Fožtnlna plačana v gotpglnl. XV. 1937. 20. 12. nitmera. Vu Intčnl prSkmurske evang. šinjorije reditei I vBdavnlk t FLISAf* JAnoS, Murska Sobofa. Rokopisl se morajo v Puconce pošllafi. Ček računa št. 13,586; hnč ,,Duševni list" Puconch Činte pokoro S (Evang. Jan. 4, 47 54). Brezi dvojnosti je eden Iejpi &!dov zahvalnosti i lubeznosti bio on, šteroga je te krdlični stotnik prinašao po oslobodjenji sina svojega od smrti: Jezuši, tomi odiče-nomi osloboditeii iiidi. Sin njegov lubfen? je že se bližao k strašnomi brodi groba, z šteroga se ni eden mrtev več nazaj ne povrne. Teda je Gospod Jezuš oživo to tužno hižo z tem ves^iim gldsom: ,,Sin tvoj živč!' I na to je vervao te stotnik z celov hižov svojov. Ali driigo pitanje ostane to: Jeli bi on mislo na Boga, na jezuša t€ tudi, či bi sin njegov nej spadno v to nevolo i pogiibei-nost? Ar nds je teliko navčilo skiišanje žitka, ka llidje ndvadno ne mislijo prvle na Boga, na Jezuša, i ne iščejo prvle pri njem pomoč i trošt, dokeč nevola i po-gubelnost ne pride na nje. I tak smo prišli k ednotni tdkšemi dugovanji, štero na nas vse poprek sliši, razmim to pitanje: Od-kud shaja to, ka ludje ndvadno li vu ne-voli mislijo na Boga? Vu celom žitki tvojem mej Boga pred očdmi ino vu srci tvojem i habaj se, da neprivoliš y kakši greh, ni ne činiš kaj proti Božoj zapovedi, ar Boga pred očmi meti i greh nej činiti je to isto lepo delo. Tak je nigda velo eden pobožen oča sini svojemi, šteri je nameno vu te veliki i vu htidom tak obiljavajoči svet stopiti. I dd se zagviišno vervati i lepo je, ka je tak, Cejnss na cejlo leto 20 ®~m.t v zw@nstvo 30 dln.f v l^raeriko 1 DoL, edne numere 2 din. Ishaja edn&k na mčsec. Naprejplačilo goriv^eme vsiki ev. diihovnik i vučitel. i im i.....ii ii iin iinii——nnntnimnmnMMrmmrmmnrmmamiFrrmr" — kaj vnogi iudje vu vsakom hipi Boga pred očmi ino vu srci majo. Tak veli vu starom zakoni te pobožen Ddvid kral: nČi se na mojo postelo ležem, tak na tčbe mislim, či se prebudim, liodtebe gučim!" Tak zna tam eden Luther spevati: ,,Trdi grad je naš Bog zmožni, rožje ino obram-ba ...!" AH jeli je eta lepa vera, eta krepka vernost i stalno držanje k Bogi občinsko, na teliko, ka ludje vu Bogi, vu Jezuši^ živčjo? Žalost nej! Vnogi samo vu siiskavanji mislijo na Boga i na Zveličitela. I sv^to pismo prav veli, gda pravi: ,,Či je nevola tii, Gospodne! te Tebe iščemo" — geto je človeka beteg dolivrgao na postelo i z Davidom vadluvati ma ,,skuzami vlažim postelo mojo." Kak se je zgodilo tam vu evangeliumi, pri smrtni prigodaj, gda nas ostavijo, ki so rias lubili, pa štere smo mi lubili! Pri strašni viheraj, gda ober nas treska slap i se gible zernla. Pri ognja pogiibeli, geto se vu pogiibelnosti vrti ži-tek naš, pa blago naše, kaj porob grata toga vsa pocerajočega plamna! Pri pogti-beJi velike povodni, geto liki vu vremeni NOAH so liidjč pa stvare se v toj pogii-beli vrteli, kaj predo v šiimlečem valovji. Vu sukešini pa dragoči, geto gldd blede čini obraze liidstva: teda zagvtišno pozdi-gavajo liidje roke svoje proti nčbi, teda se zbtidi z sna grejšnosti te človek, i spozna, ka je li slab človek, t& se po-moli k Bogi, k Jezuši na pomoč, teda se Stran 134. DOŠEVNI LIST november 20. zbudi v človeki io pobožno namenja?agje: jss vcrjem i Bogi trcjemi rsa diko žtveti bom se pofliso. Als gds je ne?6ia snindi«, fcsk sioji teda z nami? Gde so t€ (a pobožna želenja, tesvete obltibe, ta moSna namenjavaaja, te krščanskJ žitek? Ah, fa so mfnole z pcg&beinostjov vred. V tom tals jezuš dostofno pra*i: vDokeč vi zna-menja i čiide vidite, verjete!" Odkud je L6 iuzco sfcfiSanje, — ksj iiidjd aavadno samo vu nesreči mislijo na Boga svo-jega? Že vu čioveka naimi je polozeno to! Eta je poleg sprave njerse trda, proii stanfivajdča, drOgžSI pa nema voie k dobromi, pa je nesfalna, sem tam gibajoea, IM tr»t, štero v;6fer sem ta« mo vnšša. Z re^jov: od i6 slabe člo?eče nature se neda čakatl, ka| krepkogs i popolnoga. Sarao je Jezuš spodoben bio seb6 pozdlgnots ober človečega. Vnogokrat z eLim vjedlaa se lahko miselnost I mlščnost, tak, kaj lud]e ne mislijo vsigdar na Boga i L?a to bfigie. Z lehkomiselnosti se človek vnogokrat ze« zabi z toga, ka je obečao, poleg mlačnosti se človekj i to višiše zdi nš^estoo bidti. Verostfijte zžto, naime vu mšem hipi, vl tflhi pobožn! vu orsdgi, nsj i všs nepobodne blaz-nost etoga svsta, ar zapefšvanje etl ttnok dosta včini. Niiteri je meo tiidi pri sebi kdkšo dobrc misei, lepo namenja^anje, alS vu hiide roke je spadno, tak |e trnje zadfiilo vu njem lepo pše- nico, ka Je nej mogla vozidti pa sad prinžšati i či k tora! vzeme«tso eiče to, na kelko Ifibijo liidje 3ehko!o žttka, na keliko^visijo na zdainjem, tak se Jo skuianje iehko da razmeti, kaj nššteri človek saG3o ?u nesreči misli na Boga. Etomi se