TRIBUNA LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, FRANC GRIVEC, PETER JAMBREK, MARJAN KOPECKY, DRAGO SENICA,- NIKO TlCAR, JO2E ZNIDARSlC. - GLAVNI UREDNIK NIKO SlCAR, ODGOVORNI UREDNIK STANE CEHOVIN. - UREDNlSTVO IN UPBAVA LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA, TEL. 30-123, TEKOCl RACUN 600-70/3-5S7. - ROKOPISOV NE VRACAMO. - LETNA NAROC- NINA 200 DIN. - TISKA CP »DELO«. LETO XI., STEV. 1 LJUBLJANA 15. JANUARJA 1961 PREDSEDKK TiTO ŠTUDENTOM 0B NOVEM LETU NE POZABITE ZAKLJUCEK STAREGA LETA IN ZACETEK NOVEGA 1961 JE PREDSEDNIK REPUBLIKE S SOPROGO JOVANKO PRICAKAL V SARAJEVU. KO SO MU V STAVBI REPU-BLISKEGA IZVRSNEGA SVETA, KJER JE SILVESTRO-VAL, STISNILI ROKE IN 2ELELI VSE NAJBOLJSE NAJ-VISJI REPUBLIŠKI VODITELJI, JE PREDSEDNIK TITO ODSEL K ŠTUDENTOVSKEMU OMIZJU, KJER JE PO-UDARIL: »Zelo sem zadovoljen, da imam priložnost biti tudi z vami, ki študirate. ker sem v Bsogradu bil večkrat med štu-denti in sem se vedno dobro počutil. Tako se počutim tudi danes, saj ste vi tisti, ki bo-ste nadaljevali naše delo. Ze-lo me veseli, ko vidimo, kako si prizadevate, da bi se čim-bolj usposobili in da bi tisto, kar smo mi ustvarili, vi nada-Ijevali. Ne vem, koliko časa bomo lahko še delali: ko pa vidim, kakŠTui je nasa mla-dina, me zaradi tega nič ne skrbi. Zelel bi, samo da bi vi, mladina. ki študirate, nikoli ne pozabili, kako je prišlo do tega, da lahko zdaj študirate v takem številu. To je rezultat tistih velikih irtev, ki jih je dala naša mla-dina. Vi zelo dobro veste, saj ste o terr\ že brali, da je bila naša m^adina, ko smo se borili tisto jedro, tista gibalna sila, tisto, kar je mobiliziralo in združevalo. Naša borba ne bi takc uspela, če ne bi bUo mla-dinskega navdušenja. mladin-ske vesmi, mladinskega sme-ha in samozatajeitanja. Ni treba misliti. da je bilo mno- go mladincev, ki so mislili, da bodo uživali plodove svoje bor-be. Ti Ijudje so se zelo dobro zavedali, da opravljajo veliko delo in da jih bodoče gene-racije, ki bodo uživale plodo-ve njihovega junaštva, ne bo-do pozabile. Zaradi tega ste dolžni, da tega ne pozabite. Mi smo imeli srečo, da smo astali živi, da smo danes tu z vami in zaradi tega smo dolž-ni, da vam predamo to, za čemer so oni težili. Letos so pred nami veliki dnevi in velike naloge: nada-Ijujemo z našim notranjim razvojern odločni, da bomo do-segli vse, kar smo si zastavili. In to niti ne bo težavno." V nadaljnem razgovoru je prešel na mednarodni razvoj in razne funkcije, političiia vprQ.šanja, kjer je poudaril, da je pesimistično razpoložen gle-de na mednarodni razvoj v svetu, vendar, je poudaril, da nas to ne sme begati. Naša prizadevanja za mir morajo biti neomajna. Tu, se je do-taknil le velikega ugleda, naše države v mladih in ne-odvisnih afriških državah in velike pomoči, ki jo Jugosla- vija tem državam nudi. Po-tem pa je nadaljeval: »In sedaj, tovariši, da ne razvlečem svojega govora, vam mladincem, ki študirate, polagam na srce: vztrajno se seznanjajte z vsemi sodobni-mi problemi in v šoli in v tem, da boste razumeli, kaj se danes dogaja in kaj lahko ju-tri nastane. Morda nikoli v zgodovini ni bilo bolj zamo-tanega položaja, kakor je zdaj. Danes smo na razpotju dokončnega uničenja kolonial-nega sistema. V Afriki smo priča velikih dogodkov. V Afriki vse vre, ko se osvobajajo kolonializma. Afrika pa je revna in nima 'cadra. Zdaj pa je na primer v Kongu že prišlo do držav-Ijanske vojne. Če bi se polo-žaj se bolj zaostril, bo tisto malo inteligence, bodisi da je nehote na strani izdajalcev, bodisi na strani tistih, ki se borijo za svoje pravice, zelo hitro uničena. To vam govorim zaradi te-ga, ker moramo vsak dan več naših strokovnjakov našemla-dine in druge inteligence po-slati v pomoč tem narodom. V Afriki ima redko katera dežela takšen ugled, kakr$ne-ga uživc Jugoslavija. Zelijo od nas razne strokovnjake, zdravnike, tehnike, mi pa jih sami nimamo dovolj. Zcradi tega momte razumeti, ko vas bomo poklicali, da grešte tja, je vaša dolžnost, da greste. S tem, ko boste šli tja delat, ne boste samo pomagali tem dr-žavam, temveč tudi naši de-želi — Jugoslaviji. Zdaj jim mi pomagamo, a to je tudi v našo korist. Ho-t&l sem vam povedati, da ima-te mnogo obveznosti, tako do svoje domovine,, kakor tudi do nadaljnjega razvoja z napred-nega stalisča tudi v azijskih in afriških deželah. Včasih se naši državljani čudijo, zakaj se mi tako za-nimamo za te kontinente in dežele. Kje je Afrika, kje je Azija? Svet je tako majhen, tako tesno povezan,'da moramo ra-čunati s tem, da se bo odra-žalo tudi pri nas, karkoli se bo dogajalo tam. Če bi pri-šlo pri njih do tragedije, bo-mo to občutili tudi mi. Zelim vam, da bi se dobro učili, da bi čimprej končali univerzo, želim vam mnogo uspeha in da bi brli čimprej usposobljeni sprejeti dolžnosti glede na vaše sposobnosti. :eja univerzjtetmega sveta DOBLI SMO ZAKON o visokem in višjem šolstvu NA SEJI, KI JE iBILA 22. DECEMBRA, SE JE OBRAVNAVALO NEKAJ ZELO POMEMBNIH ZA-DEV, TAKO REPUBLISKI ZAKON O VISOKEM SOLSTVU, UVEDBA PREDMETA UVOD V DRUZBE-KE VEDE NA VSE FAKULTETE IN PROBLEM STUDIJA NA 3. STOPNJI. DEKAN NASE UNIVERZE, PROF. DR. DOLFE VOGELNIK, JE V SVOJEM POROČILU ZA RAZ-DOBJE OD ZADNJE SEJE SVETA OMENIL TUDI UNIVERZITETNO KONFERENCO ZK IN SKUPSCINO ZVEZE ŠTUDENTOV. POSEBNO JE POUDARIL LE-TOSNJE ŠTUDIJSKE USPEHE IN DAL POSEBNO PRIZNANJE GENERACIJI, KI SE JE VPISALA NA UNIVERZO V ŠTUDIJSKEM LETU 1959-60, KER JE Z ZELO DOBRIMI USPEHI POTRDILA PRAVILNOST REFORME. Sprejet J« bil sklep. da bodo ©b 20—letnici vstaje jugK>Sk>van-skih narodov razpdsane nagradne teme za študente po vzoru Pre-tentovih nagrad. REPUBLJŠKI ZAKON O VISOKEM ŠOJLSTVU Zakon o visokem šolstvu LRS Je foil izdelan v sodelovanju z uiiiverzitetnimi organi iu bil pred SPtfejemom prediskutira.n tuda na posameznih fakultetah. Ta zakon je bil prvi repubJiški zaikon o visokem šolstvu v FLRJ in je zeHo pKMnieml>en za šlodamje vi-sokokvalificiranih strokovnjakov. Bistverao se razlikuje od prejšnje. ga zaikona na unrveirzi v Ljublja- ¦ ni in tma nekatere zelo pomem-bme aolO'6be, predvsem povezuje vse visoiko šolstvo v enotnem si-stemu. Po njem dobivajo višje Sol« enaiko urediitev in oblike upravljanja kot univerza. Fakultete &o se z zakanom osa-mosvcijiSe. Univeirza je le zdru-ženje fakultet s svojo pravno po-sebnostjo. Nosiilec znanstvenega, pedagoškega in ra-zistoovalnega dela so postaJe fakultete. Znan-stvemo in raziskovalno delo ni o-mejeno le na fakultete, ampak Lmajo to pravico vsi vdsokošolski zavodi. Uresničena je demokra tizacija izobraževanja in univerza je pristopna vsem. ki so za tak študij sposcbni. Važna je uvedba izrednega načlna študija, ki pa je le oblika rednega, v posebnih pogojih in s posebnimi pedago-škimji prijemi. Značlilno je. da je novi zakon zeJo širok. Notranjo organizaciijo univerze in fakultet puš-ča v pri-stojnost univerzitetJiega in fakul tetnih sitatutov. Ti b»do morali zajefci notranjo organizaoijo, ločii-ti zadeve splošnega pomena, ki naj Jih ureja statut univerre. od zadev. fei na>i jih zaradi spprifif-nostl urejaio statuti fakultet. To je obMka diplom na vseh stop-njah, status študentov, pravice in dolžnosti, uvdebo telcsne vzgo.ip. disciipMnsiki poštiopek za profesor. je tn študente, vcliitve štud&ntov. skih predstavnikov v svete fakul-tet ln drugo. Po priporofcihi univerzitetnetti-sveta bodo morali feti statnti iz-daUai do konca leta, da jih bo Iz- vršni svet lahko potrdil do okto-bra, Veljati naj bi začeli z novim študijskim letom. BEOGRAJSKO POSVETOVA- NJE O UVAJANJU ŠTUDIJA NA TRETJI STOPNJI O posvetovanju na seji je po-ro6aJ rekrtor prof. dr. Vogelnik. Najvažnejši zaključki posvetova-nja naj bi bili nasilednji: tretja stopnja študija je redna stopnja visokošolskega študiija. Nosilci tega študija so fakultete določene ustanove izven unaverze. ki jih zato pooblaste I^vTšui svet (na pruner tnstitu*i). Fakultete izda-jajo tudi dilplomo o končanem študiju na 3. stopnji. Statuti fa-kultet morajo vsebovati vse bi-stvene elemente tegra študija, tako načrte izpitnih režimov, poglavitne smeri študlja itd. Težišče študija pa je na ziian-stveno raziskovaanem in ek&peri-mentaJlnem seminarskem delu. ki je tesno povezano s teoretičnimi predavanji. Težlšče študija je to-rej na indlviidualnem delu in za to majhno število kandidatov ne sme b4ti ovira za izvedbo 3. sto-p«nj®kega študlija. Ta študij bo dajal speciailizdranne strokovnja-ke — praktike. specialiste, in bolj teoretično znanstveno poglobljene strokovnijake — magistre, kl pa bodo med seboj poipolnoma ena-kovredni. Studiiij na 3. stopmji bo ogroin-nega pomena za i. iai 2. stopnjo, ker bo pokaziafi all dajeia ti dve študentu dovolj za študij na 3. stapnji. Za vsako smer študija je na fakultetah nujno formirati ustrez-ne komlsije, ki bodio prevzele o&. UVAJANJE PREDMETA UVOD V DRUZBENE VEDE NA VSE FAKULTETE O tej proiblemartikii je na sejl sveta paročal prof. Boris Ziherl Doslej se je ta predmet predaval le na družbenih fakult&tah, druge fakultete so imele le skopa pre-davanja iz politične ekonomi.ie in dialekttike. Ustanovljena je bila zvezna komisija, kl praprav-Ija enoten program za predavanja tega predm^ta na vseh fakultetah v državi. V LjuMjani bi bil predmet uve. den povsod že letos, če ne bi bila ovira pomanjkanje predava-teljskega kadra. Tako zaenkrat ni predavanj na fakultett za splošno medicino in stamatologi.io. fakulteti za narovoslovje in teh-nologijo, fakulteti za agronomijo. go^darstvo in veterlno in na veC jem d»lu tehJiike. Problem pre-davateljskega kadra bo zadovolji. vo rešen najkaSneje s prthodnjiim šoaskim lefcom. Uvod v družbene vede bo uve-den na vse faktiltete kot obvezen izpitni predmet. Sklenjeno je b lo, da bo ta predmet vza Ino-zemske študente na naših fakuJte-tah izjemotna fakutativen. SKUPŠČINA ZVEZE ŠTUDEMTOV UUBUANSKE UMVGRZE Reforma se šele začenja Skupščina Zveze študentov Ijubljanske univerze je biia 20. decembra, ki se je je udeležilo tudi mnogo gostov in delegatov. Tako so bili na skupščini rektor univerze prof. dr. Dolfe Vogelnik, generalni sekretar Lcjze Piškur, sekretar UK ZKS Stane Markič, predstav-niki univerztetnih centrov iz drugih republik, predstav-nik C0 ZŠJ in drugi. Na skupščini je prebral organiza-cijsko politični referat predsednik Univerzitetnega od-bora Zve: c šJudsr.tcv Janez Rugelj. Del referata ob tej priliki posredujemo našim bralcem. Obdobje med zadnjo in to skupščino Zveze študentov bi lahko v pogledu vsestranskega prizadevanja za uresničenje naše reforme visokošolskega študija imenovali revolucio-namo obdobje, zaradi tega, ker so družbene potrebe, druž-bena nujnost, kljub vsej ne-dotakljivosti akademskih na-čel, čeprav z ozirom na naš vsestranski razvoj, precej po-zno prodrle tudi na univerzo. Med tema dvenra skupščina-ma, smo v reformnih priza-devanjih prišlj do tiste meje, kjer se je abstraiktno razprav-Ijanje o reforini, n.ienih tež-njah in c1"1"'"' -''ivtr:v \n ejilh dejavnostl študentovske organlza-cije. Tako je ugotovll, da je v preteklem letu študentovska orga-nizacija storila premalo v poli-tično-ideološkem dviganju In izo-braževanju študentov. Ob delova-nju Centra za markslstično lzo-braževanje študentov J« študen-tovska organlzacija premalo raz-vljala lastno iniclativo, predvsem male diskusijske skupin« v I«t-nikih in klubih, da bi m na te] široki fronti razvijala Siroka in prosta razprava. Ko je referent pollfcično-id«okv Sko deio nadaiLJe analizlraa Je de. jal, Aa. smo le-to v preteklosti Je-mali preozko, danes pa da lntamo jasna stališča, da sem ne spa4ajo samo razna predavanja in orgaal-zirne diskusije, temveč tinii ostaJe dejavnost StudentovsK« organiza-cije. Refcrent Je tudl razpravljal o liku socialistieiiega strokovnjaka in najrazličnejšib faktorjih, kl so-delujejo pri formiranju le-tega. Tu je referent omenil na prvem mestu družbeno-politični razvol, ki s svojiml speeifičniml d,«no-kratičnlmi oblikami izredno po-zitlvno vpliva na razroj političn« miselnostl In zavesti Studentov. Kot drugl važen moment je re-fcrent omenil univerro, ki s štu-dijskimi programl, oreanizacHo študija, Drogrami, stališči orofe-sorlcv tt*i. tudl po svoi«; kui« bo-<1oč«?e;a f^teiektnfiira. Tn je bilo Se pos*bej pondarf«no, da ob an^-\i7.i vloij« univerze nrl fortnira-"«u stroVn-^niaka lahko njtotav-liamo nozlHvne pa tudi nasorot-ne težni*. Nil s^.mo om«n.'Tno, 6n ¦¦».k* snh!» pr^davan'1 n«»k!it«r?b "rofesor^v. kt niso dovol.1 tw>v-"»a z T>-«S!rn razvoipTn, z raTvo-'"tn mori^m« rnanosH v sv«»»". r>—'-.»osvih rn<»to(1 temel^fh na Tu Je š« «io«1al. rih fakuH«tah Se vedno v ?'ib»m pom«mi hesede nrev««^ -kadpm^kih svoi-otčin, n* naj gr« "^ n^d^To^ki kader »U oa šfii-ri»nt#.. >T9 «»ni stranl l^hko oon-'U^Tffl po^vp. d" n-ek»t«rl rtro-fpsorM z*\o n<""»-^r»o pr«d»VJ»»,}e in nrertav^n'"- T^V **11'1'*T1*1<» SO Sl»1>A TK>'T»Z'»Pi flni*^"T>o 7".