, ter se bo vključil v akcijo, ko bomo na občnih zborih osnovnih organizacij zveze sindikatov ter v Društvu upokojencev razpravljali o tej zadevi. Antonija Šoster Vse bolj upoštevanja vredno opozorilo Na cesti nisi sam SPRAŠUJEMO... Po številnih razpravah o kulturi, ki so jih organizirale družbenopolitične porganizacije v občini Hrastnik, smo prišli do ugotovitve, da v trgovinah STP Hrastnik ne moremo kupiti nobene knjige. Ali se skozi to kaže odnos odgovornih delavcev STP Hrastnik do kulture? ODGOVARJAMO... V prejšnji izdaji Našega barometra smo v posebni rubriki SPRAŠUJEMO opozorili na nekaj pomanjkljivosti, ki motijo in jezijo občane, naslovili pa smo jih na odgovorne delavce. In kakšen je rezultat? - v slaščičarni na Dolu še vedno kadijo, - matere z otroki se morajo še vedno umikati pred bazen prihajajočim avtomobilom - turistično društvo pa še naprej »aktivno« deluje itd., itd. Ali ni to že kar preveč ustaljena oblika dela? človek je ta, ki povečuje število nesreč. Prav zato je lahko najpomembnejši dejavnik tudi pri preprečevanju tega zla in pri zagotavljanju večju varnosti v cestnem prometu. Vsako leto nas pretresajo podatki o žrtvah, ki jih zahteva promet. Med prometnimi žrtvami so vse strukture prebivalcev. Ko se sprašujemo, kje so vzroki za tako številne žrtve in kaj bi morali storiti, da bi se razmere izboljšale, lahko ugotovimo, da še vedno premalo skrbimo za prometno vzgojo. Vzroke prometnih nesreč običajno razvrščamo v več kategorij. V večini primerov pa za tem tičijo številni, navidezno nepomembni vzroki, ki se jih udeleženci v prometu niti ne zavedajo. Na vzroke je treba v procesu prometne vzgoje vedno opozarjati, človeka pa navajti k zavestnemu spoznanju, da je njegovo ravnanje odločilno pri zmanjševanju in preprečevanju prometnih nesreč. To bi lahko storil, če bo upošteval vsa določila prometnih predpisov in kodeksa etike udeležencev v ce- stnem prometu, če bo upošteval vse uporabnike cestnih površin in jim omogočal enakopravno udeležbo v cestnem prometu. Prometna vzgoja ni le domena sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine in njegovih komisij, avto-moto društva, združenja šoferjev in avtomehanikov, šole ter organov za notranje zadeve. Na tem področju lahko mnogo storijo tudi drugi npr. družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti in tudi starši s svojim vplivom na otroke in z lastnim vzgledom obnašanja, naj si bo kot pešec ali voznik. Dejavnost občinskega sveta in njegovih komisij je usmerjena predvsem v preventivno dejavnost, v izboljšanje prometnih razmer v občini, s ciljem, da bi zmanjšali prometne nesreče. Po dolgoletnih izkušnjah je začetek šolskega leta za prometno varnost otrok najnevarnejši čas. Zato je občinski svet v sodelovanju s postajo milice Hrastnik odločil, da izpelje ak- cijo Varnost otrok .in mladine v cestnem prometu ob začetku šolskega leta. V avgustu smo organizirali seminar za pionirje prometnike, na skupnem zboru ob prvem šolskem dnevu je bila na šoli- Dol in Hrastnik predstavljena kratka ocena prometne situacije v občini in razložen načrt prometno varnih poti v šolo in domov. Učencem prvih razredov in staršem pa so miličniki podrobno razložili varnostne načrte in opozorili na nevarne točke. Enako se bodo delavci postaje milice in člani sveta udeležili prvih roditeljskih sestankov v vrtcih. V tem letu pa bodo še organizirane različne akcije; brezhibno vozilo je varno vozilo, z varnim kolesom v promet, akcija pešec, varnostne kabine in loki za traktorje, tehnika vožnje s traktorji, predavanje in prikaz filmov za vse udeležence v cestnem