vsoza v c^rkev potrfiditi, ov se bojj, kaj ojemi tečas kaj prede, dokeč on Boga česti, i to zemelsko zs v^kže preštitna od ne-beskoga. Zato ednok že zateknite (e Yretine, naj žitek vaš nepokvarijo, liki čemer tejlo človeka. Naime odtiihite to hfido srce z kr5!a svo-jega, ar je eto 16 nepri&tel, šteri nedopOsti to misel na Boga se vkorenlfi vu nami. Očiš?as?ajte predvsemi dušo svofo i Bog de vas sprevajao na vsfe v&M potaj ! Eto dopiisti i d»| mm, Tj naš dober Oča nebeski! Naj nigdar \6 ne prede z kriJa našega misel na T6be, m Jezuša, sina Tvojega, vem z Teboni, z Tvojov pomočjov, oh Bog! slaplamo notri vu ete svet, z Tebom odhajarao vo z eto-ga sve]ta. Tzh€ gorindjdemo i tam prek g^oba. Dopusti nam pri Tcbl cstanoti na veke! Kovdtš Karol Zoltan. KBldženi so ti mrtvi, kl vu Gospodni vme-rajo.* All samo tisti, ki vu Gospodnt vmerajo. Smrt ne bldženi, sarno Gospod! Nigddr sem ne čteo vu Svett ptsalaj, ka je Kristuš mro za tiste, ki so sploh ne meli greha. Augustlnus. Tre deklin hištdria. Plsala Gyarmathy Žfgmondova. — Poslovenčo Flisar Jan oš, vp. vučitel. (Nadaljžvanje.) Zs par let je Katica v-takše mesto trufils, gde je mehkl krfih bfo, i gde so si po čtovečem djšli žn]6?. K-dobroga sidgiba gospodsko) familiji, k četvžro} deci je prlila. PoJeg raiioga djanja je plača tfidj dobra bila; ar gde dfžino za ničes štimajOj tam jo tiidi najzbožne plačfijejo. T€ feogši lon je tfidl ns. td bio dober, naj ta lepa wiskra" se cšče bole podkrml, bole cifrasto se oblekava; i sSrota mati je tadi betegfivai? zžčala, doma so vse zvonešnfe delo derarje vtimli i tak je bogme komaj, kornaf zišSo Katid na poiteno obleko. Hej! pa je bJ16 nlka, ka je jakos jdko želela do-segnoti: cte krafine deklln deteči scnj, ti odr^š' čeni poetično zdeeje se je vse, vse ?u ednoj parti, vu edsom plavčč«m panlliki vjedinalo, šteroga gda obptnm prl konfirmaciji majo navado ns drgetajdte deklloe g?a?6 djatl, zlterim jo teda z ednira vu velke dekline r^d spelajo i pototn, gda ta parla obslednjim okinča dekline glavo, je on d6n sledjen den deklinstva: pri konfirmacijl ;e te prvL pri zdžianji pa te slednji den na de-kline glavi on krasen pantiik (parta), iferoga tak želno čakajo nedužnoga srdcš de?ojke. Kstica je vu žaHvanja hipi bi!a, gda je kon-firmalivana, i tak je vžalnom gvanli oblečena bila i na gišvi čaren robec mela. Ali ma pridti on den, gda ejč glavo tudi parta okinča; bar bf on 6€n sijalo sunce, ar nega nika lepšega, kak gda te m!adi par pri zdžvanji pred oltšrom stoji i skoz usikoga vdskoga obloka sunce sija notri i na parie džtiadži se vlomijo njega traki, šteri se krasno biiščijo n& sneh^ gJžvl, štera v-nezre-čenoj pr^cimbnoj, nebeskoj svetlošči plava. Po-tom se oriumi i misli si, ka ona n6 samo te, ne- fiovember 20, DUŠEVNI LIST Stršn 135. Na p6t Šoštarec Franc ev. duhovntk v Subotici. Naš narod je že velike nesreče preživio, bojno, točo, aukešna leta l t. d. Mislim, donok od vse nesreče je vekša, ka naše liidstvo ne čtč biblije, ne pozna, ne raztni zadosta svčto pisoio, naime včenjč G, Jezuša, Eti redovje bodo sploj na krStko razlagali delo Zakeuša Prvle kak bo-deš dale čteo, prečti evsngeilm Lukača 19. tai, ali pazlivo čti. G. Jezuš je potuvao prek Jerike. Jerika, tak grehšno mesto, ka se G. Jezuš ze-za>a na n\€ vu milostivnom SamaritanuŠ!, gdž prLvi, ka eden človek je dolššo z Jeruzaiema v Jeriko. Na poti so ga razbojnicke oropali, na pol mrtvoga ostavili. Jeružalem je sveti Yaraš, znamenuje boži zakoo. Či itoj osižii Jeružaleni, to znamenfije, boži zakon osta?i, i ide na p6t v Jeriko, to je vu greh, tč pridejo razbojnicke, to je; greh, i potnika na nikoj sprdvijo. Vu tom trnok grčhšnom Jeriki bio je veliki grehšnik Za™ keui; kak bogatec je držao v arendo ca-rino i trošarino. Za tak hfldcga grehšnika so ga držali, i tak je božen glas rr.eo, ka gda ]e Jezuš vu njegovo hižo prižao, IMč so si gučalf, kak more idti k tak odfirnomi človeki. Zakeui je bio maloga zrasa. Naednok ga napuni ognjena želj^t, ka bi rad vido Kristuša. Zopstom je mec veliko bo gcistvo, dosta penez, duSa njemi je bila mrzla, on je bio ksk eden siroimski, kak zaletenec i brezi doma. Znabfti si je večkržt mislo : nega tak nesrecuoga, kak seaj jas. Či je satn blo, tak da bi se bofao sam cd $6he. Veliko, kmično praznioo je noso vu dfiši svojcj, Dosta je čuo od Jezuia. Drug! so njemi pripGvedLtfaIis kak so neiztaerno srečnf^ ki so z dušom spoznaH Kristuia; kelko sv^toga b!aj-ženslva, nepremenllve srcče radjo dčn za dnčva-mi, kak so slobodof, rcočni, bogati gratali, ki njensi slfirsjo. Zakeušova nesrečna, žslostna du-Ža je žijala za blajženstvotn, za edoim lepiim žltkom. To je spoznao, ka je on vu srci velki sirmak i ojegov žitek nikaj ne vredeo. G&ašno, on kak gizdšvec, irdoga srdca, ne se odločio lejko, ka bl 16 k