^^stno 'or**"'ra v pr^>-cesu družbenega dela, pot«n so jasne posledice za študente, Ml niso nikjer akttvno angažiranL Tretji činltelj, kl ga je omenl referent kot važnega pri forml-ranju strokovnjaka intelektualc«, Je Zveza $tudentov kot najbolj množična politična organizacijft na univerzi. Nato je nadaljeval: Z ozirom na študlj in ideološko-politično delo Imamo danes na univ«rzi tri skupine štndentov: V prvo &kupino spadajo ti-sti, fei predvsem študirajo in se ne menijo za delo v Zvezi študejitov, še manj pa za kak-šno ideoJožko-politično izo-brazbo. Njihov glavnd cilj je čisn prej dokončati, se stro-kovno uveljaviti in si čim pr€j ustvariti ugodni življenj-ski standard. Druga skupina je precej večja. Sestavljajo jo študent-je, fci so Veliko širše orienti-rani kot pri prvi skupmi, y to skupino bi spadal politič-ni aktiv ZS m ZK, za kate-rega je značilno, da povpreč-no študira, da intenzivno dela v organizadji in da mu pre-ostane zelo malo časa za kul-tumo izživljanje. Tretjo sikupdno predstavlja-jo taki študenti, ki slabo štu-dtrajo in se tudi z delom v organdzaciji ne morejo po-kvaliti. Zanimiv je pcdatek, da imamo na imiverzi okrog 3000 študentov iz Ljubljanein neposredne okolice, ki imajo v večini primerov najboljše pogoje za življenje In študij, a se po drugi strani obdčajno otepajo aktivnega udejstvova-nja v Zvezi študentov. Popolnoma jasno je, da te tri grupadje študentov, ki jih tu omnejam, ne predstavljajo nekih stalnih skupin in strup, kl bi imele svoje globlje druž-bene kah, kjer bi se lahko edino izkri-stalizira^a jasna stališča in ftl-s^a nrneTiia. (Nadaljevanje na 2. sti«ni) IZREOMA LETNA SKUPŠClMA ANKETA IN REFORMA ŠTUDIJA feEKAJ MISLI 0 AKTUALNIH VPRAŠANJIH NA ODDBLKU ZA TEHMŠKO FIZIKO Zš) in ZK iia oddelku za tehniŠko fiziko sta imeli na-men izvršiti anketo o potre-bah po diplomantib tega od-delka v FLRJ. Za tak obseg so se odločili zato, ker je to edini oddelek te vrste jpri nas. Ko so ankefo sestavljali so iskali pomoči pri vseh štu-dentih in profesorjih na od-delku. Ker so se ob anketi pojavili še drugi problemi Elasti glede reforme študija so sklenili sklicati izredno skupščino. Skupščina je v glavnem dosegla svoj namen. Diskusija je bila živahna in obisk je bil dober. Glede an-kete so sklenili, da jo bodo izvedli skupaj s profesorji in v drugi obliki kot so josprva zamislili. Profesor Kuščer je obrazlo-žil potrebe, ki so zahtevale reformo študija iu njen po-men, nato pa je detajlno opi-sal reformo samo. Študentje 60 predlagali naj bi fižikalni praktikum izvedli v oblikj počitniške prakse, vendar so bili profesorji mnenja, da fana praisa drug pomen. Predvidena je tudi tretja stopnja; med drugimi višje specializiranimi študiji tudi reaktorska tehnika. Studentje so bili mnenja, da iiaj bi bilo dovolj, če bi opravili kot pogoje za drug<* stopnjo samo izpite iz teore-tičnih predmetov in ne cele diplome. Sicer so bili načelmo zato, da se izpite opravlja po zaključenem l_etni'ku, vendar je to ob s^danjem pomanjka-nju uebenikov povsem nemo-goče. Diplomsko delo je bilo doslej vsaj dvakxat preobšir-no in je preLjtavljalo preve-liko obremenitev za študenta. Predvsem pa so na skupšči-ni ugotovili, da bodo v pri-hodnje morali študentje sami aktivneje sodelovati pri re-ševanju številnih študijskih Ln drugih problemov na od-delku: to velja za urnik pre-davanj, ekskurzije in za izda-janje skript — seveda pa vsa to vprašanja zahtevajo tudi veliko razumevanja in pomo-či od strani profesorjev. B. I. Castni gostje skupščine Zveze študentov Ijubljan&ke univerze Univerzitetna skupščina Univerza gre v korak s prakso V drugi polovici decembra je bila redna univerzdtetna skupščina. Skupščini so poleg velikega števila profesorjev, asistentov in študentov, priso-stvovali tudi predstavnik Iz-vršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Popit in drugi. V uvodu je rektor prof. dr. Dolfe Vogelnik orisal razvoj ljubljanske univerze od 1938 do danes in nakazal vse tiste kvantitativne spremembe, ki sio zahtevale tudn kvalitativTie spremembe v strukturi uni-verze. V nadaljevanju se je zadržal na dosedanjlh uspehih reforme in kvalitetnih spre-metmibah, ki jih bo po n^go* vem mnenju potrebno tudi v bodoče razvijaiti. Kot izhodiišče reforme je postavil razvejanost in u&mer-jenost študija, še posebno na tistih fakultetah, ki doslej ni-so bile izdifetrencirane ali pa zelo malo in nadaljeval: Ne le, da se naša že visoko razvita družba in gospodar-stvo ne moreta zadovoljitii s tako nezdiferenoiTanimi pro-fili, in nam že to in predvsem to mora biti osnovTio vodalo pri reargamizaoiji študija v srneari večje usmeirjenosti. Po-udariti bi želel v tej zvezi predvsem druigi aspekt tega vprašanja: dokler vztrajamo pn neizdiferenciraneim študi-ju. ostanejo stvarno nerešljiivi tudi vsi bistveni probleml re-forme. Znanost sse je na vselh področjih v zadnjih desetlet-jih, zlasti pa po vojr.i izredno razmaknila, narasla je kot gora pred nami, pred njo pa stoji ubogi študent, ki naj se-daj vso tako raslo in notranje diferencirano gmoto asimilira, in uboga fakulteta, ki naj se-stavi učni Tzačrt za nekaj, kar se napravitn ne da. Seveda, odpira se ena pot, to je pot podaljševanja študdja. Ker pa se discipline nenehno razvija^ jo dalje, ni videti konca p<>-daljševanja študija. To je očit-no izhod, ki nikamor ne vodi. Se drugi problem &ie takoj pojavi kot nerešljiv. Zaradi razvoja diiscipliii in večanja potreb se seveda veča število študentov, ki naj pokrijejo tako narasle in diferencirane potrebe. Ce nismo diferencira-li tudi študnja, se narn nujno pojavi povsem nectiiscpropar- cionalno število študentov, ki naj jih vodimo skozii edii^a odprta vrata discipline, po edi-nem kolovozu neizdeferencira-nega študija. Ni slučaj, da se nam ta problem javlja v naj-bolj akutni obliki pri prav-nem in medicin&kem študiju. Medicina, ki je pri neizdife-renciranem toku študija raču-nala letno r.a kapaciteto sto, morda največ stopedeset novih študentov, &e )e znašla pred navalom 350 novih študentov. Podobna situacija je na prav-ni fakulteti. Seveda je to ne-rešljiv problem, dokler želimo vodati vse te študente po eni sami, ed:instyea,i poti. Tudi ostali bisrtveni elementi refor-me študija itd. so v takšni situaMji praktiični nerešljivi. cija takega dislocirnega poseb-nega študija z ene strani res-nično demokratizacijo univer-zitetnega študija, pomeni obe-nem tudi eno od pomembnih poti kulturtie deprovincializa-cije. Če pa govorim p depro-vincializaoiji, pri tem ne rni-slim sa^mo na naglejši in širši kulturni razvoj v odročno 1» žečih delih našega ozemlja, Stt postajajo s takim bazami 1T nekem smislu pravtako sredh-šča univerzitetnega življenjaj ampak imam v mislih v enaka meri razbijanje provinoiatei^ ozkosti in samozaverovanoatd ljubljanskega središča. Raziskovalno delo moramo gojiti na sodoben način Del referata je rektor dr. Dolfe Vogelnik posvetil tudi probleimom oangamizacije znan-stveno-raziskovalnega dela na univerzi. V tem delu poudar-ja, da mora univerza gojiti r.e le pedagoško, ampak tudi raziskovalno delo. Delitev teh dveh smen, na dve popolno-ma samostojni enoti bi pome-nilo na ravni fakultetnega študija največjo nevarnost za razvoj in razmah raziskoval-nih kvalitet mladih ljudi, je poudaril tov. Vogelnik in iia-daljeval: Seveda Ce univetrza hoče m mora gojiti raziskovalno de-lo, ga mora gojitd na sodoben način, s sodobnimi sredstvi, v sodobnih dimenzijah. Majhni instdtuta ih institutiči, Jd so obstajali često le na papirju in komaj komaj uspevali, da organizirajo vaje ali siromaš-ne eksperimente, razbiti in raztreseni po mnogih fakulte-tah, takirn nalogam niso bili in ne morejo biti kos. Niti nimajo opreme, niti siicer do voljne materialne baze, niti kadrov niti se ne morejo vi-grati v metode skupnega in povezanega dela. V tem po-gledu prelomiti s tradicijo, z navado zelo individualnegaj več ali manj vase zaprtega dela, takorekoč na svoj račun, ni lahko. Nedvomno je ttndd res, da je treba pri organiza-ciji raznskovalnega dela v tio-vih oblikah mnogo modrosti, previdnosti in rahločutnosti. Verujem, da bo priliv novih, teoretsko močnih mladih lju-di, ki nam bodo pnhajali zla-sti iz tretje stopnje študija, y bistveni meri situacijo izbolj-in proces pohitril. Čeprav nam preteklo leto v pogledu koncentracije raziskovalnega dela na UMverzi §e ni dalo nekih vidnejših konkretnejših rezultatov (smo šepovsem na začetku) se vendar kažejo znaki, da prodira vedno glob-lje zavest in spoznanje o nuj-nosti ustvarjanja močnih, etiotnih raziskovalnih ustanov, ki na.i zfoero in čvrslo pove-žejo raztresene raziskovalne napore v trdne enote. Neka- teri od ceai'tralnih institutov^ ki so bili med letom fonmd-rani, so si očitno že našli svoj prostor \ix ljudi, svojo notr»-njo organizacijo ter prevzo-majo pomembne raziskovalin« projekte. Na koncu je rektor ocenil študlijske uspehe v preteklem šodskem letu. Poudaril je, da so študijski uspehi generacd-je, ki se je vpdsala 1959 in je v popolnosti zajeta z univer-zitetno reformo, lzredno lepl in da je ta generacija pristo- pila k študiju na reseTi in ze-lo prizadeven način. To priza-devanje in uspeh je še toliko večje, če upoštevamo izredno pereč problem premajhnih predavalnic m Se vedno akut-nega pomanjkanja učbenikov ir» skript, čeprav je univerzi-tetna založba v preteklem le-tu nafi&nila 73 učbenikcn/, bli-zu 20 pa jih je še v tisku. V diskusiji, kii se je raznrtta po referatu prof. Vogelnika, 30 se diskutantje dotaknili problemov učnega osebja in reforme študija na medlcini. Skupščino je pozdravil v ime-nu Izvršnega sveta ljudske skupščine Sloveriije dr. Joža Vilfan. Nova kvaliteta - stopenjski študij V tem delu referata se je prof. dr. Dolfe Vogelnik zadr-žal na problematiki stopenj-skega Štutdija. Ob razpravlja-nju o dosedanjih naporih pri organiziranju prve in tradi-cionaliie druige stropnje je po-udanl predtnosti, ld jih bo da-ial študij prve stopnje. PoTneni pa s*openjski študij slično kot usmeinevanje, obe-nem prilagojevanje šitudiija različnim sposobnoštim in am-bioijam slušateljev, torej v ne-kem smislu bumanizaoiia štu-dijskega sistema. Slušatelji, ki iz katerega koli razloga težko zrnagujejo študij i-n ga ne mo-rejo ali i^očejo vlcči skozi šti-ri m pet let, bo univerza arao gočila, da po dveh letih zapu-ste fakulteto, ne kot na pol izgubljeni Studenti, ampak kot formirani ljudje z zaokroženo izobrazibo prve stopnje in spo-fitobm, da takoj stopijo v do-ločen pokldc. Obenem pomeni obstoj prve stopnje nadvse važrio razibremenitev višjih stopenj. Seveda je Se mnogo vpraSanj odprtih, čemu se ni čuditi, isaj gre za nove oblike, kjer še nimamo izkušenj. Ce je v pretekkm letu bil pogla-vitni napor fakultete usmerjen v organdzacijo študija prve stopnje — študij druge stopnje je bil več ali manj mehanično prevzet od starih učruh pro-gramov — menim, da bo teži-šče naporov v naslednjem le-tu v postaviitvi študija tretje stopnje. Postavitev študija tretje stopnje kot redne oblike uni-verziitetnega študija — že letos; imamo prve z©lo resne in obe-tajoče začetke takega tretje-stopenjskega študiija na elek-trotehniki in ekonomski fa-kulteti — je r.ujna zatQfl ker kandidati zanjo nestrpnb tr-kajo na vrata, doraščajo nam pa tudi gencracije diplomiran-cev druge stopnje, ki jim aio-ramo — najnadarnejšim med njima — nuditi možnost, da nadaljujejo študije v tretji stoproi. Kot izgleda iz dose-daniih priprav po fakultetah, bo večina naših fakultet z 1961-62 odprla vrsto doforo pripravljenih specialističmh in magistrsikih simeri _ tretje sitopnje, kar bo" pomenilo, da se bo našemu gospodarstvu in družbi čez tri leta odprl stalen dotok teh najvišje kva-lificiranih strokovnjakov in široko razgledanih teoretikov. Reforma se šele začenja (Nadaljevanje s 1. strani) PRED ZVEZO ŠTUDEN-TOV JUQOSLAVIJE STOJE ZA PRIHODNJOST PRAV NA PODROCJU POLITICNE VZGOJE IN DRU2BENO PO-LITICNE ANGAZIRANOSTI NAJSIRSIH STUDENTOV-SKIH MAS VELIKO ODGO-VORNIH NALOG. V bodoče ne smemo več do-puščati, da nas bo Center kot najpomembnejša oblika po-litično ideološke vzgoje, uspa-Val. Tudi v študentovski ov-ganizaciji je treba najti take oblike, kjer bo to delo bolj neposredqo. bolj vabljivo in članl novega Univerziietnega odbora Zveze študentov 1. Cehovin Ciril 2. Cehovin Stane 3. Čengič Ibrabim 4. Debelak Marija 5. Divjak Marjan 6. Dostanič Čedomir 7. Golouh Rastko 8. Janc Miha 9. Jezernik Tone 10. Kavčič Bogdan 11. Konc Janez 12. Kučan Milan 18. Lasbaher Franček 14. Nabergoj Milan 15. Pipan Ljubo 16. Pirg Jurij 17. Praprotnik Zvonko 18. Puklavec Janko 19. Roškar Janez 20. Rugelj Janez 21. Samec Ivan 22. Sokolov Vlado 23. Simac Rudi 24. Skerlavaj Andrej 25. Sušmelj Jože 26. Tičar Niko 27. Toš Peter 28. Valentinčič Metka 29. Velikonja Tone 30. Vindišar Pavle 31. Volfand Zvone 32. Vukovič Momčilo 33. Zore Marko 34. Znidaršič Ivica CLANI PREDSEDSTVA: 1. Rugelj Janez 2. Cehovin Ciril S. Cehovin Stane 4. Divjak Marjan 5. Nabergoj Milan 6. Puklavec Janko 7. Simac Rudi 8. Vindišar Pavle 9. Zore lV?arki> toudi bolj učinkovito, kot so lahko predavanja namenjena večji množici. Tu mislimo na letndke. pred katerimi prav v tej smeri stoji vrsta možno-sti. V tem obdobju, ki je pred nami, bo potrebno posvetiti toHiko več skrbi vsem tistim študentom, ki pri družbeno politični dejavnost in politič-no-ldeološki vzgoji stoje ob stxanl. Povsem napačno bi bi-lo, če bi preprosto s skJepom, da je na ttnaverzi precejšnje število študentov apolitičnih, opustili vsako misel rn akd-jo, da jih razgibamo. Nasprot-no, taMh »apolitičndh-« štu-dentov n!i, je precej takih, ki niso vključeni v dinamični razvej in naloga najboljših članov Zveze študentov je, da tudl take študente razgibajo. Prl organiziranju ideološko-polittčnem ddu v bodoče, pri lskanju novih oblik in pri že dosedanjlh formah; pa si je treba zastaviti načelno vpra-šanje. Predvsem je treba po-znati pravo mero pri organi-ziranju politično ideološkega dela, kajti študemt danes res nima časa v izobilju. Referent se je obširneje za-držal pri anallzi vloge Studen- tovske organlzadje prl teh prizadevanjih. Je pa bilo prav v zvezi s sprejetjem novega zakona o visokem in viSjem šolstvu in v zvezl s pripra-vaini za nove statute in učne programe poudarjeno, da se bistvena reforma, ki zadeva vsebinsko in idejno stran vl-sokožolskega študija šele za-čenja in da prav v zvezd s s tem stoje pred študentovsko organizacijo zelo pomembne naloge. V zvezi s soclalno ekonom-sko problematiko je bilo po-udarjeno, da je tu nekaj zelo perečih vprašanj. Najprej gre za štipendiranje. Socialnoeko-nomska komisija je problem štipemdiranja resno proučevala in s pomočjo Kuratorija ln Rektorata na Svetu za šolstvo LRS predlagala, da bi se za-konsko spremenila dosedanja zgornja štipendijska meja. S predlogom niso uspeli, čeprav so sprejeli na tem posvetova-nju nekaj sklepov, ka bodo delno odpravljali dosedanje anomalije v štipendijskJ poli-tiki. Referent se je dotaknil tudi problema študentovskih domov in menz in še nekate-rih perečih vprašanj socialno-ekonomskega značaja. Organizacija izrednega študija pomeni nadaljnji korak k demokratizaciji univerzitetnega študija Povsem revolucioriarne vidi-ke odpira organizacija tako-zvanega izrednega študi-ja, ki bi ga raje imenovah posebni študiij, da se izog-nemo Slaibemu zvotou, ki ga ima izredni študij v naših uše-sih. Organizacija tega poseb-nega študija, ki je l«to» sreč-no začel na nekaterih oddel-kih in ki s© bo verjetno večji del odvijal izvcsn stoogega ob-močja Ljubljame, v bazah na Primorskem. StajersikeTn, Do-lenjskem, Gorenjskem in se naslanjal deloma na naša ve-lika podjetja in usianove, je revolucionarni n o v u m, ka-terega daljnje posleddce, ne le za razvoj univerze ampak za dvig izobrazbe vsega našega ljudstva, je daTies še težko v polni meri oceniti. Globoko sem prepničan, da bo ta študij dal izredne rezul-tate — in to je morda edino opravičilo, če v pomanjkanju boljšega izraza obdržimo za te vrste študij nadevek «-iza*e-den.