KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
DOKAZ O STAROSTI SENTJERNEJSKIH KONJSKIH DIRK
DR. VLADIMIR MURKO
K pripombi Slovenskega poročevalca, da je
slovenski šport star šele 40 let, je treba ugotoviti,
da ta pripomba ne more veljati za konjski šport,
s katerim so se ukvarjali slovenski kmetje že
precej delj, kar velja zlasti o konjskih dirkah
na Cvenu in v Šentjerneju.
O starosti šentjernejskih konjskih dirk nas
poučuje Josef Ressel v Denkschrift, izdani za
stoletnico rojstva slavnega izumitelja ladijskega
vijaka 1. 1893 na Dunaju. Na strani 134 in 153
namreč vsebuje Resslov predlog, kako preprečiti
splašenje konj, in o sredstvih, kako preprečiti
njih pobeg. Ressel kot distriktni gozdar v Ple-
terjah je bil po lastni izjavi za svojega službo-
vanja več v sedlu kot na trdnih tleh in navdu-
šen jahač odličnega konja, ki pa je vsakokrat,
ko je Ressel zavil na neko ravno in vodoravno
cesto pri Šentjerneju, ki jo imenuje Ressel v svo-
jem predlogu >die Rennstrasse« (dirkalno cesto),
ušel   in   povzročal   svojemu   gospodarju   hude
skrbi. Uredniku spominske knjige ni bilo jasno,
zakaj je Ressel cesto tako imenoval in zato pri-
I>ominja, da je pač Ressel to cesto tako imenoval.
Iznajdljivi Ressel je kmalu ugotovil, da je
tako jahanje zanj nevarno. Ker je nekoč študi-
ral tudi veterinarstvo, je vedel, da konji dihajo
le skozi nos. Sestavil je tako napravo na uzdi,
da je mogel s potegom svilene vrvice zamašiti
konju z vato obe nosnici, nakar se je takoj umi-
ril, ker mu je postalo dihanje pretežko. V pred-
logu je seveda natančnejši opis tega izuma, ki
bi se dal po Resslovih besedah še izpopolniti.
Vendar mu je tudi v tej obliki služil ves čas
njegovega službovanja v Plcterjah, ne da bi ga
bila doletela najmanjša nezgoda.
Ker je Ressel služboval v Pleterjah od 16. mar-
ca 181? do konca leta 1820, izum pa je izdelal na
začetku svojega službovanja, izhaja iz tega, da
so šentjernejske konjske dirke prirejali že vsaj
1. 1817, verjetno pa že prej, če je že tedaj ob-
stajala posebna  »dirkalna cesta«.
130