0)
v	_
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta 2 kroni V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/, leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dar poprej
Tečaj LIV.
V Ljubljani, 23. avgusta 1901.
List 34.
Spev presvetemu Srcu.*)
(Poslovenjeno.)
Naj Krista Srcu speva Moj jezik pesmico, Veselo da odmeva V ljubezni gor v nebč: Doni Ti slava naj Vseh ljudstev tu sedaj, O Srce Jezusovo!
V	nebesih vekomaj.
Ti srce si vse strto Za me, iz milosti; Ti s sulico prodrto Rad mojih zlobnosti. Doni Ti slava naj Vseh ljudstev tu sedaj, O Srce Jezusovo!
V	nebesih vekomaj.
O Srce! vse v plamenu Ljubezni se žariš; O duša! — v tem Imenu, Kar prosiš — zadobiš. Doni Ti slava naj Vseh ljudstev tu sedaj, O Srce Jezusovo!
V	nebesih vekomaj.
Rad osla v Silvester
Marijino srce — srce najboljše matere.
(Letos 25. avgusta.)
„IIodil je okrog in dobrote delil." V teli besedah je nam jasno označeno Izveličar Jezusa ljubezni polno srce. Njegovo pot so zazna-
*) Vsled prošnje je tekst pesnik oddal tudi organistu v Novem Mestu g. Hladniku.	Uredn.
movale posušene solze, začel jene rane. ozdravljeni bolniki. Xa desno in levo je sipal svoje blagodare, delil svoj blagoslov in svojo srečo. In te vesele obraze je gledala naša nebeška mati: vsklike veselja in hvaležnosti je culo njeno srce. V tem času je s poznal a, kolika radost, kolika sreča je osrečevati druge. V njenem srcu je vsplamtelo hrepenenje, vnela se jej je želja deliti srečo po Jezusovem izgledu. Ze prej je kazala. kak<> želi njeno srce druge osrečevati. Hitela je v gore: po pustih krajih, po slabili potili, samotnih stezah. V strme bregove jo je vodila njena stopinja, a veselje jej seva iz obraza, njeno srce jo žene naznanjati veselo vest, da so se dopolnili tisočletja napovedovani časi. Glejmo Marijo v Kani Galilejski! Vino je pošlo, rušiti se hoče žcnitvanjsko veselje. Materinsko njeno srce se ne more premagati, poprosi vsemogočnega svojega Sina, in ta prošnja povzroči prvi čudež.
Kar pa je storila Marija na zemlji, to izvršuje sedaj v nebesih. Marija je vsem vse postala, vsem odpira naročje svoje usmiljene ljubezni, da vsi prejmejo od te obilice: jetnik rešitve, bolnik zdravja, žalostni tolažbe, grešnik odpuščanja, tako da ga ni, ki bi se ne ogreval na žarkih tega solnca. Sv. Bernard.i In kaj drugega nam hoče povedati sv. cerkev, ko jo imenuje zdravje bolnikov, tolažnico žalostnih, pomoč kristijanov, pribežališče grešnikov. Jasna priča o materinskem njenem srcu so nam njej posvečena božja pota. Tam nam oznanjujejo to resnico stene, okinčane z darovi, katere je prineslo oveseljeno in osre-čeno srce njenega otroka. Kako primerne so besede sv. Avguština: ,.0 ljuba Gospa, res je.
da vsi svetniki skrbijo za nas blagor in prosijo za nas: toda ljubezen in usmiljenje, katero nam ti skazuješ v nebesih, ko za nas prosiš, nas sili k spoznanju, da si ti edina, ki nas v resnici ljubiš in skrbiš za naš blagor." Zato sv. cerkev ob njej rabi besede modrega Siraha: „Jaz sem mati sv. upanja.44 Njeno srce je široko odprto vsem : vse hoče objeti v svoji ljubezni, vsem odpreti svoje zaklade: V meni je vse bogastvo, da obogatim tiste, kateri me ljubijo. Vsega jim hoče dati, a dati jim hoče tudi najdražjega, in to je sv. nebo. Zato nas sama materinski vabi k sebi: Pridite k meni vsi! Kdor mene najde, najde življenje in sprejme izveličanje od Gospoda.