« Vsi pa smo tudi čutili, kaj pomeni .takšna baza izred-nega, posebnega študija za okraj in pokrajino, kjer se or-ganizira. Če pomeni organiza- Študentje in fakulteta Nekaj vesti s fakultete za agronomijo, gozdarstvo, vete-rino in biologijo Novoustanovljeni fakultetni odbor je že uspešno začel z delom. Delno je razbremenil posamezna združenja in vklju-žil v delo na fakulteti tudi biologe, kd so na novo organi-zirali svoje združenje. Na fa-kulteti je bila tudi najboljša udeležba pri volitvah v orga-ne družbenega samoupravlja-nja na Univerzi — volilo je 87 % študentov. Socialno eko-nomska in študijska komisija sta skupaj pripravili in iz-vedli analizi socialnega stanja iri študijskih uspehov sluša-teljev fakultete. Tudi svobod-na katedra je že pričela z de-lom. SKRIPTA, UCBENIKI, ZAPISKI Združenja so izdelala šezna-me vseh že obstoječih učbeni-kov in tistih, ki bi jih bilo nujno treba izdati. Pomanjka-nje skript je vedno večje za-radi stopenjskega in speciali-ziranega študija in zaradi letos uvedenega izrednega študija. V sedanjem položaju bj bilo bolje izdajati začasna skripta in zapiske s predavanj, ker Je precej teže pripraviti profesoiv je do tega, da bi izdali kvali-tetna in dokončna skripta, ker s€ študij na fakulteti zelo hi-tro spreminja vsobinsko in po cbsegu. Za izdajanje takih za-časnih in nepopolnih učnih pripomočkov pa bi lahko po-skrbeli študentje sami, tako kot na oddelku za veterino, kjer so si študentje pomagali z magnetofonom in so že izdaJl najbolj potrebna skripta. KOLEGI IZ MARIBORA NA OBISKU Sredi decembra so obiskali združenje študentov agronomi-je predstavniki združenja štu-dentov na Višji kmetijski šoll v Mariboru. Ljubljanski študentje so se-znanill kolege iz Maribora x življenjem in delom na Ljub-ljanski univerzi z delom Zve-ze študentov in združenja agronomov, referenti posamez-nih odborov in komisij pa so jim prikazali organizacijo de-la združenja. Tudi gostje so svoje Ijub-ljanske kolege seznanili s svo-jimi problemi. Svetov letnikov še nimajo, ker je letos na šoll šele en letnik, pač pa imajo svete oddelkov. SociaLno eko-nomska komisija je izvedla anketo med slušatelji, tako, da ima odbor združenja dokaj dobro sliko o njihovem soci-alnem stanju. Predvsem manj-ka stanovanj za študente. Tu naj bi priskočila na pomoč podjetja, ki bi prispevala dd finančnih sredstev iz skladov za stanovanja uslužbencev. V okviru združenja so že osno-vali kulturno društvo. Mariborslri študentje so se zanimali za delovanje svobod-nih kateder in bodo v kratkem sami začeli r to obliko izobra-ževanja. Med drugim bo ljub-ljansko združenje pomagalo študentom iz Maribor tudi z učnimi pripomočki — koordi-nirali bodo namreč izdajanje skript, ker nekateri ljubljan-ski predavatelji predavajo tudi v Mariboru. Na koncu lahko ugotovimo^ da so taki stiki in obiski zelo koristni in da bo v bodočt treba navezati še tesnejše so* delovanje. Marulii Študentovsko gibanje v Južni Koreji in na Japonskem "¦Tribuna« je doslej že več-krat pisala o šiudentovskib gibanjih v vzhodno-azijskih državah: v Indoneziji, Indiji, Burmi, v Južni Koreji in na Japonskem. Tako so si bralci ustvarili dokaj jasno predsta-vo o delovanju tamkajšnjih Stodentov, o njihoveni življe-nju, težnjah in političnih smereh. Toikrat smo se naine-nili seznaniti bralce z vlogo šiudentov v nedavnih notra-njepolitičnih pretresih, kj so v preteklem letu zajeli Južno Korejo in Japonsko. Značilno je, da so študentje v teh dveh državah precejšnja udarna si' la, čeprav nišo močno orga-nizirani in nimajo dolooenih potitičnih programov, ki bi jih uresničevali. Njibova io-ga ob zadnjih dogodkih v Juž-ni Koreji in na Japonskem ni nekaj novega, vendar naj zho-va paudaiimo revolucionar-nost študentov na, notranje-političnem področju. Južna Koreja lutka, ki jo usmerjajo iz Staite Depart-menta. Japonska okupacija je okre^ pila nacionalizem pri mladi inteligenci, ki je našel med sedanjimi južnolčorejskjirn.i štu-denti prav ugodna tla za svo-jo ponovno rast, zlasti zaradi vedno večje dominacdje ame-riškega načina življenja v me-stih. Gre torej za nekakšen nacionaini puritandzem, za očiščenje dežele vseh tuijih vplivov, ki je za razliko od podobnih pojavov v Pekingu prostovoljen. Južnokorejskj študer»tje odklanjajo ameriške cigarete, način objačenja, amerišJco rdečilo za ustnice, •;kratka vse, kar je iz ZDA. Zavzemajo se za določeno av-« tarkijo ^crspodarstva in se na-vdušujejo nad čistimi nacio-nalnimi ldtali, ki so boij ali rr.anj v r.asnratju z ideaii iz tujlne. Rešitev karejskega vpraša-nja vidiijo študentje v zdm-žitvi Severne ln Južne K tisti študentje, ki niso hoteli imeti opravka s policijo, morali be-žati v Severno Korejo. V demonstraaijah &o sode-lovali v&i študervtje, torej tuda tistf, ki izvirajo iz bogatih krogov in so tako staršem odrekli konfucijansteo posluš-nost. Zakaj? Napredne ideje tako z vzhoda kot zahoda so okrepile študente v preprlča-nju, da postaja Južna Koreja vedno bolj plen zigornjega slo ja, ks živi razkošno po mestih pri tem pa pušča v bedi 85 odstotkov vsega prebivalstva — kmetov. Vsa zemlja je nam- reč v rokah veleposestnilkov, industrija je zelo pičla, tako da kmetje praktično ne dobi-jo dela. ZDA so dale Južnl Koreji približno 2 milijardi dolarjev poonoči v zadnjih 10 letih, katore pretežen defl je šel za vojsko, ostalo pa je iz-ginilo v žepih zgornjih plasti. Seveda pa terjajo ZDA v za-meTxO za ta sredstva, naj bo pa delovni program bosta T^e-dvomno vplivali na njihovo revoiluoionarnos.t, ki je že kmalu po padcu Sing Man Ri-ja močno splahnela. Japonska Medtem ko južnokorejsiko študentovsko gibanje pogreša raočno organizacijo in ja&TiO začrtan program, pa japonskim študentom tega v tolaki meri ne primaTijkuje. Njihova naj-močnejša organizacija je levi-čarska usmerjena in se ime-nuje Zengakurcii, kar bi po TiSi&e pomenilo japonska fede-racija avtonomnih študentov-skih združenj. V njej }e včla-njenih več kot 300.000 študen-tov s skoraj 140 univerz v col-legov. Ustanovljena je bila leta 1948 ln je neposredna nasled-Tiica zatiranega revolucionar-nega duha mladih inteligen-tov na Japonskem in Kitaj-skem, ki so si med »eboj dopi-sovali in se zavzemali za ure-sničevanje socialističnih revo liicionamih programov. Oktobra 1947 je japomslko mjinistrstvo za vzgojo i23dalo odlok o zvišanju letnih SolTiin od 600 na 1.800 jenov na vseh državnih univerzah. Studentje so proti temu. protestirali; njihovi zastopniki so se zibrali in že mesec dini kasneje usita-novili v Tokiu organizacijo z imenom Kokugakuren ali po naše federacijo avtonomnih študentovskih združenj držav-nih univerz Japonske. Leto dni kasneje so tudi študentje privatnih univeirz ustanovili svojo organizacijo — Shigaku-ren. Kmadu nato sta se ome-njeni dve organizaciji združili in si nadeli ime Zengakuren. Ta organizacija japonskih študentov je močno levičarsko usmerjena. Lenin, Trotziky in Mao Ce Tung so rijeni vzori. vsi ostali socialistični vodite-lji pa so po mnenju pripadni-kov Zengakuren renegati in revizionisti. Na vprašanje za-kaj se japonski študentje opri-jemljejo levičarskih idej, je kaj lahko odgovoriti. Zivijo namreč v izredrio slabih raz-merah, po končanem šudiju pa jim grozi brezposelnost. Zunanja politika Kišijeve vlade, ki je hotela na polovici preteklega leta na vsak način spraviti Japonsiko v še večjo odvisnost od ZDA, s tem, da je nasilno izvedla ratifikacijo pakta o med&iebojni varriosti. je povzročila silovite demon-stracije. vseh naprednih sil na Japonskem. med njimi tudi s4udentov. Posebno med mla-io generacijo je še vedno pre-več živ spomin na Hirošimo in Vasasaki fer na dogodke v •veži s posledičami atoms"kegs ''arčenja. Razumljivo je, da s: japonski študenlje ne žele imeriških vo^aških ononšč na svojem območju. še manj pg po aferi s seistreljenim letalom U-2 nad Sovjetsko zvezo, kajti VENEZUELA študentje proti policiji Svetovne tiskovne agendje so nedavno poročale o več. dnevnih nemirih in spopadih med policijo in študenti v prestolinicii Venezuele Caara-casu. Skopa poročila navajajo, da so se študentje zappli v študervtovsko mesto in v nje-^ovi bližini zažgali avtobus, aato pa se niso zmenlli za iahteve policijskih in univer-dtetnih oblasti, naj zapustijo ooslopje. Končno so sami od ^ebe izpolnili pcvelje in odSli 'z svojega mesta. O študen-'ovskSih demonstracijah in >popadih g pdlicijo so poročali +udi iz drugih mest Venezuele, 1 ako n. pr. iz Puerto Kabele, 'cjer so ttniverzo, v kateri so bili študentje, obkolile čete pomorske pehote. Nekaj štu-dentov je poiliicija aretirala v krajih San Felipe, BaTceloni in v Puerto la Crusu. Brazilsko časopisje je ko-mentiralo te dogodke in zatr-jeval^, da je vzrok teh izpa-dov v tem, ker se viada vene-zuelskega predsednjka — za-stopnika stanke demoikratske akcije Vemezuele — Bethan-courta ni dovoilj ostro spopri-jela z ostalo strukturo Vene-zuele, ki je najbogatejša la-tinsko ameiriška država. Po ranenju brazilskega tiska je Veneztiela še vedno domeina domačih veleposlanikov in tu-jih petrolejsttdh družb. Polo-žaj predsedniika Ramuua Be-thancourta je močno oslabel, kajtd po mneinju braailskih kamentatorjev silijo v Vene. zueli na povmšje ideje, ki so inspdrirale tudi kubansko re-volucijo. Po drugi strani je slišati glasove, da so nedavni nemdii detlo pripadnikov str-moglavljeTie diktature, ki že-li znova obnoviti vladavino sikrajnih desničairskah krogw. V zvezi s tem je treba nagla-siiti, da sodijo vcnezuelski štu-dentje v Latinski Ameriki po- leg kubanskih med najbolj revolucionarne in najbolj do-sledne borce zoper vojaško-fašistične režime in zoper diktaturo eksponentov tujih petrolejskih družb in domačih veleposestnikov. Veneztielski študentje se zavzemajo, naj bodo univerze žarišča svo^bod-nega duha in neodvisnih mnenj in so se tako v marsi-čem približali glediščem, ki jih zastopajo kubanski štu-dentje. Venezuelski študentje imajo velike izkušije, ki so si jih pridobdli v času, ko so dr-žavo pretresali prevrati in borba za oblast med prlvržen-ci vojno-fažističnega režima in pa med zastopmiki demokra-cije. . . Na prvem kangresu mladii-ne latinsko ametriških držav v Havani na Kubi, ki je ra-zumljivo potekal v znamenju duha kubanske revolucije, so venezuelski študentje skupno s' kubanskimii zastopali naj-bolj radikalna stališča o reše-vaiiju perečih problemov, k tarejo te države, posebno pa njihwe akademsko izobraže-ne prebivalce. Gre za dejan-sko uresničitev državljanskih pravic in za popolno odpravc posledic diktaforskih režimov. Venezuelski študentje se tudi ostro boirijo zoper stadišča dik-tatorskih univerz, ki se niti v najrnanjš meri ne zavzema-jo za ohranitev in nadaljno uveljavitev državljanskih pra-vic in demokratičnih oblik vladanja. Po njjhovem rrtne-nju je diktatorski režim ne-združljiv z obstojem akadem- ske svobode. Mimo lahkore-čemo, da se v venezudtskem študentovskem gibanju mand-festirajo ideje kubanske revo-lucije in tamkajšnih študen-tov, katerih vitalnost iin d&na-mičnost postajata vedno bollij •/zor študentom lattnsko ame-:iških držav, ki podpirajo ku-sansko revolucijo. V ^zvezd z nedavnimi dogodki v Vene-<:ueli in z udeležbo študentov \^ protivladnih demonstracijah bi bilo kaj težavno ugotovitt, ka) je pravzaprav vzrok. da so tamkajšnji štiidentje tako močno pasegli v notranje do-gajamje Venezuele. Mnenje, da se venezuelski študentje ved-no boli navdušujejo nad de-Jovanjem njihovih kolegov s Kube, pa bi marebitd vzdržalo vsako kritiko. Mednarodni seminar na Švedskem Od 28. avgusta do 11. septembra lani je bil v Lun-du, enem izmed švedskih univerzitetnib. središč, med-naroani serainar, na keterern je bilo navzo^ih nekaj več kot 70 zastopnikov študentovskih organizacij iz večine evropskih držav, med njimi tudi z SZ, Madžar-skc, Poljske in Cehoslovaške, iz azijskih dežel, Afrike in Avstrije. Osrednja tema seminarja je bila »Položaj intelektualca v sodobni družbi*<. V štirinajstih dneh. kolikor je seminar trajal, so prebrali približno 11 referatov. Zveza študentov Jugoslavije je bila v Lundu zastopana s štirimi člani, in sicer iz Za-greba in Beograda, dva pa sta bila iz Ljubljane. Med njimi je bil tudi predsednik komisije za mednarodne zveze pri Uni- 'verzitetnem odboru ZSJ Mar-ko Zore. Pogovor z njim je v našem uredništvu kmalu ste-kel. »Največji vtis je name na-pravila organizacija seminarja. Zdi se- mi, da bi nam bila lah- ko vzor pri pripravljanju po dobnih seminarjev in študen-tovskih srečanj. Stroške semi-narja je krila deloma švedska studentovska organizacija, ve-čino sredstev pa so prispevali tako imenovani Rotary Clubs, ki so po končanem seminarju omogočili vsem udeležencem krajša potovanja po Švedski in seznanjanje s tamkajšnjm na-činom življenja. Med drugim smo obiskali ladjedelnico Kokmus in pristanišče Malmp ter poboljševalnico za mlade delikvente. Razprava na seminarju se je v glavnem osredotočila na vprašanje, kdo je v sodobnl družbi pravzaprav intelektua-lec? V zvezi s tem so bila posebej zanimiva izvajanja sovjetskih delegatov in pa za-stopnikov iz zahodnoevropskih držav. Lahko bi jih označili za estremistična. kajti tako eni kot drugi so trdno vztrajali na svojih stališčih in niso bili pripravljeni niti za las odsto-piti od njih, tako, da se je raz-prava'' dejansko razblinila v nekakšnem filozofiranju, ki ni imelo nobene prave zveze z dejanskim stanjem. Čutiti je bilo tudi ostro razmejitev med ejnimi koncepcijami o inte-ktualcu v sodobni družbi, de-legatov iz tako imenovanega socialističnega tabora in za-hodnih držav. Kakšna je švedska študen-tovska organizacija in njen ustroj? Študentovska organizacija združ^ije pokrajinska združenja študentov. V Lundu so štiri, v drugih švedskih univerzitet-nih središčih pa tudi več. Vsa-ko pokrajinsko združenje ima na voljo lastna naselja, šport-ne objekte, kulturno-zabavne prostore itd. Študentovska or-ganizacija je strankarsko raz-drobljena, vendar pa meja med njimi ni ostro začrtana. Večino imajo sdko-misija bi lahko sodeJovala s svpjimi prispevki v zunanje-politični rubriki Tribune, na-rialje bi tu imeli lep izbor pre-davateljev zunanjepolitičnih ¦em. Iz te grupe bi lahko iz-brali prevajalce raznim tujim študentovskim delegacijam in končno bi tu imeli lep izbor študentov, ki bi sodelovali na našem tradicionalnem medi-cinskem srečanju ob diskusi-jah z iznašanjem našihstališč Mislim. da bi bila ta' oblika dela zelo koristna za študent-tovsko organizacijo in za posa-mezne študente, ker bi imeli tu še eno priliko, za izobraže-vanje na tem področju, ki je brez dvoma zelo aktualno. Za-to je naloga k<5misije za med-narodne zveze čimprej ustano-vili študijsko podkomisijo in vanjo pritegniti širok krog študentov. Ko govorimo o študiju med-narodnih vprašahj, moramo takoj poudariti, da je bilo o mednarodnem študentovskem srečanju že dosti govora. Zato bi čisto na kratko omenil ne-kaj novosti, ki jih bd naša ko misija skušala na tem področ-ju izvesti. Predvsem se je izkazala po-treba, da bi srečanje bilo ne-koliko daljše, in sicer vsa.i dva dni. Program ?a letošnje sre-čanje je bil le - nekoliko pre-napolnjen in torej morda ne-koliko utrudljiv. Zato bomo v bodoče poskrbeli za dodatni prosti dan med delom in pro-^ amom. Programu letošnjega dela je bila tudi predvidena posebna generalna diskusija. ki bi obravnavala različna vprašanja na predlog udele-žencev samih. Čeprav je bila zelo dolga, vendar nismo uspe- li izčrpati vseh predvidenih vprašanj. Za naslednji semi-nar bomo zato organizirali vsa.