JezulL Njemi je ne bilo po voH idti med narod, gds teisko lu&l jesfe, ki nje-ga mrzilo, doj gl^dajo. G, Jezuia pa dostakržt cela vnožina spre?a]a. Ali žeSja za ednim lep-Sim, blajženešim žitkcm v&t oblžds. Zna, ka svoj cotavi nesrečen žitek nemre dugo vlečti, i takše srce rneti, kak je ojegoyo, to je bič, pe-kel. N|ego? žltek je brezi cila, vrgdnosti, pene-zi, imanje so ne dali nl sreče dflievne, m mira. Gda ga je diiševna sila, kak povoden vtrg-nola, plexo je ns edno dršvo, naj tam ?idi Je-zuša, na| sproba s?ojo sre?o. Njegova sirota dfi-ša si dcsfa mislila tsik vu sne od jtzuša, kak on nebesko lepo lice n?a, kak nega lepšega na sveti, kak Jezušov pogl^d i što je čuo njegovo reč, ona ga sprevaja, kak cdna svčta vočna niu- go že prvle, med vu cerkev idenjere sl na glavo dene p^rto, naj jo samo že ednok k-nje pripo-more Gospodin Bog! Maio takii Ifidi jeste na sveti, žteri tak er» koč nebi kdkiega biodnoga nameniavanja meli; edno ober vsegaprijčtno deio, kakše stvari, na-rasa, ali osobe posebne lobčzni . . . Ali što b\ mogao vse to napre zračunats. Nikie takše k-po-zvanji prispodobna lubezen je bila to, štera je celo napunila Mihaij Andriša k edaomi dugova nji. Vu vesi so tak gučaii, ka je klžnjov (rcLclo?) liibeznlk, v-iteri rejenji je do odnorenja zarao-tani. Dostakršt se je prigodilo, ka je od polsko-ga dela domo odskočo, naj ržzločne dobi kianje rčdi i tOdi so hirešnji bili ponjem narejeni c f rasti kfanje; pri orsačkom senji so je jako iovili-I te dečko, či diiže, bole se je vu nje zalfibo, č! je kre kakiega dreva id, se je vdiijek po njetn zgledno, naimre po trdoga lesa" drevi i zščao je račiinati, kelko kijanov dž vo ono i z cdnim je naYsakcga;ta mislo one Interessantne motivume, šiere na njega zreže i zdube. Lehko si znnslinio, kak iišležno si je zbrod-javao od krajine sdjvčkšega, od Rakocia dreva. Z-graškovoga ksa se dajo narčditi ti nš]bogši kijšnji, ndj Ieži je na nje zrezati, z-dubsii tsefele ciffer. Nameno se je sebe doli zgu^ati z-one rnisli, al; vse je zamaa b!I6, tem včkše želeaje je meo k-njemi. Dršgi Bog, kak ?elkomi s3 dao zršsti torai drevi, — si je mislo, iJžtao, prlmao je je, naimre njega brasklavo, spdkano skorjo — itiri-krat je tak kusio. kik jss, jezero kijanov bi zišlo žnjega I ešče dva vl&c, štcre bi komi na spome-nek daru^ao . . . AU komi bi je dao? Cdnoga bi ta dao sosednovoj Boriški, ar zTon kljanov k-njC čuti nšjvekšo lubeznost; istina, ka ujemi jo seičejo dat!, ali kijao] se !i n|e dostaja . . . Ka-pa te ov ? te jezercdve, čldi caj bode ? — No, toga da Katicij ar ona tak milo zna glčdati. Kak zadobroga de ga pa pržvla! I kakšf6 je, ne sp&dne Strdn 136. DOSEVNI LIST november 20. žika, štero je nemogoče pozšbiti. Odkec aia to vellko moč, ka narod se k njerai vleče, či je l\ sirom&k; kak dela to, ka ti najodflrnejši greš nicke, gda njegov pcgled popadnejo, se zrOSijo v duši ž na kolenaj se pred njira jočejo? Ah ! Či bi sarao ednok mogao Njegov dra"-gi pogled all njeeovo blagoslovleno rčč dobitl, ka bi se njemi duša segrela od blajženoga ve-seljd. Gda je Jezuš kre ^jega žo, isia njega je pogledno i pravo, doj hodj, Zakeuš, Lr dnes pri tebi morem Gst¬i. Z veseljom jc šo coli i gori prijao Kfistuša. Najvčkša višsna je, gde G. KristuSa vsig dar lejko zaopaziš i vidli, če se potčgneš v sara-nost, doli poklekneš i ponizno moliS. Či kral na fronuši sedi i pol sveta se nizi pred njirn, itak je ne tak velikj, )iki ti, či si v t'šini razgovar-jai z moHtvov z nebeskim kralom, gde se iehko v8 zjočes, vse ovadlš, ka te pečč na srcl, k* te boli v žitki. Gda se ti dfiša napunš z željov, ka bi rad vido KristuSa, ne čžkai na drugi dčn, nego včasi začni čakati Kristuša i On naednok na tebe poglčdtie i po lm€nl zazovž tebč, Tebi tiidi pove, ka pri tej šče osiati i ti ga z radost-jov moreš prijčti, i v tvojo dušo zapreti navdke. Kristuš je popolnorna presnenio duio i mišienje Zakeula. Naednok nezgovorno srečen posldae. Do zdaj je samo robsiuga penezom. Zdaj naednok drugi pogled dobi, nači vidi svet, dflša se njerai premeni; 'zaistino celo čiido pre-ži?