Vse to dela Marija, ker ona je naša najboljša mati. Jezus sam nam jo je dal za mater na križu, ko nam je govoril v imenu sv. Ivana: Glej tvoja mati! Ona nam izkazuje svojo ljubezen po Jezusu, svojem vzoru. Srce Jezusovo — sedež ljubezni božje! Po njem je upodobljeno srce Marijino in ono gori v isti ljubezni do nas, s katero nas je ljubil nje Sin. In večje ljubezni kakor on ni imel človek: saj je dal življenje za nas. Ista ljubezen plamti tudi iz Marijinega srca.
Ako pa je ona najboljša naša mati, bodimo tudi mi njeni dobri otroci in tako se jej bodemo skazali hvaležne za vse dobrote, ki jih prejemamo od nje. Pravemu Marijinemu otroku je naša najboljša mati ogledalo, po katerem naj vravna svoje življenje, knjiga je, iz katere naj bere in se uči.
Vsi, ki hočemo postati njeni otroci, jo po-snemajmo: njene čednosti naj se tudi pri nas svetijo, krasijo naj tudi naše srce, kakor krasijo njeno ljubezni polno pravj materino srce. Veča naj se število njenih otrok: ker Marija kliče in vabi v svojo družbo nas vse. Njeno srce bije za nas vse in njena usta govore besede prihajajoče iz globine srca — sedeža milostij:
-Pridi moj sin I4*
L. P.
Na praznik sv. Avguština.
(cb. avgusta).
Po milosti božji pa sem to, kar sem.
(I. Kor. 15. 10.)
Zarja, ki je vzišla po Kristu Jezusu in lila nebeški svoj svit v nemirna srca človeška, je zbudila gorečega Savla. Sovražil je te zarje svit, ljubil je temo. Zamoriti blagodejni nje svit, bil mu je namen, ko je hitel v Damasek, da tam započne svoje delo. Kardelce tovarišev, ki ga
spremlja, zaostaja za njim, ker mu tolika gorečnost zoper kristijane pospešuje korake. Naklepe kuje v burni svoji glavi: „Gorje ti, ki veruješ v Križanega, gorje!44 A glej: blisek in grom ga prekine, v silnih mislih nem postane ter zasliši glas: ..Savel, Savel, kaj me preganjaš!" Dovolj mu to. Goreč kot prej, a v drugem smislu se vrača, popušča svoje, zdaj mu je geslo le to: „Za Krista umreti, zanj delati — v blagor cerkve se posvetiti.44
Spremljajmo ga po vseli njegovih potih od tega velepomembnega trenutka do mučeniške njegove smrti: zvest je ostal svojemu uzoru, zanj je živel, deloval, zanj prelil svojo mučeniško kri. Oziraje pa se proti koncu svojega apostolskega delovanja nazaj je navdušen govoril besede, ki jih je zapisal v svojo apostolsko pismo: „Po milosti božji pa sem to. kar sem! Njegova milost v meni ni bila prazna, ampak več kot vsak sem delal: a ne jaz, ampak milost božja z menoj.44 (I. Kor. 15. 10).
Apostol Pavel pa je po svojem življenju in delovanju neka jasna predpodoba cerkvenemu velikanu, svitli zariji, ki že nad poldrugi tisoč let razsipa obilne svoje žarke po vsej katoliški cerkvi: ta mož velikan pa je, največjega cerkvenega učenika menimo — sv. Avguštin. On, čegar življenje in delovanje se tako zlaga z življenjem sv. Pavla, je tudi navdušen priznal ob koncu svojega velepomembnega delovanja z besedami njegovega uzora, sv. Pavla: „Po milosti božji pa sem to, kar sem.44
^Milost božja v njem ni bila prazna, ampak moč te milosti se je skazala v njem jasno. Zdi-hoval je v blatu grehov; zdelo se mu je nemogoče ostati in se vrniti na pravi tir. Notranji razpor mu je temni! um in voljo in mesto napredka — povsod nazadovanje. Dušni boj ga je čim dalje bolj izdelovil. Opešale so mu dobre njegove sile in vrgel je veslo v valovje, čolnič pa brez vesla, brez krmila in veslača, ga je tiral v propast. Videl je pred seboj zijati žrelo propada, a moči v sebi ni čutil, ustaviti urni tok po8vetnjaštva. Obup se ga je loteval, a ko je bil na tem, da se uda slepi usodi, obsija ga žarek milosti božje, poda mu moč rešiti se iz nevarnosti.