^ dve generalni diskusiji in tako omogočili izčrpnejše obravnavanje raznih aktualnih problemov, ki bi izhajali iz predvidenih tem in za katere bi se udeleženci še posebe.i za-nimali. Zelo važna naloga je tudi vzpostaviti boljše stike komi-sije za mednarodne stike na drugih univerzitetnih centrih, posebno tistih, ki nimajo po-dobnih mednarodnih manife-stacij, in omogočiti, da vabijo predstavnike tistih študentov-skih zvez, ki z njimi sodelu-jeja, na naše srečanje. S tem bi se srečanje še bolj številno okrepilo, kar bi pomenilo sa-mo še povečanje ugleda te manifestacije pri nas in v tu-jini. Letos smo posvetili veliko pozornost našim diskutantom na srečanju. Ker smo imeli precej težav z iskanjem !judi, ki bi odgovarjali kvalitetam za tako udejstvovanje, mislim. da bi ravno študijska podko-misija lahko v tej smeri mno-go pripomogla. Takoj ko se bo formirala, bomo začeli ljudi, ki bodo v tej komisiji sodelo-vali, pripravljati. Seznanjali jih bomo s temami predavanj in diskusij, omogočili jim bo-mo potrebno bibliografijo in pred srečanjem po možnosti priredili kratek seminar z na-šo diskusijsko grupo. TELEGRAMI PAKISTAN Od 25. januarja do l. februarja letos bo v Karačlju mednarodna imiverzitetna konferenca, kl se je bodo udeležill reiktorjl unlverz iz 18 držav jugovzhodne Azlje, med njimi Burme, Ceylona, Indonezije, Perzije ln Kambodže. Udeleženci bodo razpravljaii o vprašanjih iz področja visokošolske vzgoje. PIKISTAN Na medidnskl fakulteti v KaraCiju Je preteklo leto začelo štu-flirati 35 štlpendlstov iz 12 ajfriških dežel. Večina iztned njih ima štipendije svetovne zdravstvene organizaclje. SVEDSKA Svedski Studentje zadnje čase precsed razpravljajo o ustanovltvi mednarodne univerz«, na kateri naj bl Studirali visokožolci, pred-vsem \z afrlških in azijskih držav. ZDA Stevilo tujih študentov, ki študlrajo na ameriSkih unlverzah all pa so tarn na izpopolnjevanju je v študljskein letu 1959/60 dos.eglo rekordno število, in sloer 48.486. Močno se je zvečalo število štu-dentov iz Japonske, Iraka, JordanJje, Filiptnov in iz Latinskc aime-riSkih držav Največ tujih študentov je vplsanlh na tehnlSkln fa-kultetah. ZAHODNA NEMCIJA V Berlinu ]e bila od 7. do 11. deoembra konferenca združenja zahodnonemških študentov. Razp.ravljali so med druglm o navezavi Btikov s štu^entovsklml združenji iz oetalih držav, o socialnih vpra-&anjih in o visokošolski p>olitlki. JAPONSKA Student Informatlon Federation of Japan porofia o prvi skup-Sčini članov tako imenovane Jaiponske študentovsike arganizacije Mingakuren - japonsko demokratično združenje študentov. Ta or-ganijzacija naj bi bila protiutež znani Ievičarsko usmerjeni organi-zaciji Zengaikuren. AVSTRIJA: Avstrijska študentovska nacionalna zveza bo od 15. maja do 3. junija letos priredlla sedmo fotografsko razstavo evropskih univerz. Prispevke lahko pošljejo vsi redni študentje, ki so vpisani na evropskib univerzah. KANADA: Unlverza -Laval* v Quebecku Je lzključila trl člane urednlštva študentovskega glasila -Le Carabin-«, 6eš da so objavljali članke s protikatoliško, vsebino. FINSKA: Vlada te države je namenila 3 milijone finskih mark za podporo tujim študentom, ki študirajo na njenih univerzah. Na Finskem je približno 100 tujih študentov, vsota pa je namenjena predvsem za Afričane in študente iz Latinske Amerike. FRANCIJA: Naclonalna zveza francoskih študentov bo od 20. Januarja do 2. februarja priredila šesto mednarodno študentovsko smučarsko taborišče v venoških Alpah, približno 70 km od Greno-bla. MEHIKA: Nacionalna zveza študentov arhitekture v Mehiki je prlredila od 15! do 26. oktobra v Mexiko Cityju tretji panameriški k.ongres *tudentov arhitekture. ZAHODNA NEMCIJA: Novembra lani so v Berlinu proslavili 180. obJetnico ustanovitve Humboldtove univerze. ZDRU2ENA ARABSKA REPUBLIKA: V Kairu bodo ustanovilt politehnični institut na podl^gj dogovora med to državo in Zvezno republiko Nemčijo. Institutv bo imel oddelke za arhitekturo, za elektro-tehnologijo. ža strojništvo in za gradbeništvo. Njegova kapa-Clteta b"o pribli?no 3.000 šiudentov. SOVJETSKA ZVEZA: Novembra preteklega leta so v Moskvj slovesno odprli tako imenovano univerzo prijateljstva. Navzoči so bill najvišji sovjetski državni in partijskl voditelji, med njiml tudi sovjetski premicr Hru*čev. Univerza naj bl blla primer uresničenja Leninove zamiKli o miroliubnem sožitiu. Studentie, ki so jih spre-jeli na to univerzo. prejemaio štipendijo sovjetske vlade ali šti-pendijo svojih vlad. nekaf pa je tudi takih, ki študiraio na lastnr stroške. Štiri premiere v enem mesecu Štiri premiere v enem me-secn je za našo Dramo vse-kakor dogodek, ki ga kaže podčrtati. Sicer gre to aa ra-cnn kasne otvoritve sezone vsled prenavljanja gledališke hiLe, vendar je to tudi izku-piček zavzetosti našega tea-trn, ki si je celo v tujini pri-boril laskavo oceno: majhen narod, ki pa ima velik teater. Nič zato, če so se naši osred-nji gledališčniki že pri prvi premieri sprli. Sicer pa nam ne kaže tega razpredati, saj ie bilo že dovolj »pojasnil« in »pojasnil k pojasnilom« pa tudi »Pavliha« je že pove-dal svoje. Naj nam bo dovolj samo pripomba, da se nam edi vse tisto preklanje raoč-no malenkostno — včasih se pač kaj ponesreči — in bi prav lahko ostalo za knlisami »JSna kresne noči«. Novo mla-dinsko igrico »Kekec in Moj-ea« pa smerao samo omeniti, Že naj kaj več spregovorimo o ostalih dveh. Najprej o »Antigonk že zato, ker je to flovenska noviteta in že za-toljo tega vesel dogodek ˇ našem kulturnem življenju. STE GLEDALI »ANTIGONO«? Morda še ne, a, skoraj go-tovo ste že slišali zanjo. Saj je ob njej in.ob njenem av-iorju Ek>mkiikii Smoietu za-vršalo v slovenski kultunii iavnosti. Doživela je v krat-kem času tri uprizoritve, kar za sodotbno slovensko novite-to ni od muh. Zlasti še, ker je zaokrožila po osrednjih te-titrih. Odkod takft zanima-nje? Na kratko: Smoletu je za okvrr antiona »Antigona« in njen osrednji konflikt, to je konflikt med avtoritativ-ivostjo oblasti in člov&koviotni etičnimi naoeili. Ta okvir pa je napolnjen s povsem sodob-nimi problemi, s problemi človeka v XX. stoletju. Sofo-klejev problem je tu močno razširjen. Ni samo odnos med oblastjo in posameznikom, je hkrati odnos med osebnimi in občimi koristmi, med oseb-nimi in družbenimi normami, da, celo med ide&lom in stvamostjo. Ti odnosi so zelo aktualen problem, ki nikakor ni pr«prost. Z osefoami, ki jib je avtor zvrstil okrag njega, nas je prepričal vsaj v tem, da se toga. nikakor ne da re-levati šablonskL . Ze.. s. samo odločitvijo, da vzame antičpi otkvir, pa je hotel poudariti večnost tega problema. To misel je funikcianalno podpi-rela tudi scena Draga Trša-rja, ki ji je osnova stilizirano antično stebrišče, njeffova masa pa razčlenjena v skladu s težnjami moderne p^l^stike. Enako kostumi Mije Jarčeve, ki ilustrirajo tri tisoč let zieodoriine: od preprostili to-plo rjavih o^rinjal zbora in sla, pa do nekam »atomske< aprave stražnika, ki je že za- radi blaga, svetlikajoče se. plastične maše, učinkovala hladno, odbijajoče. Ali pa velja problem res za vse ca- se? V marsičem velja, prav gotovo pa velja v celoti za vsako razrfedno družbo in ne da se zamolčati, da v marsi- čem velja tudi za nas kon- kretno, za naže prehodino ob- dobje. Od tu pa je SraoletoTa »Antigona« tudi zrasla. Kljub temu, da je nadčasovna in velja za katerokoli družbo sedanje^a sveta, je vendar tudi naša — naša sodobna te- ma. Kreon, Isiuena in T§re- sias in Haimon imajo antična imena, a so ljudje iz našega mesta. Njihova načela njiho ve misli, njihova hotenja so hotenja naše vsakdanjostr. Antigona pa, ki je bMa Sofo- kleju čisto realno bitje, če- prav poosebljenje sestrinske Ijubezjii in pietete do mrttih, je tn simbol vecne iežnje člo- veštva po pravem toplem člo- večainstvu. Za io ji avtor ni dal stvarne podobe, zato je sploh ni privedel oa oder, dasi je vsopovsod pričujoča, kot diih, kot moralni impera- tiv. Režija je to skušala po- udariti s snopom svetlobe, ki že pred dvigom zastora in po spustitvi na kcmcu dejanja, si- je na proscenarij. Antigona je torej večna. Po njeni obsodbi vzame plamenico iskanja njen mJadi paž in nadaljuje pot. Tako. Tej ali oni stvari bi se dalo oporekati. Zlastd, ker se ne da skriti, da je delo zraslo iz svojstvenega pojmovanja osebne svobode, tako značilne- ga za določeno skupino, ki je prežla od »Besede« preko »Re- vije 576« do »Perspektiv«. Vendar bl bila zato potrebna obsežna idejna analiza, kl si je zdaj ne moremo privoščiti. De- \o je pa zaradi svoje umetniške tehtnosti dovolj prepričljivo, dragoceno. Režija Slavka Jana je vse-skozi kar se da precizna, še uspešnejša pa v bolj dramatič-no razgibanem III. dejanju. Spretno je izrabljala tudi scen- sko glasbo Uroša Kreka. Za-vzetost ansambla pa je spričo tako bogatega, in stilno do-gnanega teksta dovolj razum-ljiva. Lektor Tone Bajec je prispeval svoje k tekoči dik-ciji, dasd je bilo opaziti nekaj spodrsljajev. Morda gre pone-kod pripisati prehitremu tem-pu govora, da tekst štefke Drolčeve ni vselej dosezal bal-kona. A njena Ismena je bila sicer dognano plastična. Souč-kov Kreon je bil. najtrdnejša odrska figura. Souček nemara raste v prvaka naše Drame. Sever je seveda izdelal filozo-fa Teiresiasa gladko in z ve-liko rutino. Kdove zakaj pa mu vendarle ni dal tiste en-kratnosti, ki smo je pri njem vajeni. Bolj prikupen kot pre-pričljiv je bil paž Alija Ra-nerja, veliko boljši pa v giba-nju kot v interpretaciji teksta. Haimon Borisa Kralja je bil povsem na mestu. Toda, ali se vam ne zdi, da bo ta »večni ljubimec« zakrnel v interpre-tacijah večno enostranskih vlog? Še kje drugje zna za-igrati! Podobno ugotovitev pa smemo zapisati tudi za Lojze-ta Rozmana. Nemara ima poli-cijskih Sn podobnih milijtari-stičnih vlog tudJ on že dovolj. Potem je tu še glasnik, ki ga je predstavil Dušan Skedl in zbor, čigar tekst je recitiral Andrej Kurent. Tu velja za-pisati še en pomislek. Zakaj je zbor reduciran na enega samega igralca? Nemara za-radi režijskega koncepta, ki je skušal objeti čas od antike do danes. Ta igralec je zato samo relikvija zbora tebanskih star-cev. Zaključek je torej do&le-den. Vendar bi bila nedosled-nost tu nemara bolj na me-stu. Zbor, pravi zbor bi dajal recitaciji ve&jo težo v čisto akustičnem smislu, pa še večjo vsebinsko tehtnost ih s tem neko trdnost celotni predstavi. To pa bi nemara še podprlo osrednjo misel o splošnosti ob-ravnavanih problemov. Toliko o »Antigoni«. KARLAVARIS BOGOMIL: HIŠE — OLJE Vsekakor je predstavo škoda zamuditi. SE NEKAJ O »JAGODI GROZDJA V SONCU* Avtorica predstave je mlada ameriška črnka Lorraine Haus-b'erry. Prevajalka Mira Miheli-čeva, režiser in scenograf , pa Viktor Molka. Ta drama je veliko preprostejša, pa zato nič manj dragocenia. Pisate-ljica nam predstavi črnsko družino, ki se otepa z življe-njem nekje na robu ameriške-ga velem^sta. Zgodba Youn-gerjevih je povsem vsakdanja, prav taka, kakršnih je na ti-soče v Ameriki. Iz Millerjevih dram pa tudi iz nekaterih naj-boljših ameriških filmov (Mar-ty, Fantovski večer) jih tudi mi poznamo. Ne vem, če je res, vendar je kar seda vsiljiva mlsel, da je avtorica opisala svojo družino, toliko neposred-nosti je v njenem delu. Prav ta iskrena neposrednost daje drami posebno ceno. Ze itak občutena stiska ameriškega malega človeka, ujetega med tran&misije velekapitala, pa je tu še potencirana z rasnim problemom. Prav to daje delu še večjo aktualnost in celo ne-ko borbenost. OblikovaJidni mladosti gre pripisati dejstvo, da vidi razredni problem pred-vsem kot črnski problem, kar je vsekakor preenostavno. Bolj zaslutila, kot razumsko dojela, je tudi misel, da s samoosvo-bajanjem črnega kontinenta prihaja nov čas tudi za ame-riškega črnca. Režija je s pravilndm po«lu-hom vodila uprizoritev od vo-zla do vozla, preprosto, kot je tekst preprost. Tako je priSla najbolj do izraza osnovna dramska napetost, ki izvira iz karakterjev. Ti dobro izdelani karakterji so druga pomeirabna odlika drame. Spregovorlmo o njih nekaj besedi in začnimo pri Beatbi, ki čisto gotovo ima avtoričine autobiografske po teze. Beatha je študentka, ne še povsem zrelo dekle. Prav iz tega pa izvira njen neugnani temperament, ki je včasih za-letav in celo ujedljiv, včasih deklarativen, drugič spet lah-kotno igriv, vselej pa i&kren. Beatha pa je tudi tisti čdovek, kl ima v družini najširši raz-gled. Univerza ji je dala duha modernega časa, ki v ostallh spričo resnih predsodkov ni mogel vzforsteti. — Zdi 6e, da je bila vloga napisana kot na-lašč za Majdo Potokarjevo. Beathina mati, gospa Younger-jeva, je nepremakljiva avtori-teta v družini, vendar do kra-ja razumevajoča mama. Avto-rica ji je dala še nekaj prav ILričnih potez, s čimer je njen lik dobil toplo človeško pri-kupnost. Vlogo je mojstrsko dognano interpretirala Mira Danilova. — Walter, njen sin, je Sofer. V svojem boju zji PERAZIC TOMISLAV: STARA BAJTA eksistenco je najbolj razpet med družbena pTottsIovja. SU-no aktiven je, a vedno nekaj hoče, pa so zato njegova po-razi najppgostejši, včasih moč-no dramatični. Igral ga je Mi-ha Baloh. Z Walterjem nosi breme njegova žena Ruth, ki ji je dala umdrjeno preeno-stavno dvobarvno podobo Slavka Glavinova. Res je, da ji tudi tekst ni daja! dosti več-je možnosti. Razen nekaj drobnih likov je tu še mrzlo poslovni gospod Lindner, ki mu je dal pollzano in precizno dosledno podobo Maiks Furi-jan. Karakterji so plastični, kon-flikti, ki nastajajo med njimi, so povsem logični in preprič-Ijivi. Razpoloženja so zato uje-ta v široko skalo med vese-Ijem in žalostjo, med zmago in porazom, tu in tam zavzemajo celo pretresljivo tragično. Vsi ti ljudje nekaj hočejo in po-vsem logično je njihovo za- ključno spoznanje, da je treba vztrajati, ker se da le tako, čeprav samo ped za pedjo, osvojiti svoj prostor na soncu. Prav ta optimizem pa razve-seljuje in ob misli, da je dra-ma t«di na Broadwaju doživre-la velik uspeh, zaslutimo, da se ji, kar se teh problemov tiče, tudi v Ameriki nekaj premaknilo. < Tudi ta predstava v našl Drami je zelo lepo doživetje. S.F. Nezahteven poizkus Pri razprovljanju o našj filmski proMematiki redko spregovorimo o domači /ilm-sifei komediji. Vedno ugotav-Ijamo, da imamo nekaj neiz-razitih poizkusov, da pa o pravi, res naii in sodobni ko-mediji ne moremo govorvti. 