ž. Penez, iteroga je do etiraao kak rob s!u žo, zgubi vrednost, gotov je cele svoje vrcdnosti poiovico raztalafi siromakom i 4-krat telko nazžj dtti vsskšenti, kak je z hamičijov spravo. Vsak-Li, ki prežive lubčznost i brezkrajno dobroto Jezuša, pripraven je vse \i dati za Jezuša. Pe-nez,, imanje, dober gias, špotanje naših bližnjih a!i n]ihoYo odobržvanjc nemre nazšj zadržati od služenja Krfsluii. Ki so svoje srce i vse prCkdah Kristuši, nigdar so ne požaluvali to. AH vsakomi je teško, či pr^Je ne, na smrtnoj pcsteli, što je ne meo batrivnosti Kristuii se prekdati. Či bi nazdj mogli viditl sanio 2 jezero let, i opaziti vse bogštce, vse vellks i visike Ifidi, itere je smri ta poko-s:la l pokopaia, to bi bila edna grozna panorš-ma, štera bi nas do mozgov stepla, Za 50, ali 100 let vrernen vse ia zbrsa i zruši tfste bogat-ce, šteri so zda] tak veliki. Ni eden Rockefeller, ni Rotschild ne ostane, ka bi oživao svoje pe-nese. Al: ito Kristuša nšjde, on je najšao mir, slobodo, bjajženstvo, veselje, štero je več vred-no, kak celi svet i štero njcrni niiče nemre vzeti. Jeli si Ti že najšao Krisluia? Jeli s\ mislo že na to, ka tvojo vrednost, idoč i znšnje zžto rcai od Bogž naj sifižii bližnjemi, naj skuze doli brišeš. Gda je tvoja sirota duia preveč žalostna bila i mlsliš si, ka si ti na sveti najvekši siro-mak, nšjboie ostavleni, ka si kak zaietena ftica, jeli si mtsiiš na to, ka nči oča i mati me osta« vitc, Bog me gori primle." Či kaj velikoga držii od sebe, či si se nej samo zdto rodio, naj ta bujf.š dL-i z* dnevom, naj žitek, kak veliko bre-inea tž prenosiš i te ležei v grob, nego naj več-m spdrnenek osfavš sebi vu srcaj tvoje krajine, te postani Kristušov ! čioveki hudo, či ga štoj za dobroga pravi. Celo se je pod drevom pozabao, jezero kijšnom i te» ma dvoma napiski, cifer njemi je ludi vrnisli pred njim bic; vftzreže na nje tulipane, klince, grfiike i vsefeie krasno kinčnost; k-koncovi ne-ga v-tom nikše nemogočnosti: od vdovfce doli kflpi grtiško, či jo pa za peneze ne oda, vo jo zdela z-polojne, šlero de vdovici untig zadosta! T6, kak najprvle si z-vdovicov pogučs i preci se je proti nje napoto. Gda je v-hižo stopo, je nika tnalo semia mrežo, tak da bi čute, ka io lehka nede jško prifčtno žlo. K-koncovi je napredao posel. Ta krotka ženska s? je nato jako razdras-tila, štero bi od nje nieden poznanec nebi mislo. — Parsiet ti je odišla? Ka bi ono drčvo, štero je hatara precimba, doli vsekao! Ono dre-vo, štero so ešče moja matl i njuv oča i vsi, vsi t^kie, kak je zda, vldlll i poznali ? Boie bi zatr pela, či bi rni tdno nogd potro, kak pa, ka bl na ono drevo sekero položo! Zagv&ino ti je mati nesmilenj nžgib prisilila v-t^be,ka etakie zbrod-j&vaš vu pžmeti! Druge ženske porod to niti ne bi vilpao tnisliti. Z tem ga je v hiži povrgia, vo je ila, da ga ne vidi, što tškšo hudobo nameni včiniti. Kak je vdovica odhajala, nai toj nesrečnoj ronoj dekiini obrazi se je eden čfiden zasmeh skazso, i fak da bi nikšo jako zavito, čedno de lo zbrodila vo, je erkla: — Zndš ka, Andri ? Vzemi si ti Kafico za ženo i te de tvoja griiška. Dečko jc gori skočo. — Nika pravii Eor-žika! I mesto toga, ka bi domo io, pA se je k-Rikoci drevi napoto, pš je začao steblo i njega skorjo š.'atati, prirnati, dršt/o se njemi je pA bole povidlo, gori je djao pri sebi, ka de z Katfcov gučao. Potom si je mislo vu sebi, kapa či .ned-t^m bi Boriške niati privolila njemi dati čer, ka bode teda ? To je teško pitanje: Med Boriškov i grfiš« kov si zebrati! Ne si je mogao odločnog* od- november 20. DOSEVNI LIST Strdn 137. V. glžvno spr&višče Gustav Adolfa driištva v Jugosliviji. Gustžv Adolfa glavno drfištvo vu Jugosla-viji ]e svoje peto g>Lvno letno spravišče novem-bra 6. i 7ga melo vu Crvenki. Crvenka vu Bački rned Somborom i N. Vrbasom leži. Tfi je najvekša ftra naše orsačke cerkve. Nastaaola jc 1785-ga leta. Zdaj ma okoli 6500 duš. Zvuo evangeiičanske gmane jeste tti tfidi reformovana (kalavinska) gmana, štera m& 1500 duš. I jcste eiče mala r. kat. fara tiidi vu Crvenki. Na sredi mesta je prestrana, lepa evang. cdrkev. Nasprotno nje pa kalavinska, na štere tormskom špici je viditi štrkovo gnezdo. Predsednik drtiitva, D. Dr. Popp Fiiip puš-pek so v soboto popoldnčvi ob 4 toj vori priili v Crvenko. Na šlaciji so \i ičakuvali voditelje cerkevne i politične občine, duhovnfcke, ogenga-silci z bandov, banderistje, vnožino naroda i dosta ročuj. Ousvetni sprejčm je pri farofi bio, za šteroga so se g. piišpek v navdfišenom govori zahvalili. Ob 5 vflri so čestnici giavnoga drfištva i odposlanci fii. drOštev sejo meli, na šteroj so vkuppostavili redovčk celoga svetiivanja. Napre je bila dšna tudi Hšta pomoč prosčči gman ' po-govorjena razdelitev podpor. Ob 8 v6ri se je začno osvetni večer vu na-bito punoj cčrkvi, štera ob toj priliki je od zno-tra ves okinčana bila z kitami sami živi korin. Za pozdrav v cerkev prihajajočemi višjemi pas-teri je spevni khorui lepo popevao. Po občnom spevanji so društva podpred-sednik Boga molili i kratki odprtni govor meli. Po khoruinom popevanji so fare seri, 84 leta stari, ali vu dfihi i teli itak gedrni duhovnik tol-mačili radost fare nad tem, ka Gustav Adolfa drfištvo vu njihovom kroži drži svoje letno sprš-viiče. Potom so bačkajski sinjor i predsednik tamošnjega G. A. filialnoga driiitva pravili to-peo pozdrav. Potom so bila popevanja (moškoga-, mž-šanoga- i dečinskoga khoruša), zmes so pa tneli govore cdpGslanci fil. druitev. Naše prekmurske razmere: nevole i radosti so jako zavadno i po-vidno napredali Darvaš Aladar sobočki kaplan. Nazadnje so društva podpredsednik zahvšlnost vadluvali vsem govornikom; fare inšpektor so pa zaklučno molitev opravili. Cela osvetnost je dosta pretreslivoga postavila pred posliihšavce i nas budila, naj rastemo vu lobeznosti i nigdar nepczabimo, ka dužnosti mamo do enovoga. V-nedelo, 7-ga novembra ob V29-toi vori je za deco bila Boža slfižba držana. Ob 10-toj v5ri se je začnola svetešnja Boža služba. Pri toj priliki so popevane občoe- i khorušne pes-rai. Po altarjkoj liturgiji so sv. govor meli na podlagi II. Kor. 6, 9-10. duhovnik Jesch z Bo-denbacha (Čehoslovakija). Po dokončanji pred-ge so 4 novorojence prinesli. Ze vsakim otro- govora dati, zonov miseljov se je podperao, ka Boriške tak nedajo njemi, te de pa li gruika, to je to Katica. Potom obtretjira, kak se je z dfras-timi kijanmi k-tj^dničnorai senji približavao, se je najraj pri toj prijdtnoj raisli držao, kak zah-valna bode ta deklina, gda n]e naprč da svoje nakanenje, na njega glčdala i z-gvGinov mirov-nostjov se je bližao k-onoj z cvčtjem i z-rožami krasno okinčani stub gospodskoj hiži. Gda je k-vratam prišao, je notri sposlao, naj Pal Katica na edno reč vo pride, ar njoj je sestra glis po-jlala. Katica je bežeč prišla vQ i kak je dečka zaglednola, sramežliva erdečlna se nje je po 11-caj razlejala. Ni, pa k-tomi je zadosta lepa, si je mislo vu sebi Andriš, istina, ka je preci k-coj mislo, ka je zdci li zato tak kepeina, ar se je od be-žanja ožarlla, ar je ovak vsigdar takša, kak eden kep. Kata se je z svojim bl^dim obrazora, z-krot-kim pogUdoro nikak ne računala poleg pžver- skoga previdčnja za ide^lno perioao, eiče so nje nevolno falinčno sestro za lepžo držali, ona je končiroar debela, lepe licojne, pa kak so nje oči čarno svekle! — Dober den, Katica! — se nakloni deč-ko i nika malo semta prestopluje, vu teli se po-ravtiavla, malo ge skašla, neznajoči, kak bi zač-no dekline proinjo! — KijSne, kak vidim, si vse stržo! — Hva*!a Bogi! potom se je prijetno na dečka zglednola. — Kak dober si ti Andriš, — vsigddr me gori poiičeš . . . Gda si mi vido mater? — Predvčeraj sem bio tam . . . tam sem bio, Katica i no, či zav&diš, od koj smosizgu-čavali, za onoga zguča?anja volo sera zda pri-šao esi . . . neščem se dugo rauditi, ar me paj-dai čaka . . . ali či bi rada znala, od koj smo si zgovarjali i či ti nede proti, ti tudi povem. Dekline srdc6 je jako vesčlo bilo, čfitila je delo; vsigdar si je na to megnenje mislila, od Strdn 138. DOŠEVNI LIST november 20. kora je 3-4 pArov botrine prišio k altati Oi-roke so naL g. pfiSpek ekrstUl Tu zamcrkam. ka je Creenka bogata tadi pri otrofcaj. Tam ei-če nega »ednoga deteta* sistetne. Po dokončanji Bože služb« so vu farcfi g. ^uipeka zastopniki pol. oblasti I cerkveo pczdržvIaH. I karakterisiično je, ka tam r. kat. pkbanoš so iudi bili med Po poldflčvi ob tret]oj vfir' se jc začnoio glavno spra"?lšče drustva i to ?u vel>ko| dvcta-ni »Narcdnoga d6»na". Pred pžr letsii je dala fara zoztdatž tL mogočen do::a, Iteri je spcdoben k-sobočkoml sokclskofni dsnu. Velifca dvcrana je do zadsjega i^esta natlačena bila. Po khomš nom popfi^EKj1! dece je občoa pesera biJa: *Di« či, dfiša njoja .. »K Za lem so g. pflSpek ksk dffištca predaedr^k, bogamolili I posd/avlall vse navzdče, so naznanUi, ka naša orsačk3 cčrkev za pripcznLrje blsgoslovlencga ddsnja toga drfiStva 2000 d;n daruje ujemi i z ifem so spira-Fišče 6dprli. Po spevanp ženskoga i dzc€ kho-ruia so g. piišpek meli navdušenl, drL.infcjoči govcr. (C^rkovnc hištorični dnžvi r.is obvze^e jo: refoHišcije sv^tekž 305. letnica smrti Gustsv Adolfa, rojstni den Luther Martona; potrditveni dčn naie ustsve; 400 letažca Šmaikaldenski artikulušo?, kstero vse je porokstvo, ka Boža reč i Lutherovo včenje nigdar nepreide. Nadaie so citiralf Apcst. Djžnja 11, 29 i 30. veršui i bfidili so vse navzoče na prispodobno delanje onoga hipa raao, kak je !ž lepi funak — kakšega več nega na celom, ye!kom s?eti! notn zaobrno piiige na njihovo malo njivo. Potom je zadrgavsjoč samo etak pravla: — Meni je nika nS protl, ka \i za dobro spoznai. Junak je za rok6 prijao delkllnc I dokeč je on nika ne čuto, nje se je začalo v glšvi vrteti od radosti. — Katica, sestra fi je tak pravla, ta lepa mala ,.iskrau, . . . ka . . . ka . . . no nc-mo dosta gučao . . . či bi ti itela, bi tiidi biio, ar jas iččm . . . to je pržvla, gda sem k-njlm notri pogledno, naj si tebe vzemem za ženo . . . tak, či ti tudi privoliš . . . podaj mi roko, ka privoliš. Devojka je drgetajoč nazaj ponOdila roko i tak je gledala na jun&ka, ka si je tč pa mislo, ka tak zshvaino nsšče neve na etom sveti gld-dati, i to je tudi ne mogao pred seborn zatajiti, ka njetni je tč pcglčd jako prav