„Tolle, lege: vzemi, beri!44 te besede so imele pri njem isti uspeh kot pri sv. Pavlu tožeči Kristov glas: „Savel, Savel!44 Bral je po božji milosti navodila v pismu sv. Pavla do Rimljanov. Seme božje besede je padlo v srce sv. Avguštinu — na rodovitna tla in dalo stoter-nega sadu! Iskal je leka ranjenemu, razburka-
nemu srcu v svetu, v nasladnostih sveta, a čim dalje je segal, tem globokeje se je pogrezal. Obup, ki se ga je loteval v dušni tej borbi, pretil mu je pogin; a milost božja ga je vodila Da pravo pot, na katerej je našel Boga, ki je edin gospod naših src. Ta je zapovedal mir valovom njegovega srca, in postal je — popolen Človek. V Bogu je iskal odslej pomoči in utehe in prijel je to uteho.
Milost božja v njem ni bila prazna, ampak z njo je delal in veliko storil; delo njegovo je pričelo donašati sadove prav v dobi, ki je bila takih sadov nad vse ^potrebna. Krivoverstvo je pletlo mreže za ves svet, a z milostjo božjo je ustavljal, oviral to delo sv. Avguštin. Z besedo, peresom je zadajal krivoverstvu bolestne rane; moč pa je dobil v Bogu, ki je lil svojo milost v njegovo plodonosno delovanje.
„Tolle, lege: vzemi, beri!" tako nam kliče živi izgled sv. Avguština. Ob njem se učimo, kako moč ima milost božja. Učimo se dalje, da svet nas ne more zadovoljiti, ne nasititi naših src, ker On stvarnik je gospodar naših src, le On more umiriti naše srce, ne svet, ne uživanje. Zato pa delajmo na to, da bomo imeli že sedaj v svojih srcih Boga, popolnejše pa v nebesih. Potem upajmo, da bomo z veseljem gledali smrti v obraz, kot sv. Avguštin, ki je v slednjih zdihih porabljal znane, za nas pomembe polne besede:
Nemirno je naše srce, dokler popolno v Tebi ne počije: o Gospod.
L. P.
Sv. Avguštin.
(28. avgusta.)
Sv. Avguštin piše v svojih „Izpovedanjih": Misel na poslednje reči me je vzdignila iz brezdna, kamor me je zapeljalo slabo poželenje. Dasiravno sem se družil z raznimi modrijani in krivoverci, vender sem b>l vselej prepričan, da bomo vsi sojeni in prejeli plačilo za svoja dela.
L. P.
Kako pomoči zlegu sedanjega časa.
Človeku je lastno smatrati dogodke njega se tikajoče najvažnejšimi in zlo, njega zadevajoče, najhujšim. Pa če se človek oprosti te kratkovidnosti, vender pa oni, ki je prost pred-
sodkov, ne bo prezrl izrednega števila nesreč, zločinov, samomorov in driurih žalostnih dnevnih dogodeb: ampak bo tudi z grozo opazil, da so na dnevnem redu razburjenost in zaslepljenje duhov, sovraštvo, lahkomišljenost, brezobzirnost. Oprezen opazovalec bode pripoznal, da se mnogo zlega širi lik močnemu navalu povodnji nad človeški rod.
V primeri z nekedanjimi vojskami in groznimi punti in dobami gorostasne propalosti. ter groznih morij in prav nalaščnega mučenja ljudi — se pač zdaj ne godijo taka zlodejstva kakor poprej. N. pr. današnja vojska se ne da primeriti z roparskimi napadi staro veških izhod njih despotov ter Frankov, Turkov in Švedov niti s francozkimi vojnami ali z nasilstvom in suženjstvom v Afriki. Prosveta je pač omilila odnošaje in nravnost in naše sodnijsko postopanje in zločinci niso več tako kruti kakor poprej, ko so ljudje imeli močnejše živce in niso bili tako mehkužni. To se mora priznati.
Pač pa se je dandanes izvršil v notranjem življenju ljudi, v širših slojih ljudi in v vplivnih krogih družbe se je izvršil na slabo stran prevrat, ko-jega ne gre tajiti niti prezreti. Kajti dandanes se splošno pojavlja tole: ,,Z zlo voljo in z zave s t j o se dela krivica, rafinirana zlobnost, brezmejna podlost v mišljenju, brezozirna zloraba umetnosti, vede in tiska, namenoma zapeljevanje mladine in nekako obrtniško nagibanje k hudemu, to se dandanes nahaja povsod i."