2kt>torej ni nič čudnega, če sle-herrd fUm tega žanra sprej-meta z zadovoljstvom tpko ob-čvnstvo kot kritika. Naš naj-novejM film iz te zvrsti, ki je Po nekajmesečnem r&manju iz puljsfke arene dospel tudi v naše kinematografe, je »Tova-riš predsednik srednji nava-dalec«. Dejanje se odvija v podežel-skem središču, ki si jrrizade-va, da bi dobil videz pravega mesta. K temu bo morda pri-pomogla ustanovitev JOK-a (Jugoslovanskega opamkarske-ga kombinata), vsi občinski možje pa so globoko prepriča-ni, da bo o usodi njihove sla-ve odločala kvailifikacijska no-gometna tekma. Po Številnih zapletih in razpletih se odi' g.ra usodna tekma, ki prinese domačinom poraz, čeprav je v njihovih vrstah igral srednje-gu napadalca sam tovariš predsednvk, ki je kljub svo-jim neštetim funkcijam moral prevzeti ie »/unJcci^o* nogo-metaša, kar po splošnem pre-pričajniu junkcija več -večuje nevigrana igralska eki-pa, saj so posamezne kreaci-je glede na kvaliteto izvedbe v širokem razponu. Zares izvir-na in učinkovita igra odlikvje predvsem fotografa (Mija Alek&ič), ki izstopa od ostalih, raizen kurirja povvračnih in padpovprečnih likov (slikar, poštna uradnlca). Pravo kame-dijsko vzdušje, poleg same no-gometrjs tekme, ustvarjajo številni sočni dialogi in mcno-logi, čeprav niso vedno funk-cionalno vključeni v celotno zgodbo. Mimogrede naj bo po-vedamo. da pridejo manj do izvaza zaradi izredno slabega tana, ki vseskozi moti zlasti še, ker ni prevoda. Svhj namen, poldrugo uro zabavaii, je film z nekcterimi pridržki dosegel. Kljub svoji nezahtevnosti in 'obilju začet-niških napak ali pa prav zato — ft najbrž dosegelprecej več. Vsnj moral bi veljati kot vzpodbudc, nasi filmski kome-diji, ker je nedvomno dal fihnskim ustvarjalcem dol&če-ne izkušnje in pobude. Navse-zadnje si neke celovite nacio-nalne fvlmske kulture ne mo-remo zamisliti brez polnokrv ne in samostojne kcmedije. ki se je otresla stereotipnih in tujih elementov. Albin B. KURT KUSENBERG Uničevalec PROZA KURTA KUSENBERGA, PO ZASNOVI TAKO NENAVADNA, GROZ-LJIVO FANTASTICNA IN OSUPLJIVA, JE PO DRUGI STRANI VENDARLE PO-VSEM REALNA. KURT KUSENBERG GLEDA CLOVESKI ROD KOT SPECIES, SVOJEVRSTNO PLEME. Z MENJAVA-NJEM MO2NEGA IN NEMO2NEGA, SMI-SLA IN NESMISLA NEKOLIKO ODMAK-NJENO, NEKOLIKO IRONICNO RAZ-MISLJA O STRASTEH, DEJANJIH, NA-VADAH TEGA PLEMENA. In ko je vstal državni tožilec, so poslušalci v dvorani zadržali dih. To, kar je imel povedati, je ležalo na dlani, vsi pa sAnapeto pričakovali, kakš-nlh besed se bo pri tenPposlužil. Cel trenutek je veljavni mož strogo gledal v dvorano, nato pa je spregovoril: »Obtoženec mi napravlja mojo dolžnost lahko In težko obenem. Lahko, ker je obravnava razkrila jasno sllko njegovih zločinov, in težko, ker ne mo-rem razumeti, kako je mogoče, da je človek kot ste vi, človek kot sem jaz — zmožen takšnih hudo-delstev. Za obnovo dejanskega stanja ne bom po-treboval mnogo besed: v temnih, meglenih nočeh se je obtoženec odpravljal k nenadzorovanim poslop-jem in jih s pomočjo najetih malopridnežev razru-šil do temelja. Dokler še ni zapravil podedovanega imetja je v sikladu s tem, kar dovoljuje zakon, zakonito kupoval poslopja, ki si jib je poželel razrušiti. Ko pa je očetova zapuščina, ki bi pač bila vredna boljših smotrov, kmalu pošla, se je brez pomisleka lotil tuje lastnine in se pregrešil nad žulji in ponosom celih pokolenj. Kar so ta zgradila, kar so z ljubeznijo negovala in ohranjala — to je njegova surova roka razrušila. Medtem ko se last-niki predajajo spanju pravičnika in vidijo v snu ne samo svoje otroke in vnuke, ampak celo pravnu-ke in otroke pravnukov vzraščati sredi častitljivih zidov, medtem je na delu neusmiljeni kramp hi spreminja dragocena poslopja v ruševine. Mesec si zakriva obraz, da ne bi bil priča zločinu in zaman kliče čuk svoja svarila. Le kako naj bi ga slišali oni, katerih nameni so slabi? Oni, ki so voljno sledili ukazu uničcvalca, spočetka zaradi pohlepa po denarju, kasneje — ko jih ni mogel več plačevati — pa iz čistega veselja? Čeprav je bilo mnogo kram-pov na delu, ne smemo zapasti napaki, da bi na enake dele razdelili krivdb, ki ne obremenjuje zape-ljancev, ampak izključno zapeljivca.« Pri teh besedah je obtoženec, mlad mož prijet-nega videza, plani] kv'šku in za!ilical: «-Ne morem sl kaj, da ne bi pritrdil javnemu tožilcu in pridržu-jem si pravico, naj bodo sodbi visokega sodišča podvrženi samo moji ukazi, ne pa tudi njih enostav-na, morda celo nepremišljena izvršitev. Kam pa pridemo, če bomo delavce enačili z gospodarjem?« Tega sodnik nl mogel dopustiti. Pokaral je obto-ženca in mu nakazal meje, za katerimi je tako ali nekrivdi, ampak o strasti, o strasti, s katero je mlad mož bojeval boj proti staremu svetu. Strast pa zahteva, da se jo presoja z ozirom na njeno prizadevanje, ne pa z ozirom na morebitno škodo, ki jo je ppvzročila.« »Dovolj!« je zaklical obtoženec in vdrugič planil kvišku. »-Dovoljujem si sporočiti svojemu zagovor- tako že bil, nato pa pozval državnega tožilca, naj zopet postavi svoj glas v službo pravičnosti. »Pravičnosti,« je nadaljeval tožilec, »mojemu glasu ne primanjkuje, kajti krivica se sama obto-žuje. Mar nismo pravkar slišali, kako se je krivec postavljal s svojo krivdo, v ljubosumnem prizade-vanju, da bi mu je noben pomočnik ne zmanjšal? Zato najnujneje pozivam vas, porotniki, ki boste izrekli odločitev, da obtoženca spoznate za nevar-nega sovražnika vsega obstoječega in ustvarjajo-čega, za uničevalca slehernega izročila in da mu izrečete najvišjo kazen.« Resni govor je dosegel svoj učinek; vsakdo je občutil, da obtoženemu ne kaže dobro. Tudi zago-vornik je to opaziT in se odločil za takojšnje ukre-panje, tako da bi beseda bila poražena z besedo. Bolj kot na svoje dokaze se je zanašal na svojo dolgo črno brado, ki je — pa naj bo še tako čudno — skoraj vedno pridobila porotnike na njegovo stran. »Mi vsi,« je govoril, »smo bili nekoč mlajši kot danes in se še dobro spominjamo časov, ko smo zaradi same prekipevajoče moči hoteli puliti drevje. Jasno je, da puliti drevje ni prav, kajti drevje raste in nam daruje senco in plodove. Toda kdo pomisli na to, dokler v njem vri mladost? Ni lahko biti mlad. Mladenič, ki se v njem prebudi zavest, da živi lastno življenje, odkrije, da je zem-Ija stara in razdeljena in pozidana. Stoletja, tisoč-letja je bremenijo, vladajo ji glasovi iz grobov in na vsakem vogalu stoji muze.i. Svet je okamenel, ne meni se za mlade ljudi, ampak stopa po svo.ii začrtani poti, uklenjen v okove, ki mu jih je nadela siva davnina. Ni čuda, da mladega moža razganja slš, da bi s silo razmaknil to, kar ga utesnjuje, in razrušil, kar nasprotuje njegovim širokoooteznim načrtom. Mladenič se razmahne. mož gradi, starec pa varuje — vsak od njih opravlja to, kar mu je odmerjeno, nihče ne posega čez svoja leta. In vi, ipofitovani porotnikl, ne boste sklepali o krivdi ali niku, da ga odslavljam in prosim za zaključno besedo, ki mi po zakonu pripada.« V dvorani je nastal velik nemir. Vse oči so se uprle v zagovornika, ki se je zbegan in užaljen gladil po bradi. Ko mu to ni nič pomagalo, je poča-stil sodni zbor s poklonom in z umirjenim kora-kom zapustil dvorano; obtoženec je bil prepuščen samemu sebi. Tako tiho je bilo, da se je prav do zadnjih klopi slišalo šepetanje sodnika, ki se je posvetoval s prisedniki. Potem se je sodnik odkaš-ljal in dal mlademu možu besedo, z nujnim opozo-rilom, naj govori zmerno in naj z objestnostjo ne slabša svojega položaja. Obtoženec je smehljaje pokimal, kakor bi ga ta nasvet zabaval, in pričel: »Visoko sodišče in drugi ^slušalci!« Toda že ga je sodnik prekinil: »Ni dovoljeno, obtoženec, da nagovarjate poslušalce. Vaše besede veljajo sodišču in samo sodišču.* Obtoženec je zopet pokimal in v znak opravičila malomarno zamahnil z roko. »Potem,«« je nadalje-val, »ko sem se znebil zagovornika, ki je bil prav-kar na tem, da bi iz mene napravil nedoraslegs razgrajača in iz resnice smešno spako, bi rad v preprosti obliki razložil, zakaj sem se zaobljubil krampu. Vse človeške stvaritve so iztrgane iz narav^ in navdihnjeno s težnjo, da bi se zopet povrniJf '< naravi. Ta težnja žene izgotovljene izdelke k samouničenju, to je k pojavu, ki ga je sicer mogočr ¦^adržati, nikakor pa ne preprečiti. Še predno je hiša dokončno zgrajena, že začenja razpadati. Zra' prinaša razkrajajoče kisline, ki pričnejo z delov^ njem v zidovju, v tramovih'se vgnezdi lesni čr^ v globini pa preudajrno deluje talna voda, spor' kopuje teme]je in povzroča vsakovrstno gnitje. Ni š-preteklo leto in že prikliče napredujoče uničevanj Ijudi k obrambi in le zaradi njihove skrbne neg' se jim posreči, da očuvajo poslopja skozi stoletja Ce bd prepustili stvari same sebi, če jih rte bi več podpirali z berglami in na silo zdravili njihovih tvorov, b! prav hitro našle pot nazaj, od koder so prišle. Na kratko: vse človeške stvaritve so navadna trma in so že od početka prepuščene uničenju. V vsakem od predmetov, ki nas obdajajo — tudi v sodniški mlzi in v klopeh, na katerih sede spošto-vani poslušalci — gnezdi smrt in čaka, da bi jo osvo-bodili. In osvoboditev te smrti povzroča veliko zado-voljstvo, ki ga občuti celo tisti, ki pri tem. utrpi škodo. Ko uničujemo, se odrešujemo stvari, ki jih nosi zemlja v preobilici in proti sv^ji volji. Seveda bo prvi korak povzročil bolečino, kajti usmerjen je proti graditelju v človeku, Ko pa je v stavbo vsekana prva luknja, razsvetli ves pojav uničevanja nekakšna svetla vedrina in enakomerno nazadujoče delo se živahno nadaljuje. Mnogo preveč Ijudi je, ki v predmetih gradijo smrti gnezdece, in »nogo premalo takih, ki bi vračali zemlji, kar ji je bilo odvzeto. Na sejmiščih lahko opazujemo, kakšen naval je na tiste stojnice, kjer lahko človek proti odplačilu po mili volji razbija glinaste predmete. Ni se še rodil človek, ki mu ne bi rušenje povzročalo ena-kega veselja kot grajenje. In medtem ko govorim, sem lahko prepričan, da mi vsi, ki so tukaj zbrani, v srcu pritrjujejo in se ukvarjajo z vprašanjem, kako bi bilo, če bi sodnijsko poslopje kamen za kamnom porušili.« »Obtoženec,« je vzkipel sodnik, »vi se spozab- ljate!« ¦Prav nasprotno,« je odvrnil mladi mož, »jaz se spominjam, kajti dovolj dolgo je že tega, kar sem smel rušiti poslopja. Na vprašanje, ki sem ga položtl na usta tudi svojim poslušalcem, sem odgovoril s tistimi dejanji, zaradi katerih stojim zdaj tukaj. Mar jim morem razjasniti drugače, kot da pokličem za priče najskritejše globine človeškega srca? Kar sem storil, sem storil za vse, ki bi to želeli delati, pa vseeno ne delajo. Ta, da se je tudi mojih pomoč-nikov polastila vnema, ki je navdahnila mene, naj jim ne bo pripisano v škodo: podlegli so istim besedam, katerim — in to si želim — bi mogli podleči tudi vi, ki ste prisotni. Več nimam povedati !n pričakujem razsodbo, ki se bo prav tako skrbno '.avzela zame, kot za poslopja, ki sem jih dal raz-ušiti.