spadno. (Dale.) vu slulbl ceikve, to je, naj vsaki evangeličstiski krstšenik vu d;a\iji svedoči svojo evangellčansko vero I Jubezen.) Zdaj ]e edoa deklina z globokiia preraz-menjem deklemaUvala ^Zdrll, Sra jrdS* pesetn. Zatčoi je posluhnjeno i odobreno poročilo drii-štveaoga peneznika, kakti eti redov p!sate!a. Po-tom so (djaik difištva, D. M;.y Gerhard celjski dfihovnlk napredaii svoje preveč interesaatno letno naznanj?o5 z šieroga nars je dobro spad-hoIo siišati, ka gledec d-itmanjB vu zždaji peti l€taj je na&e piekraursko G A. fiiialno driištvo vu našoj orsačkoj c^rkvi na 4, meztl; gledžč kctrig pa na 2. mesti. Z s?o|im letoSsjioi da-rom snso na 5, raestj; gledeč narila po dušaj smo pa leSos n& 6. niesJi« Po spčvanji ženskcg« khoruša so rgzdeljeai ietošnji darl. Dtcč dar, okoli 12.000 din. je dobiia naša v najvčkšoj stiski bcdoča raztorjenost v Apači. Lsndavska m^la, pod težkitn dugom fecdoča naša fara je dobi!a 3.000 din. Selanskomi missionskorni sre-dižči je dariivano 500 dic. Nazadnje so pred-sedn^k dr&šfva nazcšnjali, ka je edna vdova z Crvenke, prehoajcna cd slišaui govoro?, rned spraviščom 150 din. poslžla sa drfištvens cile; nadale se zah?žlivii vsem, z moiitvov so zakiii-člli spra?išče, K voidenji je pope^gna občna pe-scm: MHi'alK3o mi vsl Boga . . ." Na večar ob 8. vori je bio verski večer. Ista dv'orana \s ešče bole napunjena bi;a z ser- Vži?a!i $TiO mešanoga khoruša lepa po- ja, dekla&a&jo. g' piilpeks odprtni govor; Lic. Eiiwein profesora z Beriina predaYaoje, šte-ro nšs je opotuinalo: prebudte se i verostfijie, pa bojdte resan efangelsčani! Mladfna z Novcga Sada je napredala genlivo iOdstvensko igro: wVera i domovtna." Po spevanji iste mladine je kratek go^or g, pušpeka i mestnoga farnoga inšpekicra zaklučo pobožsn več^r. V pondelek, tork i sredo v gojdao, opoldne i večer je bila vu cerkvi kratka pcbožnost. Na-dale so riazpldvlali k Filipčncom posf^no pismo Jesch diihovnik i včili so lepo popepanje kho-ralov; prof. Uc, E!Jwein so predž^anja raeli od verskoga včenja; D. May diihovnik so spozna-vali t. 1. svetovno cerkveno konferenco v Oxfordi. Bilš so ešče druga preddvanja tudi. GostolUbnost vernikov gtnane Crvenka je istinsko krstianska bila. 5-6 dni so ddli sianek i stroiek vu svoji hižaj vs6m gostom, dotično 3 november 20. DUSEVNI LIST Stran 139. skupne okede fara. Po vzetjiS obiltie ! po sk«znii?^nji pra"?e vcrebraflnske liibčznosii smo pozabil tiude duge poti Ino z saJlejpsitBi spomjrJ smo se povrnoli YU svojc domove. R&zloini mdii glasi. Radostl glas. »S:fižše Gcspodni z vesel-jom; prihajajte prcd iice fijegavo z spčvaojem 1" (Žoit. 1092) Gorpozvanje. Z-Božc milcš:!e sn: celo s psfivanjem, grešnitn guCom, nego ji mo-rejo vsigdar bžtrivati, troštati, ka z Bogš po-močjov vse dobro grata. Pogosto pa se roditelje i držioa ne obnLšajo cdnako proti deci. Edno d6te bole Ifibijo, kak drOgo, edao cdrtajo, drfi-gcga pa cdurjavajo. Cartanje i nepraviJna vzgoja pa je ndvadno v onoj farailiji, ki mk edino d^tc Toga po n&vadi cdrtajo, vse njemi dopfistijo« tOdi s včenjom odlššajo i pnivijo ka je ešče maii i ne raztni, ka se šika, ešče de se čas meo vč ti, gda de včkši. Ki si tak premišlava, on svojega deteta nigdar poštenoga ne vzgoji. Takši roditelje vse dopfiščajo deteti, njegovoj vCli i mišicnji. Deteti spunijo tudl vsakie želenje i po njegovoj voli čfnijo. Znaaio pa tQdi, ka brezi konca kreganje z decov, njim se pretiti, ali celo svoie čemčre nad njimi vo spunjavati, tiidi nikaj ne zaleže. Vzgšjajte zato svojo deco z liibčznostjov i vendar poleg toga že od začčtka, od zibelkeka-žite deteti gotovo strogost, naj vidi, da ste vi gospodar v hiši, ne pa ono. Ne dovolite niti mk-lomi deteti vse, ar živlenje je trdo, trdejše od najbole trde i osfre raatere. Da je za pobožno osnavlanje deteta najbogša družinska pobožnost, to je pravo že Pestalozzi, \€ nžjv^kši vučite), pe-dagog za Kristuiom i Sokratom, ki se je s pro-testantske dfihovniške familije narodo. Tfidi Pe-stalozzi post^vi v srediiče osnavlanja familijo, familije hišo i vu to matersko lubčzen. I to rav-no nam dnesden dosta zadene: — nemamo več verskih šol, zato na on prestor moremo s ceiov raočjov stanoii, šteri nam je ešče ostano: na osndvlajoče delo evangeltčanske famillje. Dostakrat pa je familija sšma nesposobna za vzgajauje svoje decč, ar netna znšaja za to, zato bi dobro biio, da bi dobili roditelje v roke kakše navo-dilo, priročnik za versko vzgojo niale dece. Na drttgoj strani pa najdemo dosta vernikov, ki sko-ro vsa~ko ceikveno pesem znšjo na patnet, štere so se nžvčili od svoji roditdov, zšto naj bi tfldi tO navčili svojo deco, ne pa nesli s seboin vu grob ele dragi herb: — vero nalth očdkov. Zdaj gda naša cerkev netna prvHega sejan-skoga ogračeka: — evang. šole - naj se preobr-ne