Hudobija dandanes ni le izjema in se ne skriva v senco, temveč se kaže po dnevi in košati vpričo ljudi ter koraka po širokih cestah. Hudobnežev dandanes že ni več sram hudobije, često ae še baba jo ž njo. Hudobija nastopa, kot da bi le ona imela pravico. < im brezvestneji in brezozimeji je kdo, tem večjega se hoče čutiti. Čez ramo gleda na druge kot bi bili ti hinavci, duševno omejeni, nravno slabih značajev v vseh kultiviranih deželah, po kolonijah, po vsem svetu: kvarljivost je postala mejnarodna, ter je prešinila vse kroge in sicer najvišje in najnižje v kulturnih državah.
Kako se vesti nasproti temu zlu? Marsikateri hoče dober ostati sredi teh unanjih napadov, tudi trpeti hočejo nekateri in žrtvovat! se za dobro stvar. Pa ta pasivni pogum potrpljenja ne zadostuje: treba je aktivnega ali dejanskega odpora v prospeh dobre stvari, da luč resnice prodre. To črnogledje nič ne velja — ono največ škoduje. Vsaj tudi sploh ni kr-
ščansko obupati nad zmago resnice in nad zmago dobre stvari. Seveda se mora delovanje uravnati po razmerah.
In glede teh bodo vplivno vmes posegli tu vladajoči krogi, tam širši slojevi ljudstva, tam pa posamezni stanovi. Tu bode bolj vspešna politična, tam pa socijalna ali pa gospodarska delal nost ter bo dovedla do smotra. Za to so pa krajevne in časovne razmere merodajne.
V obče veljaj staro pravilo in geslo: „Xaj-bolje se hudo preprečuje, ako se dobro pospešuje!"
Ker se to načelo često pozablja, pride se težko iz zagate. Tako se čestokrat marsikatera vrla sila izrabi na polju pisateljevanja: čestokrat v preobilni (tudi neumestni) časniški polemiki. Na drugem polju se morda preveč poživlja na kazenski zakonik in na redarstvo. Zopet kje vlada nekaka sila k dobremu, nekako jerobstvo. A to napravi prav pogosto nasproten in neugoden učinek pri dorasli mladini. Kakor se pa vzgoje-valne napake maščujejo v zasebnem in družinskem življenju, isto tako se maščujejo v življenju narodov.
Naj se manj straši, žuga, kaznuje in ponižuje: -- pa temveč vspodbuja. plačuje in navdušuje. Z očitanjem se pač nihče ne poVoijša in se nič ne doseže. Prav to opravičuje optimizem: optimizem, jasnogledje namreč vspodbuja. ha si tudi je kaka hvala nezaslužena, in kaka nada pretirana, istina pa je, da se človek trudi tako hvalo zaslužiti, zaupanje opravičiti, upanje vresničiti. Pustijo naj se nasprotniki — prezirajo naj se često: ne brigajmo se za njihova natolcevanja, obrekovanja, ne tratimo časa s zavračevanjem. Pri vdobimo dobili čas in veselje izvršiti kaj dobrega. Veliko se da doseči na človekoljubnem (charitatis), socijalnem, na znanstvenem in umetnostnem polju in tudi na političnem, kdor je za to. A ni č, pr av n ič s pikrobo: ker redom več privabi kaplja medu — nego sod kisu.
Župnik Alojzij Krnu mer.
Šoli namen in naloga.
Vsi pedagogi ali vzgojeslovci so v tem edini, da naj šola ne le uči. ampak tudi vzgaja, t. j. da naj šola človeka preustroji v koristnega in uporabljivega uda človeške družbe in da ga odgoji v dobrega kristijana in kedajnega/dediča
nebeškega kraljestva. Tega načela se bodo vsi tako dolgo držali in to načelo bode tako dolgo v neomaiani veljavi, dokler se bode krščanska vera priznavala kakor od Boga, edino pravega in edinega, razodeta in dokler se bodo vsi ravnali po njej. Ker pa se, tudi v današnjih dneh, večina krščanskega ljudstva drži razodetih naukov krščanske vere, mora se po tem načelu tudi mladina, vzgoje potrebna, odgojevati in od-gojiti.