« Komaj je obtoženec končal, že seje po dvoranf azlegel surov hrušč. Kot po dogovoru so se zrušili si stoli In zavest kfivde na vedrih, čilih obrazih 'oslušalcev je izdajala dovolj jasno, da so opravili rupni dogodek s preudarkom. Sodnik sploh ni imel asa, da bi dal izraza svoji nejevolji, kajti takoj ¦^ato se je pripetilo isto s klopjo. ki je bila dode-iena porotnikom. Uničevanje je napolnilo dvora-oo, prah se je ¦vrtinčil v pramenih sončnih žarkov, e Vr-sajkcvi olji pravi kolonstični in hkrati meditativno opred/e-ljeni likovni izpovedi, izaraža KečUSeva Crna vaza krčevito lskanje neike intimnosti in no-tranje toplote v za umetrvika tako puste vsakdanjosti kot jo je občutil v Gozdiu. A. Baasin RAZSTAVA v Ceškoslovaške knjige Združenje založnikov FLR Jugoslavije je priredilo v dfteh cd 17. do 27. decembra 1960 v razstavni dvorani v Narod-ni in univerzitetni knjižnici nekako reprezentančno razsta-vo češkoslovaške knjige. Raz-stava naj bi seznanila našo javnost nekoliko obširneje in na kar najprimernejši način z možnostmi, ki jih nudijo na-šim bralcem češkoslovaške za-ložbe in naj bi pobudila čim večje zanimanje za češkoslo-vaško knjigo pri nas. Razstava je bila okusno in spretno prirejena, razstavnd prostor je bil dobro izrabljen. Vendar, kar se pri takih in podobnjh razstavah večkrat primeri, se je zgodilo tudi to-krat Zdi se, da je razjstavlja-lec izbral iz obširne in vsebin-sko vsekakor bogate zakladni-ce v zadnjih letih izdanih če-škoslovašldh knjig (o tem pri-Čajo seznaini in prospekti če-škoslovaških založb) res samo »reprezentančne*1 in bolj za oko privlačne primerke in se ni toliko oziral na vsebinsiko vrednost in zaniinivost v ČSSR izdanih knjig. Zato smo po-grešali na razstavi predvsem sistematičnost in zaokrože-nost pri posameznih skupinah knjig, kar je veljalo tako za bolj ali manj slučajno izbra-ne češke prevode iz jugoslo-vanskih književnosti, kakor tudi za druge oddelke na raz-stavi. Temu niso odpomogli tudi primerno izdelani in se-stavljeni napisi. ki naj bi obi-skovalce na nevsiljiv načln seznanili z vlogo in pome-nom, ki jo ima knjiga v CSSR. ČeSkoslovaSka in jugoslo-vanska zastava v zadnjih le-tih ne plapolata ravno pre-večkrat ena ob drugi; tokrat sta. Zeleli bi, da bi od&lej še večkrat plapolali skupaj kot simbola kulturnega in po mož-nosti tudi ostalega sodelova-nja, zakaj res je. da so si naši narodi imeli kaj povedati in da so znali uspešno sodelo-vati, če ne drugje, pa vsaj na področju kulture. Nekje živi deček... Sovjetski film »Serjoža*. Scenarij so naplsali V. Panova, G. Danelija, I. Talankin po povesti V. Panove, Režija: G. Danelija in L Talankin. Igrajo: I. Skobceva, S. Bandaorčtik... in »Mal'čik«< (deček) — Borja Bahmatov. Mosfilm 1960. Da bom do konca ostal ob-jeMiven, bom kar na začetiku zapisal, da je film zelo dober; še več — film je odiičen in spada po svoji umetniški vred-nosti med tako pomembne stvaritve sovjetske kinemato-grafije, kot je »Balada o voja-ku«, kot je »Človekova uso-da«... V vseh teh filmSh je v središču pozoTnosti človdc, njegovo veselo in žalostno živ-ljenje, v njih je izpovedana vera v človeka in življenje na preprost, naraven, umetniško in človeško prepričljiv način. Nikjer ni solzave sentimental-nosti, ni napihnjene patetiike (če izvzamemo morda en sam prizor z matei^jo iz filma »Ba-lada o vojakiu-«). Serjoža, čigar življeaije pri-kazuje istoimenslki film, je de-čelk, zelo majhen dečefc. Se ni prav pogledal v svet, pa se že r strečuje z mnogimi težavami, ki se ji'h ne more kar tako zjndbiti. In ena najtežjih med njimi jemisel na to, kakosebo mama omožila in bo v dom priše1! tuj človdk — movi očka. Pi&ateljici V. Panovi je uspelo v povesti Serjoža prese-netljivo prepričljivo psiholo-ško neutemdljeno podati od-nos med očimom Korastelje-vom in pastoricom Serjožo, kar velja Se posebno za prilkaz, ka-ko si zna preudarni, pravični in očarljivi Koirosteljev (igra ga S. Bondarčuik) pridobiti najprej naklonjenost in potem tudi l.iu!bezen otroka. Isto lah-ko trdimo tudi o filmski pri-reditvi plsateljičinega dela. Posebej velja omeniti prizor, ko Korosteljev kot modri sta-rejši tovariš prepričuje svojega mdajšega tovariža — pastorka Serjožo, da ne more z njim in z mamo v Holmogor, v kraj, kamor je Korosteljev preme-ščen. Tako se sreča otrok prvič s tlstiim hladnim »treba je, se mora-« (»nado1^ in spozna tudi dsrugo neprijazno in neusmilje-no sstrain življenja. Po ogolje-nem in neprijazno sivem goz-du, med počrnelim. drevjem hodi iskušeni človek — Koro-stejev in z tnjim tava deček — Serjoža. Človek govori: «••.. na svetu je tudi beseda, ki se ji pravi ,Mora se'... Moraš!... in te, čeprav toplo izgovorjene besede, mrazijo z zimsko si-viino vred ubogega, majhnega otroka, ki se modče upira nuj-nosti, ki vanjo kljub temu, da ne ugovarja glasno, povsem ne veruje. To dokazujejo dečkove kretnje, njegova hoja, na stran pomakmjena kučma, ves otro-kov nastop — prisrčno preprič-ljiva igra Borje Bahmatova. Svojska lepota in posebna vrednost filma pa je še poseb-no v tem, da je svet, v katerem živi Serjoža, prlkazan tako, kakoir ga dojema in spoznava atrok sam. Živemu in drama-tično napetemu zunanjemu do-gajanju v filmu (vožnja z no-vim kolesom po vasi, »skriv-nostno grozljivi obred« tetovi-ranja panoči v osamljeni ko-či.;.) usrtreza enako ali včasih še boilj domiselno prikazovanje notranjih doživljanj otroka, njegove razgibane in občutlji-ve duževnosti (sanje Serjože, nastop rib v teih sanjah, razgo-vor decka z najljubšo igračo natemo Hbiti ali ne biti« ...). 2e kar nepozabna sta prizora, ko se otroci poslavljajo od svo-jega prijatelja Zenjike, ki se odpravlja na šolanje v Rostov — nezmano v svet. Dolga cesta, ki vodi daleč ..., in štirje pal-čki na njej. Pridrvi prvi avto in zdrvi, mimo, pripelje se drugi, ustavi se, vzame Zenjko in zgine v daljavo. Slika se spremeni. V tem ogromnem svetu korakajo odločni trije človečfci. Visoko nad njimi so veliki oblaki. Kdo bi se znaiel v tem pTOStranstvu? Serjoža je v filmu prav tak, kot je v delu V. Panove: gan-ljiv, smešen, življenjsko pri-sten otrok s svojskim mne-njem o svetu, cesti, stroju, sovhozu ..., z la&tno sodbo o možatosti, dolžnosti, prijatelj-stvu... Igra afcrak je neprisiljeno naravna, živa in neposredna. Vsak otrok je za gledalca pre-senečenje zase: omenimo samo Vasko, *odraslega« otroka, ki kadi in, kakor sam merti, ena-kopravno sodeluje pri družiin-skem posvetu, kjer razpravlja-jo >nkaj bomo storili z mano* (Va&kom). Otroški svet je v filmu tako poetično bogat in simpatičen, da se nam zde od-rasli in njih svet kar nezani-vi. Paselbno vdja to za lik matere, ki je sicer dobro za-igran, a je brez tiste topiline, ki jo pričakujemo, je brez ja-sno izabli&ovanega odnosa do siina Serjože. Zdi se, da je tu slaba stran filma. Vendar to ne velja za vse odrasle osebe. Sam Koro&teljev je zelo blizu otrokom in še bolj pomorski kapitan, Vaskin sixic (igra ga V. MerfoM-jev). Ta je pravi naožakar: radodaren, kar ne-znansko očarljiv, z žametr.im glasom, s pravljično veličastno hogo, »čudovitimi« vtetovira-nimi podobami na telesu ... in pravo čudo in ne samo stric in kapitan. Je ravno takšen, kakor ga vidijo otroci. In rav-no to manjka mami, drugim odraslim in deloma tudi Koro-steljevu. Humor, čfovečmost, skrajno resini odnos do velikih vpra-šanj, ki jih srečamo v otro-škem svetu in domiselna foto-grafija — so odlike enega naj-boljših filmov iz leta 1960. V Ljubljani je bila nekaka slavnostna predstava filma 23. decembra lani. Zato je aplavz izzvenel v prazno. Toda to ni tako pomembno. Bo"ij razvese-ljivo je dejstvo, da v dvorani ni bilo gledalca, ki bi ostal hladen, neprizadet. Tudi ra-hel spomin na precej nerodnl uvodni slavnostni govor prijet-nega vzdužja ni pokvaril. Aleksander Skaza Valenfcm Cundrič: Oči Oči nimajo jezika, ne rok, ne toplega pasu, vendar laže kot grlo, laže kot telo, laže kot svila osvojijo človeka. Govore brez jezika, objemajo brez rok, grejejo brez pasu. Usta govore sto jezikov pa nikoli ne znajo ponoviti besed srca kot oči, kadar so vlaine. Jok je le eden m tudi smeh je en sttm. Dvojčka sta in žene ju ne ločtjo. Jamez Juvan: Dve eesmi V očeh davne bole&pne spet sije sonce. Nobena svetloba ne bo utrudila barve mojega neba. Po brezkončnih cestdh, belih od sreče, iskrivega smeha in vdanfli besed hodim in iSčem dan, Jci se konča z jtutrom. Ne boj se. Smrti preraščafo vse: odpadlo iesensko listje, vonj gozdne prst^ mesečino roso na strehah in kri. Sama i bKaj je tvoj?« ga vprašam. k>Ja, včeraj sem ga kupil, danes pa ga vozim pr-vikrat. Ti je všeč?« '»Prekrasen je! Ampak, kaj sl onega predvče-rajšnjim prodal? Kaj ni bil dober?« >^Kako ne! Bil je izvrsten, ampak, veš, tisto je bil zaprt, to je pa odprt avtomobil. Kadar dežuje, se vozim z onim, kadar pa je sončno, povej, kaj naj delam v zaprtem avtomobilu?.. .* Brez dvoma je imel rumenolasi prijatelj prav. Kadar je sonce, se mora človek voziti v odprtem avtomobilu. Res je tudi, da jaz, kadar je sončno, hodim peš. Toda... jaz pešačim tudi po dežju!... ARNALDO FRACCAROLI: Napoleonov sistem Pred tednom dni sem bil nekje v bližini postaje. Zamišljeno sem prečkal cesto. Nenadoma sem se znašel pred lepim avtomobilom. Da niso zavore delovale brezihbno, bi me povozil! Pričakoval sem običajne psovke in reči flioram, da upravičeno. Namesto tega pa me je prijateljski glas smehoma povabil: *Bolje je zate, da stopiš v avtomobil, kot da si pod kolesi!« . ' Bil je moj rumenolasi prijatelj. Odprl je vrata in sedel sem. Karoserija je bila prostrana, motor tih in brezhiben ... »Spet nav?« sem vzkliknil ves začuden. *Da, ta je nekoliko močnejši. S tem avtomobi'om lahko dosežem 180 km na uro. V^š, točnost jemoja slabost! Ako napovem sestanek, moram biti točen do minute. Vzemimo, da se odpravim vedno z za-mudo. Tedaj moram imeti tako hiter avtomobil, da pridem na sestanek točno.*- "¦Tako je. Ampak poslušaj, vsl ti avtomobili te veliko stanejo!7» ' »Kje p«l« Moj rumenolasi prijatelj je malo zmanjšal hi-trost in mi pogledal v oči. »Nič me ne štanejo!-« je dejal. »Clovek jih mora samo znati kupiti!« Priznam, da sem bil iznenaden in radoveden. To-da prijatelj Napoleon je molčal. Nič ni pojasnjeval. Včeraj sem ga ponovno videl in, naravno, sedel je za volanom novega avtomobila, modre barve. Cudovit avtomobil, dvanajst cilindrov, po šest na vsaki strani. Zavore na vsa štiri kolesa! Kakor ved-no, me je povabil. Karoserija široka in bogato okra-šena, motor pa tih in brezhiben! Onemel sem in kot vedno, kadar človeku zmanjka besed, pričel govoriti: »čudovito!« »Ali ni moj avtomobil čudovit?« »Hotel sem reči, da si ti čudovit.« »Zakaj ?« »Zaradi tistega, kar si mi rekel pred tednom dni in kar me že vse noči muči. Dejal, si, da ta! ' avto-mobili nič ne stanejo. Kaj je to mogoče? Lahko si misliš, kako me to zanima, ker bi za tako ceno lahko tudi jaz, mogoče ...« Nisem imel poguma, da bi dokonča] stavek, toda prijatelj je, ne da bi se razburil — menjal hitrost, dejal: »Znaš molčati?« »Nikjer nimam toliko uspeha, kakor pri tem .. .* »Dobro, pojdi z menoj.« Prišla sva do njegove ihše. Zavrl je, ugasnil mo-tor in vstopila sva v stanovanje. Bilo je okusno opremljeno; v preprcstosti se je odražalo bogastvo. -Kako elegatna oprema,... kakšen okus .. .• •Vse to bo treba plačati,« je odvrnil. »Kako?«« -Da, prodajalci pohištva mi ^aupajo, ker imarn toliko avtomobilov.« »Tako je, prav imajo.« »Seveda. Prodajald avtomobilov mi zaupajo, ker vedo, da imam razkošno hišo.« *Kaj praviš?« ¦Trenutek, prosim, telefonirati moram.« Stopil je k telefonu in zavrtel neko številko. -Halo, oprostite, prosim vas, oh... dober dan. Hvaja, dobro... Prav zaradi tega vam talefoniram. Avtomobil, kl ste mi ga včeraj poslali za poskušnjo, je izvrsten, samo neke vibracije Ima... Seveda, to bi se dalo odpraviti. Ampak, pomislite, tu je neka prav smešna nezgoda... avtomobil ne more v tnojo garažo. Kako, garažo naj razširim? Ne morem, ker hiša ni moja, garažo pa imam v najemu. Verjemite mi, da sem precej razočaran... Imate mogoče kak manjši tip, vendar z dvanajstimi cilindri? Aha, ra-zumem, samo osem... Bomo videli... Medtem vas prosim, da mi pošljete nekoga, da bo odpeljal avto-mobil. In, prosim vas, naj mi mehanik prinese ra-čun za bencin in olje, ker nimam rad dolgov... To je moj sistem. Prosim, lepo... Ni za kaj... Na svi-denie!« Prijatelj je odložil slušalko in me vprašal: »Si razumel?* *Ne popolnoma.« »Torej vračam avtomobil, s katerim sva se pri-peljala. Imel sem ga na preizkušnji tri dni, vozil sem ga od jutra do večera in zdaj ga vračam.* •Razumem, zadostujejo ti tudi oni trije avtomo-bili, ki jih še imaš.. .* •Kakšni avtomobili! Nimam jih! Tudi te avto-mobile sem imel na poizkušnji dva, tri dni. Vozil sem se z njimi, nato pa sem jih vrnil z nekim majhnim izgovorom. Avtomobile samo preizkušam, vsake dva, tri dni pa imam novega. Plačam bencin in olje, nato pa se obrnem k neki drugi tvrdki, k nekemu drugemu predstavništvu in polnih devet mesecev v letu imam najlepši avtomobil. ki si ga je sploh mogoče zamisliti. Pozimi raje potujem z vlakom ...« -Kaj vedno najdeš koga, ki ti verjame?* •Tvrdk in predstavništev je veliko! Seveda mora biti ta sistem skrivnost, ker v n*isprotnem primeru ne bi imel uspeha.* Gledal me je in užival ob moji prepadenosti. Prižgal je cigareto in z očitnim zadovoljstvom spu-stil oblak dima ter dejal: »VeS, ni mi zaman ime Napoleon.. .