vsaki evang. dorn na eden mdli ročnl ograček, vu šterom naj očlnska dobrotivnost l materska lil-bezen osndvla za prišestnost popevajočega, mole-čega, bibttnsko svetoga žlvlenja pokolenje. Gda dete začne že v šolo hoditi, ono hitro pokaže svoje versko zndnje. Iz njegovi odgovo-rov se vidi cela njegova domača vzgoja, pa todi driižinsko živlenje. V ioli se vči dete dale spoz-navati Boga i Njegovo pomoč pri deli dec6 tno-remo stalno napre prindšati. Zapcmnijo si nžj ete reči: če vse staro i slabo gržta, Bog nigdir ne oslabi, ne obstara, i&to je najbogic Bogi slu-žiti, Boža dela pa ttidi nigdar ne pridejo na ža-kucijo. Deco včitl trbe rdvno tak, kak račun ali pisanje, ali čteti, ka na) probajo vsaki dčn kaj dobroga včiniti v ioli, doma, na poti, ali gde Štršn 142. DUSEVNI LIST november 20. Steč so. Takša zndnja se v detinsko dfišo tno-rejo notri vkr&sti i ne siliti s silov. Važno ipo-trebno je vzgšjanje karaktera i obče moralni du-govanj, štero je že naglašuvao naš veliki refor-mAtor Luther. On je celo pravo, ka bi naj vs4ko dete že v 10 letnoj starosti biblijo znalo. Vuče-nik more v versko včenjč r&vno tak vervati, kak včenjč vučitela, ki ga vči, da je zemla okrogla, da jesto na njej mesta, dežele, nšrodje, štere je nigdar ne vido i mogoče je tiidi ne bode vido. Ce se kaj ščL navčiti, morc vervati ino se vuČi-tela nžvuka držati! I ravno tak more vervati v Kristuši, da je istinsko ino istina, ka on pršvi: »Što vu meni verje, ma žitek vekivečen. Što ver-je, živo bode, či glih vmerjč!" Prilik za vero najdemo v vsakdenešnjem žit* ki dosta. Mcdsebcjno živlenje bi nemogoče bilo, če eden ovomi ne bi zavfipao. Če tak vu vsak-deneinjem žitki verjemo ino se vupamo lfidem, Eakaj ne bi vervali Bdgi ino se vu njem vfipali ? Našo vfipazen i privo pobožnost pa podpira eš-če čtenjč sv. pisraa i hodenje vu cerkev, Lr gde so cerkvi prazne, tam so stanovitno pršzna i pusta Ifidi srca tudi. Zdaj se pa pitajmo, ali je vredno pobožen blti? Jeli je vredno držati se k našoj veri i k naioj cerkvi? T6 pitanje aam cžjbole potrdi preminočnost. Postanimo pred ednim kepom naši očakov, iterl so tak čfitili, ka eSče trpeti, eiče žitek gorialduvati, ešče krv prelejatl je vredno za naio drago vero, štera je veliki počlnek i mir d&la njihovim dušam; mdč, znašanje med trplš« njom i vardevanjom; gvflšno obrambo vu va-lovji pogflbelnosti. Bojdimo zito vredni nasledoiki naših drLge vere veliki očakov i neodvržmo od s6be sami radi to, ka so nam oni ešče s cenov svojega žitka obarvali. VUCAK ŠTEFAN, učitelj. Triič priišteli. Vu ednom velkom varaši je Živo edndk eden človek, ki je tri prijitele meo. Te prvi je nij-bliže stao k njegovomi srci, toga drfigoga je že malo menje Ifibo, dokeč za tretjega je skoron nika ne maro. DSnok sledi je prevideti mogo, ka jih je vu spoštiivanji ne dobro osodo, ar žnjim se je sledčče tgodilo: Edflok je obtoženi bio i je pred sodnijo mogo idti. Hifro je šo k svojerai prvomi prija> teii, žteroga je za najbogiega i najvornejSega dr-žao. Proso ga ]e, naj ga sprevodi m sodaijo i či bi nedovedno osodjeni bio, najpoloži za njega kaocijo. Na žaiost je njegova prošnja ne najšla na posliih ali na vesčlo goriš?ze[je. Te prij&el njeml je razložo, ka njemi je popolnoma nemo-goče vu toj priliki njegovo prošnjo spunlti; jedi-eden poitenejši kaput njemi je šteo posoditi, naj malo poštenejše lehko posfšne pred sodnikom. Z velkov siiov se je zdaj paščo te obtože-ni k svojemi drugomi piijateli i je zdaj pred to-ga pcstavo svojo prošnjo, z šterov je l€ pri tom pr?om zaman hodo. Ete se je hitro odločo to prošnjo spuniti i se je na pot vzeo žnjfm, na sodnijo. Ali pri dveraj se je nazžjobrno i je tak odiiao, ka ga te obtoženi več nigd&r ne najiao. Zdaj se je spomeno te nesrečen človek z svojega tretjega prijatela, vu koga vernosti se je dosejgamao uajbole dvojUvao i vu iteroga potnoči je nigdal ne meo vOpanje. —- Gda nje-ml je zdaj vu svojoj skradnjoj sili razložo celo stavo s?oje nevole i ga proso za pomOS, je ete preci gotov bio pomagsii. Ne samo ka je žnjim šd na sodnijo, nego tudi tam je popolno odgovornost zagvušao za njega. Na to ga je sodnija oprostila. Što so tej trije prijateli? Te prvi, koga je te obtoženi tak vrelo lu-bo, je penez, te mamon, imanje i svetske vesel-je. Vu kritičnoj vori, gda pred Bože iice more-rao postžnoti, nam ne ostane nika drugo od zemelski dobrot, kak edna truga i eden šlar. Vu tom driigom prijšteli spoznamo našo rodbino i naie zemelske prijatele, ludi, štere smo vu našem žltki radi mel*, Jubili. A!i U pred Boga" moremo stanoti, te nas satno do praga vekivcčnosti, do groba lehko sprevodijo; samo tak daleč nas zmore njihova lubezen sprevajati, -~ ali dale so že ne zmožni znami idti i na po-tnoč bidti. Ali te tretji prijštel je Gospon Jezuš Kristui, nai