Bog pa je postavil cerkev za odgojiteljico človeštva; dal jej je v ta namen potrebna pooblastila in potrebne pomočke milosti božje. „Idite po vsem svetu,44 takov ukaz so dobili apostoli in v njih vsi njihovi nasledniki, „in učite vse narode . . , učite jih izpolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal.u (Mat. 28, 19. 20.). V s vesti si tega nebeškega poslanstva je začela cerkev ustanavljati šole in to že v davnem času, ko so narodi po večini tavali še v temi nevede in, lahko rečemo, prvotne surovosti. Z razširjanjem krščanstva je širila sv. cerkev tudi luč prosvete in nravnosti. Torej so bili cerkveni služabniki, božji namestniki, prvi učitelji. Ti so se posvetnim učiteljem umaknili in jim naredili prostor še le tedaj, ko je narastlo število in velikost cerkvenih občin in so s tem narastla dušnim pastirjem večja in mučnejša opravila.
Šola je torej prav za prav hčerka sv. cerkve; ona jo je rodila, na srcu odgojila; le pod njenim okriljem se je razvijaja. Cerkev in šola imati isti, skupni namen in tem gotovejše in popolnejše bodeta namen dosegli, čim iskrenejše in složnejše boste delovali skupno. Cerkev od šole ali bolje: šola od cerkve seda sicer ločiti, a šola izgubi potem sredstva in zmožnost človeka v krščanski nravi o d gojit i. Ne smemo nikakor prezreti, da se mladina nikakor ne da odgojiti s samim poukom, opominjanjem in s kaznijo. Spačena človeška narava potrebuje razsvitljenja in milosti od zgoraj in kje naj tega dobi, ako ne v cerkvi in po cerkvi. Cerkev hrani milosti, sredstva in ona prešinja s svojim duhom tudi šolo.
Nikakor se ne da temu ugovarjati, da šola lahko prepusti cerkvi verski pouk in vse kar je s cerkvijo v zvezi. Ako ni ves pouk in vsa vzgoja prešinjena s cerkvenim duhom, bati se je, da prevlada v šoli cerkvi sovražni duh. O krščanski vzgoji v takih razmerah sploh misliti ni.
Ako cerkev in šola že vzajemnim delovanjem s težo brzdate divje pojave stra8tij in s težo zatirate vpliv slabih
izgledov, kako naj bo potem šola sama zmožna to brez cerkve doseči. Versko-nravna vzgoja je mogoča le v soglasnem, vzajemnem delovanju šole s cerkvijo.
Ako pa ima šola isti namen, kakor cerkev, sledi da si je poklic duhovnika in poklic učitelja v bližnjem sorodstvu. Skupni namen šole in cerkve nalaga obema sveto dolžnost, človeka dovesti na ono stopinjo dušne in nravne izomike, da zamore od Stvarnika določeni si namen doseči. Neovrgljiv dokaz nam podaja zgodovina, da je cerkev ta namen dosegla, kamor so prodrli nje znanilci, nje poslanci. Ako se tedaj cerkvi predbaciva, da potiska s svojo vzgojo v nevednost, ali celo, kar se pogosto sliši, da človeka pripravlja ob pamet, bije se zgodovini po obrazu.
Lepim umetnostim in vedi je bila cerkev skrbna mati, nikakor ne pisana mačeha. To cerkvi trezni nasprotniki radi priznajo.
Kdor tedaj to premisli mirno in dobromi-sleče, ta uvidi, da nakoplje ločitev cerkve od šole gorje in vsak takih to uvidečih brez-dvombeno porabi vseh dovoljenih sredstev, da to prepreči.
Mi živimo žalibog v času, ko se bije boj med vero in nevero. Apostoli nevere so povsod na delu: trumoma se zaletujejo v trdno trdnjavo krščanstva — po gotovem načrtu, vstrajno, previdno in premišljeno vršijo svoje namene in nakane. Ce se torej ločita še dva faktorja, ki sta v prvi vrsti poklicana, da branita to trdnjavo, kako potem boj izpade? Sloga jači, nesloga tlači. Učitelj in duhoven naj se držita edino prave misli, da sta oba poklicana na skupno polje.