* STRILCEM SE OBETAJO BOLJŠ! P060JI DELA Ustanovili smo strelski odbor Precej časa se je čakalo na začetni korak, ki bi spravil &tr«lstvo na univerzi z rartve točke. Kakor je že znano, je na našJ univerzi precej zani-manja "za strelstvo. Ta zanimi-va in koristna športna panoga ima danes največ članov v svoji »rganizaciji v Jugosla-viji (skoraj 500.000). Pri nas so pogoii za razvoj strelstva najnujnejših rekvizitov (pušk) ter kakršnega koli strelišča so bile največje ovire za razvoj strelstva na univerri. Te dni so strelci naše uni-verze imeli ustanovni občni zboj* vmiveržitetnega strelslke-ga odfoora. Med gosti, ki so prišli pozdravit ta občni zbor, smo opazili sekretarja Okraj-nega strelskega odbora — Ljub-Ijana tov. Matka, predsednika občinsikega strelskega odbora Ljubljana-Center tov. Domic- lja, referenta za predvojaško vzgojo na univerzi tov. Kranj-ca, predsednika ZSSO tovariša Popovica, ter predsednika pre-davateljev predvojaške vzgoje na univerzi tov. majorja Mu-niča in druge. Po kraiikem referatu pred-sednika miciativnega odbora USO se je razvila di&kusija, katere so se udeležili razen gostov še predstavniki posa-meznih fakultet. V sikoraj dvo-urni razpravi so se zvrstili pro-blemi in težave strelstva na univerzi. Kot najbolj pereč problem je strelišče za zračno pušlko, brez katerega si ne mo-re zamisiiti masovnega strel-stva in zvišanje kvalitete na-ših strelcev na univerzi. Edini izhod treniitno predstavlja preureditev podstrešja stavbe UO na Poljansfki cesti. Z re-lativno sfcromnimi sredstvi za tako pomemben objekt (okrog 500.000 din) bi se dalo zgraditi zračno strelišče z 8 stredskih. mest, kar bi vsaj zaenjkrat za-dostovalo nažim potrebam. Gradnja strelišča ter usta-novitev strelskih družin oziro-ma sekcij po fakuletah bo naj-važnejša naloga novoizvoljene-ga univerzitetnega strelsikega odibora. Ostane vprašanje de-narja. Predstavniki predvoja-ške vzgoje, s katero bi skupaj giradili strelišče za obojestran-ske potrebe, ter predsednika ZŠŠO in občinskega strelslkega odibora LjubUjana -Center so obljubili vsestransko pomoč novemu odiboru in celotni strelski organizaciji na univer-zi. Upamo, jda ta pomoč ne bo vstala samo pri obljubah, ter da bomo slkupaj z majhnimi žrtvami že enkrat spravlli strelstvo na trde noge, ker to od nas pričafcuje marsikateri od. številnih študentov ljub-ljanske univerze. Dobro se za-vedamo, da je vsak začetek te-žalk, vendar z večjim razume-vanjem in zaniman.iem naših najvišjih ferumov za streilstvo bomo uspeli uresničiti naS osnovni cilj: dati možnostl čim večjemu številu naših štit-dentov, da poizikusijo zaniml-vosti strelstva, kar jim bo rednb v korist. Kako dolgo še kako? Ko smo pred letom dni obiskali študentovski nogomet-ni klub Olympijo, smo našli študente nogometaše v dokaj klavrnem stanju. Stevilne te-žave so ^im preprečevale, da bi dosegali večje uspehe. Sko-zi vse tekmovanje so bili na repu Iestvice in le sreči se Imajo zahvaliti, da se v letoš-nji se^oni niso znašli v nižje-razrednem tekmovanju. \ NACRTI : USPEHI 1:0 Načrti, ki so si jih zastavili z letožnjo sezono, so blli zelo spodbudni in, ker so bili re-šeni nekateri najbolj pereči problemi (dobili so igrišče, tre-nerja in nabavili so dovolj opreme), tudi stvarni. Toda ostalo je samo pri načrtih. Če pogledamo rezultate jesenske-ga dela tekmovanja, dobimo kaj žalostno sliko: v 11 prven-stvenih tekmah brez zmage in le s tremi neodločeiimi izidi so krepko na zadnjem mestu. Če pomislimo, da ima pred-zadnje moštvo 4 točke predno sti, je slika le še bolj klavrna. In kje so vzroki za takšno sta-nje? Vsekakor jlh je več in napake so, tako na strani igralcev, kakor pri upravi klu-ba. Velik del krivde leži se-veda na igralcih samih. Ne-redno prihajanje na trening in pa v nekaterih primerih zamu-janje na tekme so stvari, ki so znatno. vpljvale na formo mo štva in v tem seveda tudi na rezultate. Delno lahko izosta-nek na treningih opravičimo s pomanjikanjem časa in izpiti, vendar bi morali posamezniki s tem, da so se vključili v dru-štvo, čutitd zanj tudi neko od-govornost. TOVARISKI ODNOSI? Vendar se pojavlja takoj problem, ki je po našem mnenju najvažnejši faktor za uspešno delovanje kluba: med-sebojnih odnosov, tako med igralci samimi, kakor med upravo in igralci. Ni treba po-sebej poudarjab, kako važn1 so pristni prijateljski odnosi za uspeh, zlasti pa še v nogo metu, ki je tipično kolektivna igra. Nerazumljivo je, kako se mora krivda za neuspeh pri-pisati le posamezniku, kako moreta trener in uprava zavze-ti nekakšno odklonilno stali-&če do igralca, če je igral sla-bo. To se je dogajalo zlasti ta-krat, če je bil tak igralec no vdnec, debutant. Na drugi strani je zopet nerazumljivo, kako more ostati v klubu igra-lec, ki s svojimi netovariškimi in nešportniimi izpadi, pred tek-mo ali po tekmi, kvari ne saino tovaniške odnose v klubu, tem-več tudi ugled celotnega štu-dentovskega športnega društva Olympija. Čudii nas, da upravo niso prizadeli komentarji, kiso se ob takih dogodkih pojavili med publiko, češ, to naj bodo študentje, bodoči intelektualci. Mislim, da bi z izključitvijo takšnega člana, ki je tudi po kvaliteti le povprečen igralec, uprava samo utrdila razrahlja-ne odnose v klubu. Tudi s trenerjevimi odloči-. tvami jgralci niso bili vedno zadovoljni. Predvsem je manj-kalo več pestrosti na trenin-gih, premalo je bilo pogloblje-nega dela s posamežniki in s tem v zvezi preslabo psiholo-ško poznavanje posameznih igralcev. Ravno tako je čudno, zakaj trener ni skušal z ljud-tni, ki jih je imel na razpola-go, ustvariti standardne ektpe in čemu so po vsaki tekmi mrzlično iskali novih igralcev? Tako je ekipa igrala na vsaki tekmi v drugačnem sestavu in rezultat tega in napak, ki smo jih navedli, je že znan. Mislimo, da smo v glavnem navedli vse probleme, ki so privedli NK Olimpio v .to kritično stanje. Na kratko naj še omenimo. ¦ kako je uprava skušala rešiti vedno pereč fi-' nančni problem. Organizaeija zabave je vsekakor dobra ide-ja, vendar je treba pri tem malo več pazljivosti in natanč-nosti. Povsod so bili plakati. ki so vabili na družabni večer Olympije. Razumljivo. da si je vsak pod tem naslovom pred-stavljal zabavo zaključenega kroga ljudi, zato je bil uspeh prireditve, prav zaradi take reklame, mofiw podoben ti-stemu na zelenem palju. Za konec nam ostane samo še vprašanje: Kako dolgo bo šlo še tako? Naše mnenje je, da s takšnim delom in pri teh uspehih ne več dolgo, oziroma sploh ne več! Ali ni morda bo-lje, da denar, ki ga tu trošimo, porabimo za kakšen drug šport, ki zastopa študente na športnem področju? B. E. mmmmmmmmmmmmmmmm KOMISIJA ZA TELESNO KULTURO IN PREDVOJAŠKO VZGOJO PRI UNIVERZITETNEM SVETUJ IN ZVEZA ŠTUDENTSKIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANSKE UNIVERZE razpisujeta smučarski tečaj študentov in študentk Ijubljanske univerze in visokih šol. Tečaj se bo vršil v koči APD v Tamarju od 6. februarja do G. marca 1961. Vsak te;aj bo trajal 5 dni vključno odhod in prihod. Termini tečajev so: 1. 6. II.-10. II. 2. 10. II.-14. II. 3. 14. II.-18. II. 4. 18. II.-22. II. 5. 22. II.-26. II. 6. 26. II.-2. III. 7. 2. III.-6. III. Tečaj je brezplačen, ker nosi stroške prehrane in stano-vanja organizator, vozni stroški (voznina na skupno objavo) padejo na breme tečajnikov. Vsak tečajnik mora imeti po-trebno opremo, ker organizator nima nobenih zimsko športnih rekvizitov. Tečaj bo pod strckovnim vodstvom varl!te!»ev ter bo ob-segal določen program. Osnovne športne crgznhariie — šport-ni referentl — naj na svojih fakultetab in odtleikih posredu-jejo potrebne prijave. Tehnične podatke. pn'lntke o številu tečajnikov vsake fakultete bodo prejelf 1. na Kefcratu za telesno vzgojo ljubljanske univerze — Trr, !?j?volucije 11-L, 2. na ZSSO - Polianska 6-1. Tečaj je za prijavljence obvezen, ker botlo v primeru izostanka nosili vse stroške sami. KOMISIJA ZA TELESNO KULTURO KN PREDVOJASKO VZGOJO PRI UNIVERZITETNEM SVETIJ IX ZVEZA STU- DENTSKIH SPORTNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANSKE UNIVERZE razpisujeta plavalni tečaj v zimskem bazenu kopališča Ilirija. Tečaj bo pod strokovnim vodstvom vadit-eljev in trenerjev in bo poleg plavanja obsegal določen program. Tečaj bo dva-krat tedensko, in sicer: 1. četrtek od 18.—20. ure; 2. ponedeljek ali petek (uro javimo rr.kr.a1no). Osnovne športne organizacije, športni re?erenti fakultet in oddelkov naj poberejo potrebne prijave. Kap^eiteta plava-lišča je 30 tečajnikov. Urnik bo razpisan 5n cbjavljen tako, da bodo pravočasno obveščeni vsi prijavljsnoi. I Badmintonski klub Olympia zaključil 3. leto delovanja Mnogoštevilna udeležba na letnem občnem z'boru dokazu-je, da &e nad 60 igralcev bad-mintona živo zanimajo tudi za klubska onganizacijska vprašainja. Iz predsedniikovega poroči-la najlaže spoznamo delo v lanskem letu in to ne samo na športnean področju, ampak tudi v ostalem življenju klu-ba. Povzemamo nekaj njiego-vih misli: Ved.no &em si že-lel, da bi pomenil 'Akademski badamintonski klub našim čla-nom nekaj več kot le nekaj uric športnega udejstvovanja na teden. Zelel sem si, da bi klub povezal ljudi raziičnih poklicev, staro&ti in značajev v prijateljsko skmpnost, ki bi prerasla dkvir tesne telovad-nice. Seveda tudi pojma bad-mintonski ne smemo jemati preveč ozko. Vsekakor mora vsebovati tudi značilnosti »plošne telesne kulture, saj je danes v svetu še veliko po membnejša. Največ pa naj nam pomem lduto. Tu naj bo ekrito prijateiljstvo, družalb-nost in domačnost. Ne da bi se prav zavedali smo poveza-ni s tiisočeiro nevidnimi nitm'i v celoto kluba. Predsednikove besede potr-5ujejo tudii dejstva. Clani klu-ba so v lanskem letu priredili tri izl^ste v Kamniške alpe, Karavanke iTi Julijce. Udele-iili so se šaihovskega tekrno-vanja za pokaJ maršala Tita, štiiri etkipe &o odšle na pohod ob žici okuipirane Ljubljane itd. Poleg tega je priredil kilub številne manj&e turnirje (novoletni, prvomajsJci, za dan mladosti in za dan re-publike). V tem letu bo treba dati več-poudarka na mednarodno sre- čanje, kajti igralci Olymp^jev domovini nimajo prave kon-kurence, Težave nam povz:ročajo še rekviziti, ki se ne moirejo- me-riti z inozeimsikimi, tea: še zla-sti igrišča. Klub v telovadnici nima na razpolago dovolj vad'benih ur, tako da je dotok novih članov omejen. Na koncu so izvolili nov od-bar kluba, v katerega pa &o izbrali same stare kiltnbske delavce. R. P. Fotograiije na športni strani: Joco Žnidaršič Srečanje srednješolcev in študentov koprskega okraja V Kopru je bilo 24. in 25. decembra tradicionalrfo sreča-nje srednješolcev in študen-tov. Ob tej priUki so se pogo-voriili o štadi'icein rcžimu na univerzi, Lmeli &o skupen dru-ža-ben veoer, ki ga js prircdil mladinski akliv Tcvams mo-tornih koles Tcmas in športno sreianje z udeležbo sr-dnje-Solskih repreze:i!anc iz Postoj-H3, PJr.ina in Koira. ki jc št-e-lo 40 ši3orlniki)v, ter zsslcipni-kov študfntov. Pobudn;k r':ečanja ie biJ KJub š"'udentov ck"aja Kooer. ki si pr'z?.deva, da svoje č'an-»tvo čim holi ocveže z dom3-6iimi kraji, z^psti pa z mla-.^no teh krajev. Sportni program je obsegal tekme v •odbojki, košarki, na-miznem tenisu in šahu. V oa-bojikii je - prvo mesto zasedla Po&iojna brez poraza, sledijo Študentje, Koper in Pijran. V košarki, namiznem tenisu in šahu- pa &o zmagali šiudsntje in s tem zasedLi tudi prvo me-sto v skupnem plasimanu. Končni vrstni red je sledeč: 1. Študentje 15 točk, 2. Pcstojna 11 točk, 3. Koper 9 toek in 4. Piran 4 točke. Tekme so bile zelo borbene in na trenu:ke 'uii lepe. Zlasti veliko razbur-Ijivih trenutkov je bilo pri š?hu. Ob koncu naj ccneirmo še, da se je lepa z^misel Kluba Studentov okraja Koper izjaio- vila. Organizacijo srečanja so namreč prepu&tili občinskemii komiteju LMS v Kopru, k1 svoje naloge ni opravil najboli častno. Ze pri prvih tekmah so prišLe do izraza take po-manjkljivosti, ki so padde vsa-kemu v oči. Zaradi slabe or-ganizacije so bili nejevoljn: zJasbi tekmovalci. Zaradi tege je bila v zadnjem trenutku od povedana tudi nogometna tek ma med srednješolsko repre-zentanco Kopra in študenti. čeprav je pred stadiionom ča-kalo kakih 200 ljubiteljev no-gometa. V bodoče bo treba poskrbciti, da se take pomanj klj.ivosti cdpravijo, če hočemr ta p--imKnbna srečanja ohra niti tudi vnaprej. Dino Kodarin Tradicionalni prainik akademskego alpinističnega odscka Sprejem novih članov Tamar je bil spet nabito poln samih domačih. Okrog osmih so prigazili po drema-joči dolini še poslednji. Raz-močeni čevlji so se znašli v kuhinji pod štedrLnikoim, že-lodcu se je prileglo nekaj top-lega, nato pa smo se zbrali v sobi, kjer je velika kmečka peč žirokogrudno pretvarjala energijo bukovih klafter. Ob desetih je vse priprav-ljeno. Za osredii.io mizo se zbere visoka komisija Bergj v krvavordečem kompletu. Bo-jan v bleščeči ruimeni barvi in Lojze v salamonsko mcdrem sijaju. Pripravnikam, ki sede na kJapi pred mizo. zatrepetajo korenjaški udje. Pet jih je, ki so bili to leto soglasno izbrani za člane Aka-demskega alpinistdčnega odse-ka, vendar so nocoj le trije navzoči. Lado, novopečeni gozdarski stroikovnjak, morda io noč s puško čuva kasarno nekje v Crni gori. Rekrut si pač ne mare privoščiti pasebnega do-pusta sanio zato, da bi jih, ti-soč kalometrov stran, dobiil po zadnji plati. Tudi .pavleta ni. Trema ga je ujela že na ljubljanskem kolodvoru. Vlak pa to pot ni imel treme in je odpeljaJ toč-no po voznem redu. — Pa nič 2jato, tovariša! Drugo leto. malo pozno sicer. pa vendar od srca... Hvaležen material visoke komisije &o taiko le Franci, Peter (Gobec) in Domen. Po nagovoru predsednika APD je kcnnčan resni deil i«n naželnik komisije Bojan ozna-ni pričeitek, Bergi prečita kro-niko, Lojze pa vrže prvo »mo-dro*< v nasičeno atmosfero se-grete sobe. Nato slede stro- kovna vprašanja. Morda se je pri teh še najh^Ij-e odrezal Do-men, ki je sam uganil odgo-vor na vprašanje, kakaj je po splošiiem mnenju podoben so-lidnemu klinu. — Soliden klln — je rekei — mora bdti »fejst« sabit. Po starcdavnem običaju je bil vsaik no^vinec še krščen x vrvjo, bolj efalrtni pa so biii seveda udarci. ki jih je go-spodar društva precizno od-meril s svajo okomomsiko n>-ko. Posedlj smo spet za mize in še enkrat prekršili pravilo planinskih bajt: Ob desetlh zvečer mora v koči vladaiti red ih mir... Naslednje jutro se je JaJo-vec bahal z novo kristalno odejo. Večerni. vak pa nas je neusmiljeno zapeljal v staro. megleno Ljubljano. P. M. ALI JIH POZNATE? ljudje. ki sem jih srečal v preteklem letu. Spraševal sem se. čemu se mi kažejo pre-oblečeni, masMrani. Sedaj vem; nekateri nalašč, da prd-krijejo svojo pravo podobo, drugi pa sd nadevajo krinke zaradti skromnosti, drobne ne-čimurnostd in drugih neškod-ljivih namenov. Prav gotovo, vl, cenjemi bralci niste kaj podobnega do-živell Najbrž veste, da je glavna naloga študemtovskeea tisika — praktična informativ-nosrt, zato vas s tem čudmlm fenoraenom seznanjamo. da... boste znald pravilno vredno-tSti družbeno iitd. težo posa-meznih maskiranih eksem-plarjev. Torej odgrnimo zaveso! V smislu novih konceptov našega lista, ki so nam bili predlagani preko posameznikov in drugih vestnih in nezavestnlh sil, otvarjamo v tej številki vzgojno tri-buno, v kateri bomo predvsetn pomagali mlajšim kole-gom s praktičnimi primerl in to v obllki, kl Jim je še zelo blizu. Tokrat bomo obdelall v dveh sestavkih zanlmiv probdem: Vrste članstva in vodstva naše arganizacije. Upamo, da bo večina bralcev spoznala te primere v svojl bližini. Kdor jih pa ne bo, bo dokazal, da je slab član Zveze študentov, saj ne pozna osnovnih problemov, niti sodelavcev v organizaclji. Nadejamo se, da bo manj spoznanj v prvl osebi, vroče pa sl želimo, da bo vei »spoznavalcev«, k| ne bodo ostali samo pri ugotovltvah. Novoletne pravljične vizije obMko televiziijskega efcrana pretvonilo v dolgo, ozko film-siko platno, na katerem so se zvrstili junaki neštetih nrav-ljic: sedem škratov s Sne-guljčico, nekaj čarovrcic, Pe-pelka, Trnulčica, sedem