prometu, anonimno testiranje in druge. akcije. Želimo, da pri vseh teh akcijah sodeluje čimširši krog občanov, kajti le s skupnim sodelovanjem bomo lahko zmanjšali število nesreč, predvsem takih, kjer so udeleženci mladi. Občinski oddelek za notranje zadeve Med zelo aktivnimi Ze tretjič teden upokojencev Petnajstega septembra se je iztekel Teden hrastniških upokojencev. Teden, v katerem so prišli na svoj račun upokojenci, čeprav so prireditve s pomočjo delovnih kolektivov, organizirali sami. Veliko zanimanja so pokazali za obiske v delovnih kolektivih. Ogledali so si dolsko Jutranjko in Pekovo tovarno v Trbovljah. Mnogi so prvič videli tudi muzej NOB v hra-stniški dolini. Ženske, ki so vključene v krožke ročnih del v Steklarni, na Rudniku in Dolu, so pripravile razstavo v poslovni stavbi. Pridružili so se jim še upokojenci, s svojimi domiselnimi izdelki in suho robo. Poleg zdravstvenega predavanja so imeli tudi proslavo. S kulturnim programom so še predstavili šolarji osnovne šole NH Rajka, pevci upokojenskega zbora in člani tamburaškega orkestra iz Trbovelj. Teden so zaključili s prijetnim sobotnim piknikom na rudniških Nasipih. Sicer je bil Teden upokojencev tudi priložnost za razmišljanje o socialnem položaju upokojenca. Večina, v Hrastniku jih je več kot 2000, ima urejena stanovanjska vprašanja, nekateri so si za svoj drugi dom izbrali dom za starejše, kjer so deležni zdravniške oskrbe. Predsednik društva upokojencev Albin Ži-bret pravi, da upokojenci pogrešajo stika z delovnimi kolektivi, kjer so bili zaposleni. To je razumljivo! Če kdo 40 ali manj let dela v nekem delovnem okolju, ne more naenkrat, čez noč pozabiti vsega in priti v drug svet, ki je povsem drugačen od delovnega vsakdana. Zato ne bi bilo odveč, če bi delovne organizacije v povezavi z društvom upokojencev, ob tednu, kakršen je bil že tretje leto v Hrastniku, svojim upokojenim delavcem omogočile oglede in pripravile srečanja z njimi. Mnogim upokojencem bi bilo to v veliko veselje, saj je z majhno pozornostjo in lepo besedo dan še lepši. Tako pa so pozornosti deležni le nekateri upokojenci, pred novim letom ali ob večjih delovnih jubilejih, žal na njih in na njihovo minulo delo vse preveč hitro pozabimo. Mnogi, ki odhajajo v pokoj, zadnji dan slovesa, tudi zadnjikrat vidijo tovarno, pisarno, svoj delovni prostor.. . Vojka Povše AAA...HM - A si vidu, kuk hitr smo končal sejo, pa kuk velik smo se zmenil! - In tu samu zatu, ker je predsednik ta najbolj strastn kadile! Brigadirsko življenje in delo Ponovno uspeh Mladinska delovna brigada 3. JULIJ iz Hrastnika se je letos udeležila mladinske , delovne akcije BRKINI 85 v II. izmeni od 21. 7. do 10. 8. Naselje je bilo organizirano v prostorih osnovne šole v Podgradu, ki je majhna vasica, nekaj kilometrov oddaljena od Ilirske Bistrice. Na akciji smo urejevali pašnike, napenjali smo žico in postavljali lesene količke, kopali vodovodne kanale, ter krčili in zažigali grmovje. Vsa predvidena dela smo v celoti opravili. Na akciji smo sodelovali s tremi brigadami. Naša brigada je štela povprečno 22 članov, ker se je število brigadirjev spreminjalo (na akciji je bilo mogoče sodelovati tudi določen čas, en teden ali štirinajst dni). V našo brigada se je vključilo tudi pet brigadirjev iz drugih držav. Ti so se akcije udeležili preko mednarodne izmenjave brigadirjev. Ta akcija je bila malo drugačna kot smo vajeni, ker je bila oganizirana bolj svobodno - vse delo je temeljilo na dogovoru. Nismo imeli klasičnega režima, ki je že marsikoga odvrnil od akcije. Imeli smo pestre interesne dejavnosti, saj si lahko