Kdor torej ljubi človeštvo, kojega blago-stauje temelji na pravi in trdni vzgoji, ta naj ve, da je vera, resnica in pravo največje dobro in podlaga vsake sreče. Ta prične vzgojo na ne-omajani podlagi sv. vere, ta na tej podlagi z dobromislečimi zgradi trdno poslopje boljše prihodnosti. Ta bode sodeloval z dobrimi, da se pojavi kedaj dobra generacija, neomajana v veri, trdna v strahu božjem, čista v nravi in podkovana vsestransko po potrebah časa. Taka generacija bode tvorila močni zid v bran strupenim duhovom. Povrne se k Bogu po edino pravem potu in na tem potu doseže pravo blagostanje, na tej poti pride do prave sreče za čas in večnost.
L. P.
Spoštuj očeta!
Ferdinand II., ki je kraljeval v sredi 12. stoletja v Leonu na španjskem, je svojega sina Alfonza tako ljubil, da mu je že, ko je še sam živel, izročil kraljestvo. Alfonz je pa tudi zaslužil ljubezen kraljevega očeta, zakaj živel je takorekoč samo za očeta. Kadar je moral zaradi opravkov iti iz palače, prosil je vselej poprej kleče očeta za blagoslov, in vrnivši se je zopet najpreje šel k ljubljenemu očetu. — V pričo svojega očeta ni nikoli poprej sedel, dokler mu ni oče veleval.
Ko je nekedaj Alfonz Mavre zmagal sovražnike krščanskih Spanj cev, zahteval je njegov oče. obveščen o slavni zmagi, da ga neso v nosilnici sinu nasproti. ltadi slabosti sam ni mogel hoditi, a rad bi bil prvi pozdravil ljubljenca svojega srca kot zmagalca. Zdravniki in služabniki' mu svetujejo, naj nikar ne hodi, toda ne da se pregovoriti. „Ljubezen do mojega Alfonza*, tako jim odvrne, rin veselje zavoljo slavne zmage me mladi in krepi." — Komaj Alfonz zagleda očeta, skoči s konja in vesel objame očeta, in dolgo si molče stojita nasproti. Naposled pravi sin: wO, če se veselim zmage, veselim se je le za to, ker sem z njo zaslužil, da me oče objamejo." Sel je peš zraven uo-siluice očetove in ni se dal pregovoriti, da bi za jahal konja, čeravno so vsi njegovi spremljevalci jezdili. rOj, dobri oče!" pravi, ..saj ti niso vaši sinovi, ti naj store, kakor jih je volja!- — Ko so prišli do kraljeve palače, dvignil je Alfonz sam očeta iz nosilnice in nesel sam prijetno breme v soho. — Ko sta bila sama, pravi očetu: „Vi ne veste, dragi oče, kako vas ljubim. Ni bilo dosti moji ljubezni, da sem vas smel peš spremljati; zavidal sem celc nosilcem. Komaj sem se zdržal, da jim nisem veleval pistati. da bi vas sam. ljubi oče, vzel na ramo in nesel/ Starega očeta odgovor so bile solze veselja, ki so mu rosile lica.
f LogoMov Mihael Kogovšek.
Zamujeni vlak.
(Potopisne črtice.)
..Zamujeni v)ak!u — Ali ni to naslov neke gledališke igre; kako pa pride ta v našo cenjeno ..Danico-? vtegnil bi marsikedo izmed blagih brahev vprašati. Kratek odgovor na to se glasi: Prav lahko. Saj se potnikom ta nezgoda mnogokrat pripeti, in tudi moji malenkosti se je v jutro 8. avgusta t. 1, Čujmo! — Kakor je znano, vršilo se je ta dan v Mariboru ob Dravi naše dične družbe sv. Cirila in Metoda XVI, glavno zborovanje, katerega sem se nameraval udeležiti tudi jaz. Bil sem že na predvečer v Ljubljani. Včasih se je ondi že obhajal rdeIopusf k tej skupščini s petjem, prijetnimi razgovori, nagovori, pozdravi i. dr. Letos se ni čulo nič o tem, čemur se tudi ni čuditi. Veselic in izletov je naše dni povsod več kot dosti; stroškov tudi malo da ne povsod čez glavo; Maribor je pa tudi precej oddaljen: — z eno besedo: ta večer je bilo tiho po Ljubljani; torej se je šlo lahko pravočasno k počitku brez strahu, da bi se v jutro komu, kakor pravimo „zaležalo". Prenočil sem pri „Lloyd-u." Slučajno sva se sešla pri večerji