koz- SEDEM 5KRAT0V IN SNEGULJCICA Nekoi je &ivelo sedem Skra-tov, fci sicer niso delali v rudrdku (zato tudi niso imeli motornih vozil), vendar so ze 9 svojega dela vračali enako kot oni škratje (ki se jih mlaj-$i bralci spominjajo iz Disne-yeve risarike) — trudni in uma-zani. Imeli so tudi Snegulj-čico, ki sicer ni bila prava Sneguljčica. Imela pa je z njo dve sorodm karakterni potezi: 1. skupaj s škrati je imela skupnega sovražnika — čarov-nico, 2. imela je ono nerazumlji-vo hotenje po odrešilnem prin-cu, kot ga ima vsaka Snegulj-čica. Na Starega leta dan sem fcnel (kot vse bdjše pravne tn fizičrte osebe) inventuro žitja Jn bdtja v letu 1960. Dan obra-luna je k srečS štel v staro SAJ SI SI VENDAR ZELELA PRALNI STROJ ZA DEDKA MRAZA leto. tako, da sredstva potreb-na tn potrožeoia za popolno odfcritosrčnost in objektivnost niso škodila novopostavljenim smemicam za prihodnje leto. Sredi dela sem sikozi oroše-no okno zagledal sorevcd ded-ka Mraza Ne vem natanko, toda naenkrat se mi je oken-sko steklo, k4 je dosJej imelo ličkov. volkovl in druge, poleg njih pa je bilo tudi n«kaj re-kvlzitov, katerih šo se poslu-ževali ti junaki. Sprevod je bil že davno ml-mo, toda privld je osftal. (Joj, da ndso to prvi znakl...?) SA-cer je bila na platnu le ena miš (navadna, ne bela), a ven-dar! NE, NE, NE, to so le POVRATEK OD DOMA Tej idiličnl gospodinjaki skupnosti je čarovnica priza-dela precej neprijetnosti. Nje-ni člani so morali ugrizniti v strupeno, grenko jabolko in nedaimo so bili počesani z glavnikom, ki ne obeta dostt dobrega. Na zadnjem zboru škratov — volivcev (sedmi škrat sicer Se nima vseh državljanskin pravic) pa so sklenili, da bo-do stari coprnici že poffvetili. TRNIILCICA To sicer splch ni prava pravljica, ter Trnulčica sploh ne nastopa. (O nji se samo govori in še to le slabo!) Na-8topajo pa vsi ostali zaspanci, ki si ne ielijo, da bi prišel princ in skupaj z zaspanko zbudil tudi nje. Kot zavestno pravljično ob-činstvo lahko ugotovimo krir do Tmulčice za spanje s^-sebe in njenih podanihov PEPELKA Naša, verzija se ii celoti ne sklada z inačico pravljice z istim naslovom fn to le vsled »moralne« pokvarjenosti da-našn?eqa sveta. Kcii čeveljčka ne obuje Pe-pelka. ampak ena od obeh zlobnih polsester, kljub temu da ji ne pristoja in ima za-radi njega težave. (Žal je tak-šnih sestra dandanašnji več, pa tudi bratov.) Tudi v tej pravljici lahko opazimo neodgovoren odnos monarhističnih elementov, ki to s svojimi odločitvami od-govomi za trenutno ttonjt. PRINCESEK NA GRAHU Tudi ta pravljlca je doH-vela nekaj korenitih spre-memb, ne samo v spolu, am-pak tudi v bistveni zasnovi — grahu. Namreč, tukaj sploh ni nobenega graha. Njegov na-domestek — besede na papir-ju ali v govoru — so izgubile tretjo dimenzijo ali pa so po-stale sploh nekaj neotipljive-ga. Toda princesek jih vse-eno občuti, pa naj bodo le ta-ko mehko obloiene. RDECA KAPICA Od oseb iz te pravljice na-stopa sicer samo volk in še to samo v kadru, ko pogoltne kar celo Rdečo kapico naen-krat. Kaj v konkretnem pri-meru pogoltne ni niti važno, saj noben človek ni nemdo-mestljiv in torej ne more biti trajne Skode. Seveda bi bilo temu volku samemu dolgčas, zato mu viltd enakih lastno-8H lahko mirne duše dodamo U mega iz VOLK IN SEDEM KOZLIČKlj i/ in vse skupaj pomnožimo s 8. PRAVLJICA O REPI Ta repa je kar sama zva-sla. Našli pa so se neki en-tuziasti, ki so jo hateli vskla-diščiti za ozimnico. Vlekli so in vlekli, izvleči je niso mo-gli. Kooptirajo precej no-vih moči, mednje se vsili tudi miš, ki sicer nima posebnih zaslug za uspeh (je dosti bolj lena od one pravljične!), ven-dar se pred zbrano druibo na vse pretege hvali. Vaaka pravljica ima tudi 8vojo fabulo. Evo je: cvilje-nje miM je slišal naš maček in hop! že je bilo po neskrom-Ttf miH. Vendar poteze naSe-ga mačka ne gre posebej odo-bravati, ker je s tem tudi na-redil honec predstave. Pomel sem sti očl ta videl, da je moje "-Mmslko« platno le navadna zavesa. ki jo je med mojdm sanjarjenjem nek-do zagrnil. Mojega predstavljanja raz-nih vnst članov Zveze študen-tov, ki bo nekaterim gotovo v korist je tako konec. Vsem skupaj kličem: Mnogo sreče v novem letu in dol s prav-ljlčarjl. Zivio dedek Mraz! (če kaj prinese). GOVORNIK Med kolegi so ga klicaU »doktar«, čeprav bi moral šrtu-dirati še nekaj let, da bi do-bil ta častni naziv. V prak-Učnem in raalnem življenju S4 je podtpisoval s krcmjskim imenom Lojze Dolenc. Ime sicer nl taiko važno kot dej-stivo, da je bi »doktcrr« izvr-sten govornik, redtator in nekoliko peshik, ter se je * svajo spasobnostjo odlikoval na brucovanjih in proslavah. Sestavlfanje govmov }e bU njegov konjiček, recitiranje užitek, pisanfe pesmi strast. Nekega dne }e zcupel zvo-nec. PoStar. »Doktor « je hi-tel odpirai belo kuverto in s tresočo roko mečkal paipir. Oči so nvu zasijale in beU zobje so se kaladontno zasve-tili. Neka stara teta ga vabi na veierjo, kjer bodo ob }e-dači in pijači proslavili njen rojstni dan. Izvrstno. Včasih pride tudi sorodsbvo do glob-Ijega izraza. »Doktor« se je obliznil. Pred seboj je zagle-dcd ddbrote, pečenke, cvrtje, soUite vseh vrst, od framco-skih do ruskih ter še tisoč drugih ma&enkosti. Postil se bam ves dan, je hitro zaklju-čil im krepko stisnil pas. Z neznansiko nestrpnostjo je čakal večetu. Med preda-vanji je ffledal na uro ter po-žiral s&ine, ki so p&spešeno kcupljale po lačnem poivralni-ku. Končno se ga je čas utmi-M. t/m je bila iest, ko je svojo atlet&ko postavo vtak-nil v nouo obleko. Se nekoli-ko potez z globinom in črni čevlji so se brezhibiio zasve-ttti v vsej svoii eleganci. Toč- no ob pol sedmih fe pozvonil pr% svoji teti. Odprli so mu vrata z glasnim' »O, pozdrav-ljenm«. nakar je sledilo pred-8Uwl)anje z neklmi daljnimi strici, tetami ter zopet s stri-d. Zelodec mu je ob vsakem koraku nerodno zaJcrvM, kar pa je »doktor- ma/rliivo pri-kril $ kmtkbm in odsekanim kašljcunjem. Tedaj se je spom-nil, da je pozabil na nekaj bi&tvenegcL, nekaj, kar bo vzdignilo njegov ugbed, slavo in bistvc. Da, pozabil je se-staviti govor, ki b'i razburkal po8lušalce ter vnel njihova srca. Toda, ne pozabimo! Dokt&r je bvl inteligent na mestu, možakar, ki se m da zmesti. Sklenil je, da bo sestavljal svoj govor sproti, kar pomeni višek izražanja in umetniške~ ga ustvarjanja. Z vailovečimi nosnicami je vdihaval draže-če vonjave, ki so prihajale iz kuhinje. Ah, končno! Večerja se je pričela. Povabljeni so posedli okoli bujno okrašene mize, žaškripali so stoli in požven-ketaval jedilni pribor. Vsedel se je med dve dekleti. dra-žestnih postav, Ijubkih oči tn svetlih las. Menda sta bili nje-govi da&jni sestrični, kar je »doktor« zelo obžaloval. Kish se jima je nasmehnil in se v istem hipu skcmcentriral na povorko pišča/ncev, obloženih z majcmezo, ki so priplavaHi na krožniku mimo njegovega nosu. Sledili so lepi rdeči ra-fci, celo nadevcm fazan, ki ga je ustvelil stric lastnoročno, se je košatil na okrašenem por-oelanastem krožniku. »Dok-torjeva« usta so gltvsno goltai-la sline. Ze je hotel z vilica* mi zgrabiti za mastno kurje rebro, ko je vstal stric Dolenc in kratko nazdr opazovali. Pričakovali so go-vor, z vsem patosom, ki bo sprožil vol solza in ganil de-kleta in hene. Obetal se je dolg in pretrestjlv gavcr. »Doktor« si je spet popravii kravato, se rahlo odkaMjal in nasmejan iztegnil roko, rekoč: »Ali mi lahko daste ono pa-radižnikovo omako z jajcit* M. M. li tftskusije rektorjfl prof. dr. Vogelnlka tra unlverzftetnl skupščinl ZŠJ ., Potrebujemo pomoč in sodelovanje V misftih imaim dve konkret-t»l obiiki, kjer se mi zdi, da bi bifla vaše sodelovanje in po-tnoč še posebej učinkovita. Pr-va oblika |e časovno determi-nirana in bo prišla do izraza poseibej v prihodnjih šestih mesecth. Novi zakon o visdkerh šol-0tvu, ki ga je sprejela Ljud-aka skup&čina v decembru 196.0 leta, postav]ja tudi zahtevo, da je treba do junija 1961 prila-goditi temu zakonu univerzi-tetni in fakuQtetne statule. V zvezi s tem čaka univerzo in fakjultete izredno intenzivno delo pri fanrmlitranju in stili-zaciji novih statutov, kajti tu ne gre sasmo za novo stilizacijo, ampak za revolucionarno pre-formuiacijo statutov. Druga oblika, kjer si žeiimo tesno sodelovainje, pa je miš- ljena za daljšo perspektivo. Tu bi morala v večji meri odigira-ti določeno vlogo prav &tuden-tovslka organizacija. Gre za vprašanje konkretne refor-me štiudijsikega procesa, za re-formo tehnologije študijskega procesa, kjer pa je cela vrsta kompieksnih vparašanj, ki za-htevajo tesnega sodelovanja. KAKO SI PREDSTAVLJAMO VAŠO POMOC? Prvi pogoj, da to pomoč lah-ko v restnici dajete, je v tem, da bi se sami čirrubolj sezna-nili z načeli in principi refor-me vdsokošol&kega študija. Vsem naim morda še niso do-volj jasni koncepti, cilj, velike, revolucionarne reforme unl-verzitetrw«a Studija. Zdi se, da je treba reformo Čimbolj po-pularizirati med žtudenti. Jaz Tokrat bo pa vcčer ja kar doma osebno, pa tudi moji kolegi smo vedno pripravljeni posre-dovati vam naša spoznanja, do katerih ®mo se priborili, gfLede konkretne vsebine načel refor-me, in jih tako v diskusiji še bolj prečistiti. Zdi se mi, da bi morali pri formulaciji novih statutov po-sebej paziti, da bodo načela reform, posebno načela. ki se tičejo študentov, našla v bi-stvu vseh statuitov svoj pravil-ni izraz. V mislih imam pred-vsem načelo demokratizacije in humanizacije študija. Tu ste predvsem vi poklicani, da pre-sodite, ali so formulacije, ki vam jih skušamo najti, dobre ali v resnici odgovarjajo temu, kar imenujemo demokratizaci-jo in humanizadjo študija. V tem raziumem načelo in strem-ljenja novega zakona, da se v resnici omogoči vsakemu mla-demu in nadarjenemu človeiku, da študifa na univerzi. To je velika stvah Danes morda vi, ki ste povojna generacija, še posebej tisti, ki izhajate iz me-ščan&kih družin, ki naravnost silijo svoje otroke do najvišje izobrazibe, ne čutite. kakSen privilegij je bil nekoč za mla-de ljudi, če &o lahko študirali. Če seveda študij demokrati-zirarnrca za prijetea v-a-čer, fci mi bo ostad v trajnera spominu.. .«¦ Pretesna dvarana je še dol-go odmevala od aplavzov, ki jih je bil deležen 70-letnik Bevk. Prav to je tudi dokaz, da pisatclj živi z mladino in da ona vidi, prizna»va tn ceni trud, kj ga )e pisatelj podaril za blagar in besedo v tem de-lu naše zernljice. Kluboma gre pri tem iskre-na čestitka za uspešno organi-zlran večer, za smiselno [z-bran program, za idejo. da so sa tega večera udeležili tudi predstavniki ostele primorske mladine. Naj bo to tudi vzpod-buda ostalim. T. M. Absolventski izleti in denar Na večini fakultet ie že tra-dUrija, da absolventi vsako le-to organazirajo polstrokovno eikfikurzijo v inozemstvo. Tudi način, kako pritj do potrebnih eredstev, je povsod precej po-doben. Z vpisom v zadnji se-mester postanejo študentje te-ga letnika močno aktivm. Sko-raj dnevno se sestajajo in obravnawaijo vedno isto temo: kako priti do denarja! Na^sto-tine proSenj za oglase in de-narno podparo roma v razna podjetja in to se nadaljuje iz leta v ,leto. Kaj sj mislijo ljud-Je,\ ki take prošnje rešujejo in kako pri tem gledajo na študenta, to je seveda drugo vprašanje. Vendar. glavno je menda, da se kakotr koli od nekod dobi denar. Na strojni fakuilteti so Stu-dentje sklenili prenehaitl s ta-ko prakso. Faikultetni odbor Zveze študentav je na svoji stejd aprej'al sklep^ da se ta na-čin zbiranja denarja enikrat za viselej ukiine in da se potreb-na sredstrva za ekskurzije za-gotovi v prora^čunu fakultete. Te ekskiurzije so tradicio-nalne in študentje ne borno pristali na to, da se ukinejo, pač pa poizdra-viljamo sklep fakultetnega odbora in ups-mo, da bo res v celoti izveden. Jo6ko Uspeh ljubljanske koncepcije Z IX. interfokultetae kcnfsrenca študentov prava v Sarojevu 23. in 24. decembra 1960 Čeprav na drugih fakuJte-tah za sedaj šele razpravlja-jo o izvedbi reforme in so mnenja še precej deljena, se je vseh sedem delegacij v.a konferenci strmjalo v tem, da je treba reformo čim prej iz-vesti. Zatakirilo pa se je pri vprašar.ju prve stopnje. Sara-jevo je predlagalo, da naj bi se uvedla prva stopnja para-lelno poleg dosedanje fakul-tete. medtem ko se je na3a delegacija zavzemala za inte-gralnost študija na fakuJteti. Po dokaj burnih dvodnevnih debatah je bila izdana reso- ludja, ki so jo sprejele vse fakultete. Refsolu^ija ima tri dele. Naj-' več prostora je pcsvečenega reformi m drugim študijskim problemcm, manj medfakuJ-tetnemu sodelcvanju in med-narodnim stikom. Resolucija ugotavlja: da naj se prva ctopnja LHrede kct lntegra]ni del fakultetnega študija; da paralelni študij ni v skladu z reformo; da se morajo pre-davanja In učni pripomcčki prilagoditi novim zahtevara reformirarega študija. Na vseh fakultetah je čutiti po-manjkanje asistentov. Zato je konferenca priporočila, naj se asistente bolje stimulira. Štu-dentovska organizacija pa naj pomaga fakultetnim upravam pri izbirnju novih moči s tem, da bi jim predlagaJa študente, ki imajo potrebne kvalifika-dje za asistente. Ob zaključku je konferenca dala vse priznanje ljubl.ians.ki pravni fakultetj za njeno p'o-nirsko delo pri uvajanju re-forme študija. Naša doJčnost pa je, da z dobrimi izpitnimi rezultati dokažemo polno upravičenost reforme v taki obliki, kot s5 jo zamišlja za-kon. j, Koren Studente univerze, visokih in višjih šol obveščamo, da bo fluorografiranje pljuč za vse slušatelje in cep-ljenje proti tuberkulozi za novovpisane slušatelje od 16. do 25. ja,nuarja 1861 na Poljanski cesti 6 v dvorani Univerzitetnega odbora ZSJ. Razpored zdravstvene akcije je objavljen na deka-natih oz. vodstvih šol. Vse slušatelje vabimo, da se je udeležijo točno po razporedu. SKUPINA FRANCOSKH STUDENTOV V Zagreb.je na povabilo UO ZŠJ dopotovala študijska skupina petih študentov z univerze na Sorbonni. Franco&iki študentje bodo obiskalj zagrebške fakultete in seminar za francosko književnost. Zanimajo se predvsem za študij dmž-benih ved in za različne mestne kulturne ustanove. STUDENTOVSKI CENTER V siledečih letih &e bo zagrebski študentovski center močno razširil. Zgradili bodo nebotičnik, nekaj športnih objektov in šo