izbiral med številnimi krožki plavanja, jadranja, plesnih tečajev, break-dancea, računalništva, ribiškega tečaja, udeležili smo se lahko izletov, kulturnih večerov, plesov, ogledali smo si filme in se kopali v morju. Osvojili smo vsa priznanja, razen traka akcije, ki ga nobena brigada ni mogla dobiti, ker niso bile popolne. To nas ni čudilo, saj vemo s kakšnimi problemi smo se srečevali, ko smo pridobivali brigadirje za udeležbo na akciji. O krizi mladinskega prostovoljnega dela je bilo že 'dosti napisano. Ena izmed rešitev so organizacijske in vsebinske spremembe akcij. Takšen poskus je bil tudi letos na Brkinih in je po naši oceni dobro uspel. Posameznih priznanj (pohval in udarniških značk) v naši bri- in polni lepih vtisov zapustili akcijo in seveda obljubili, da se je naslednje leto ponovno udeležijo. Sedaj smo doma in nameravamo nadaljevati dela, ki smo jih začeli v pripravah na akcijo. Dokončati nameravamo dela v Tudi_ pionirji so se kot vsako leto udeležili delovne akcije. Skupaj s tovariši iz Trbovelj, Zagorja, Krškega so se pod novim imenom PDB SAVA udeležili zvezne MDA Suha krajina 85. Tudi ta brigada ni bila popolna, saj je štela le 28 brigadirjev skupaj s tremi mentorji. Povprečna strost udeležencev brigade je bila 12 let. V pripravah na akcijo so pionirji izvedli dvodnevno lokalno akcijo v Krškem imenovano telefon 85. Brigadirji so bili nezadovoljni z orgnizatorji. Na zvezni akciji so se pionirji dobro odrezali, ni bilo težav, prejeli so dve udarniški znački (od skupno petih, ki jih je dobila cela brigada), prejeli so tudi pohvalo za delo na trasi. Center za MDA -pri OK ZSMS Hrastnik mentor Karli Tabor gadi nismo podelili, ker smo menili, da je vsakdo po svojih močeh prispeval k uspehu. in razpoloženju v brigadi. Svoj namen smo v celoti dosegli, saj so vsi brigadirji veseli parku 88 dreves, na Kalu in izkopati kanal za vodovod na Kovku. Komandant MDB »3. JULIJ« Branko Potočan Z naravo k novemu človeku Dobrih 33 let je preteklo, kar je bil v Hrastniku med prvimi v Sloveniji ustanovljen taborniški odred Temnega hrasta. Med prvimi v republiki so sev lotili tudi gradnje doma. Časi so bili podobni današnjim, zato je bilo treba pošteno zavihati rokave. Več kot 11 tisoč prostovoljnih ur so opravili takratni člani. Čeprav smo danes ponosni na svoj dom, ki ga ima malo je odredov, nam po drugi strani prav to povzroča največ težav, saj denarja za njegovo obnovo ni nikoli dovolj. Delo odreda ni nikoli zaostalo, precej pa se je v tem času spremenila struktura članstva, danes so to v večini šoloobvezni otroci, seveda pa imamo tudi take, ki so si v člansko izkaznico prilepili več kot 20 markic za letno članarino. Osnovna dejavnost je podobna od vsega začgtka. Narava je še vedno tabornikova največja prijateljica in zaveznica. V njej se usposabljajo za življenje, jo varuje ter s premišljenim tveganjem in življenjem v naravi krepijo svoje sposobnosti in pridobivajo nova znanja. Včasih so hrastniški taborniki taborili na morju. Že nekaj let pa je naš mošnjiček preplitev, zato smo morje zamenjali s Kalom. Kako poučno in obenem prijetno je takšno taborjenje si še misliti ne morete. Korajža velja, smo si rekli pred tremi leti in prvi organizirali zimovanje. Nikomur ni bilo žal, čeprav je bilo treba ogromno dela in priprav, na koncu pa smo bili vsi zadovoljni. Veliko veščin, ki jih člani dobijo za osvojeno znanje, razdelimo po vsakem taboijenju ali zimova-nju. Poleg taborjenj so najbolj priljubljeni pohodi. Še ta mesec nas boste lahko srečali na Kopitniku. Moto našega pohoda - narava gre skozi želodec, kar pomeni,