s starim znancem g. J. Z., lastnikom in načelnikom znane orglarske tvrdke v Kameni gorici. Se ve, da sva se med drugim največ pomenkovala o stari in novi glasbi, o nekedanjem in sedanjem petju i. dr. Misli in razsodbe najine šo se vjemale, ker se prištevava menda oba med — stare. V jutro 8. avgusta ob 4. uri me je probudil od bližne Frančiškanske cerkve glas jutranjega angeljskega češčenja. Zdajci sem bil na nogah, napravil se ter podal na pot proti kolodvoru. Kake pol 5. ure je bilo. ko srečam ob podnožje, stop-njic. ki vodijo k prelepi frančiškanski cerkvi, mons. Tomo Zupana. — Bil je že odmaševal. Po kratkem pozdravu se ločiva rna svidenje!*' Mislil sem si zdaj: zgodaj je še, lahko »e podam še za nekaj časa v cerkev. Ko odbije 5. uro, odhajam proti kolodvoru. Sam ne vem, kaj me je motilo, ker sem si mislil, da mi časa preostaja. In tako sem šetal polagoma proti postaji. A! — ko pridem tja. reklo se mi je: Vlak odide ta hip! Stal je sicer še na dvoru, pa blagajnik mi ni hotel več dati voznega listeka, in med tem je Jukamatijau odkuril brez mene! —
Ne morem povedati, kolika silna otožnost mi je vsled tega stiskala dušo in srce. Mislil sem : to lepše je v Mariboiu zamujeno, in najmodrejše je. če se odpeljem nazaj proti domu. — Na vprašanje, kedaj se odpelje ^mešani vlak". reklo se mi je : Za pičlo uro. ter do>pe v Maribor okoli \A. popoludan. Kaj mi je bih« torej početi? Osrčil sem se. ter dejal sam pri sebi: Kratko romanje v krasni novi mariborski frančiškanski '•erkvi ..Marije Milosti* lahko še opraviš. Slomšekov grob lahko obiščeš, kaj malega od ( iril Metodove skupščine še vidiš in slišiš, tudi Maribor si po večjem lahko do večera ogledaš. — .loža ! pogum ! pojdi za skup-ščinarji tja v zeleno ^tajarsko, v oddaljeni Maribor! In storil sem tako. v'ei si vozni listek ter okoli 1 J. ure se odpeljal. Ne tajim vender. da je bil moj duh ves čas zelo potrt in otožen. Kraje in okolic popisovati. meiiiO katerih sem se vozil, za zdaj ne vtrpim ; morebiti storim to pozneje, ako bo (iospod Bog dal ljubo zdravje in potrebnega časa. Naštejem ton j le postaje: Zalog. Laze. Kresnice. Litija, Sava. Zagorje, Trebovlje, Hrastnik in Zidani most. Tam se odcepi od južne železnice hrvatska proga, vedno je torej ondi dosti ljudi, ki prihajajo in odhajajo na razne kraje in strani sveta.
Od Zidanega mosta se zavije južna železnica proti severu. Hlapon nas je vozil tod ob reki Savinji skozi daljni oddelek imenovane doline. Memo postaj Rimske toplice in Laške toplice se vozeč smo dospeli ok«»li 1 t lo. ure v < elje. Kar mi je od Ljubljane do Celja nekoliko ved ril o otožnega duha. bilo je ginljivo romarsko petje, s katerim so zvonki glasovi proslavljali Marijo. Vračalo se je namreč z Brezij mnogo po-božnikov zopet proti domu. — <*elje tudi samo na sebi mi je budilo v srcu žalne čute. 20. de< embra preteklega leta mi je tu grobarjeva lopata zagrnila v črno zemljo zadnjega brata, umirovijenega c. kr. sodniškega nadsvetnika. Kratke trenutke, ki so me zadrževali na celjski postaji, vporabil sem v to. da sem se ozrl na desno na cerkev sv. Josipa in na temnozačrnelo razvalino starega celjskega gradu, ki stojita na zmernem holmcu blizu druga drugi. K levi pa sem gledal na mesto in njegove «erkve: zlasti na kapucinski samostan na gričku onkraj Savinje, katera priteka od za-pada doli iz zgornjega oddelka imenovane doline. Ko
smo zapustili Celje, iskalo je moje oko k levi ono višino, na kateri je mirodvor tako zvane Celjske okolice, katerega si zbirajo vsi narodno-zavedni sta-novniki celjskega mesta za svoj večni počitek. Tudi moj rajni brat in še čvetero njegovih dragih čakajo ondi glasu poslednje trobente. Vsem tem sem iz daljave od dna duše in srca želel in prosil od Boga večnega miru in pokoja!