zagovornik i porok. On pl&ča mesto na"s diig naš, po njegovi ranaj i stnrti smo m\ rešeni. On nas prek groba sprevodi notri do Božega sod-skoga stolca i nas oslobodi od Njegovc sodbe. Napravmo ziio za Njega to nžjprvo mesto med vsejmi našimi prijateli. Vsakoga evangeličanskoga verebrata je dužnost, da podpčra i širi 9t DUševni List! ift noveraber 20. DUSEVNI LIST Stran 143. Evangelium v Naprejdava: SILVANUS. Te najfekši protivnik Savonarole je pa IV. Aleksander papa bio, ki se je toga časa za hlapcov hldpca dao imenii?ati. Te se je posebno zadoblenoga občtifo od predg i kšrajoči reči toga barata. Tč Ateksander je ružnejli bio od vse hiidobnjakov, ki so samo živeli na sveti, »glava ndvoga Babilona, je ete raogoče pocomprani. Damenfco je to privolo, ali razpetje z sebom vzeme vu rokaj, kx je to njega zasta?a. Franciškan? so to-mi tudi prutipravili i to pogajanje je tak dugo trpelo, ka je sunce žL dolišlo. Na konci je eden nageo deždž prišo i tanač je zapovedo, naj vsi domd idejo. To strašlivo, cagajoče ludstvo |e vu tom edno čiido vidlo, ali nikžki so se $kan~ jeni občfibH videti za edno krvavo komedijo \ so ves bin na Savonarolo i njegovo partajo vrgli i je narod ostavo svojega proroka. Na drfigS den, na cvetno nedelo, je zapo-vcd prišla od varaikoga tanLLa, ka Savonarola za 12 vor more Fiorenc ostaviti. Gda je ete to v roke dobo, je že prekesno bU6. Cftli varaš je bio gorizburkani; t\ neprijatelski Arrablati i nji-hovi nasledniki so napadnoli San Marco kloštcr, gde je Savonarola stanuvo. Gda so ga priiateli njegovi z orožjom vu rokaj obršnit! šteli, njim je Savonarola nej dopusto i se je sam prekdao vu protivničke roke. Te so vso oblšst na sebe po-tčgnoli i vu strainoj meri obrnoli proti njemt. Z lanci so ga zvezali i na velki keden je sedem krat bio na mantrničko klop potegnjeni. Bičuvali so ga i z boslmi nogami na žerjavo vogelje postavili. Ravno tak so deiali z njegovitna dve-ma prijateloma z Domenikom i Marussijom. Z t^m mantranjom so ga na to žteli nagnoti, na| vadlfije, ka njegovo celo delo i včenje je nej od Boga, nego z njegove gizdosti, z jalnoga poli-tičnoga računanja, ali mogoče ešče z hušega. Kak Savonarcla sledi ertč, je dosta takšega pri-pozno, na štera je niti nigdar ne tnislo i nej ?či~ no, samo od velke bojaznosti od strainoga mantržnja. V teli i duši je bio vkuperspotreH. Vu njegove tožbe se je mejšala molitev za ne-prijatele. Z njegove voze se je skoron nej čulo drugo, kak zdiihavanje: ,,Zadosta je, Gospodne, vzemi k sebi dQ$o tnojo!" V veri vu Kristuša zaslflženosti je Sivonarola močen trošt najšo, eš če vu vozi i vu smrtnoj v5ri, tak da piše : ,,Moje srdce se je tak okrepilo, ka od radosti popeva i diči: Gospodne, ti si moje zvsličanje i moj posvet, od koga bi se bojao? Gospodne, ti si moč mojega žitka, pred kem se mi je grozifi?" Papa je Savonarolo i njegs dva prijatela Fra Domenikoja i Silvester Marussija za jeret nike oznsno, za protivnike cerkvi i za razbur-iavce ^aroda i na to včpovedao smrtno sodbo. Morejo se obeslti i na gaogaj visečl zažgani bidtl Den smrti je sčd na 23. maja 1498, eden dea pred Vn^bohodora odločo. Na den smrti na gojdao so eiče ti ix\\i obsodjeni vživali sv. ve-lbf\o Gospodnovo. Savonarola je vrelo molitev zmolo. Na to jih |e eden pušpek, Savonerole nigdsšnji vučenik, doiisleko i odtegno od nj h vso duhovniško čest i slfižbo. Pri tom erče Sa-vonaroli: MZ tbm te iočirn od obladajoče cerkvi." Savonarola njemž na to odgovori: nOd svajuvajučC; nej od obladajoče, ar ti to ne zrao-reš." Donok se joko, gda so njemi dolivzdll ba» ratsko siiknjo. Samo vu ednoj vunanoj srakici i bosi so lii ti trije baratje na vmorišče, gde je na grraadi eden križ bio goripostav!eni. Z dvej strani ta dvA barata i va sredi pa Savonarola so mogli bidti obešeni. Med narodorn so nikaki kričali: »Barateci, zdaj ]e čas čuda činiti/ Tak so cšpotavaii našega Gospodna Zveličitela tiidi. Merno vu Bogi je sfopo Savonaroia na lestvico, na glas govordči apoštclsko verovadlfivanje. Za nšrod je nej meo več reči povedati, samo cden bbgoslšviajoči pogled je vrgo. Tiho, brezi reči 30 mrli t\ trij6 mantrniki. Plara^a je visiko seko. Nj^h pepel je vu reko Arno bio sipani. (Dale.) Bog nenihd nikoga, ki se vu Njem, viipa, i nepozdbi nikoga, ki za Njega dela. Gumpert. Evangeličanskoga človeka celi žftek je sliižba. Ne z priložnosti, naj se more zve-ličati, nego z zahvalnosti, dr je Boža mi-lošča zveličanje spravila za njega. * ,,Ne vcagaj, oh čreda mala, naj ti ne- prestrašo srdca vnogi tvoj' protivniki". * Človek je ešče vsigdarpogan; človek je že pali pogan. Ka daš Ti Jezuši? Daj Njemi tvoje srdce. Lubi Jezuša! * Moli za tvoje roditele, naj morejo biti vu cčrkev hodeči, Boga lub^či Iudje. Stampano v .PREKMURSKI IZIDOR v Murski Soboti. v Murski Soboti