Xmiučitelj Josip Letienik.
(Dalje pride.)
I. Br&tovske zadeve
molitvenega apostolstva.
^(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a) Glavni namen za mesec avgust 1901.
Po*cečev<inf nedelj.
Sv. Ivan od Križa trdi, da ,.dela hudobni duh ob nedeljah najboljšo kupčijo in da ima takrat najbolj • živahni semenj/ Svetopisemške besede: rsovražniki tvoji se bahajo sredi tvojega praznovanja* — razlaga učeni kardinal Hugo tako-le: ,.Hudoba v peklu se veseli, da se stori ob nedeljah več in hujših grehov nego sicer." — Torej naj bo dan hudobnega duha mesto dan Gospodov! In vendar je odločena samo za Boga; Bog si jo je izvolil izmed vseh dnij celega tedna prav posebno sebi v slavo in čast. r^est dnij dolaj in opravljaj dela svoja*4, je govoril med gromom in bliskom z gore Sinajske izvoljenemu narodu, rsedmi dan pa je sabota Gospoda, tvojega Boga; ne delaj nobenega dela ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh je namreč ustvaril Bog nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. sedmi dan pa je počival; zato je Gospod blagoslovil sabotni dan in ga je posvetil/ (II. Moz. 20, 0 — 12.)
Oskrunjevanje nedelje mora božje Srce žaliti tembolj, čim sijajnejše se ljubezen božja do nas ljudij razodeva prav ta dan. V svoji dobroti in usmiljenju je združil Gospod Bog s svojim dnevom toliko mi-lostij za nas, da smemo po pravici imenovati nedeljo tudi naš dan. kraljico vseh dnij." (Sv. Ignacij muč).
O dobičku, ki nam ga donaša že nedelja sama po sebi kot dan miru in počitka, ki se tako zelo pri-leže po šestdnevnem napornem delu — o tem ne spregovorimo Kakor potrebujemo jedi, pijače in spanja, da moremo delati, prav tako smo potrebni tudi dnij pokoja in miru. Brez tega bi vsakdo opešal prej ali slej. In nedelja je res najbolj primerni čas počitka. Za časa francoske prekucije so določili iz sovraštva do Krista in krščanstva vsak deseti dan za počitek mesto nedelje. A kmalu so prihajale prošnje od vseh stranij, zlasti od zdravnikov, naj se določi zopet sedmi dan — nedelja za počitek. — Tako je; tisti, ki je ustvarjal naše telo in dušo v njem, vč sam pač najboljše, kaj je za to delo najbolj primerno.
A mnogo več koristi nego nedeljski počitek nam donaša nedeljsko posvečevanje. To je res pravi vir blagoslova ne le za posamnike, temveč še veliko bolj za dražbo človeško. Opozarjamo samo na
eno znamenito točko: nedela, katera se preživi v pravem krščanskem duhu. zbliža na čudovit način srca in mišljenje najrazličnejših slojev človeške družbe. Tem načinom koristi nedelja mnogo, neizmerno več kakor vsi blesteči govori takozvanih „ljudskih prijateljev", ki se kar pote v „ljubezni" do ubogega, zatiranega ljudstva, a mu ob enem trgajo vero iz srca.
Glas nedeljskih zvonov je poslanec miru, ki se oglasi v vsaki podstrešni izbi, v siromašni koči in bogati palači, in ki opominja vsakoga: „Pridi in otresi se za danes svojih časnih skrbij in naporov; sleci zaprašeno delalniško obleko in obleci si praznično; pridi in zavedi se svojega dostojanstva v svesti, da si — kristijan !u Če verniki poslušajo ta glas ter se zbero v cerkvi, stoji jim že samo po sebi živo pred dušo ona veličastna skupnost, ki je tvori vse v eno veliko krščansko družino. Naj bodo domače razmere še tako skromne in siromašne, ali še tako sijajne in razkošne, tam v božjem hramu izgine vsaka stanovska razlika. Krasna, bogato odičena svetišča so prav tako siroma-kova, kakor bogataševa; oba imata tam svoj skupni dom; oba klečita tam, drug pol-g druzega, ter dvigata svojega duha k Bogu. Presveta daritev, ki se vrši vpričo vseh, daje poguma slabotnim in trpečim; ubožec zre verno svojega Odrešenika in Stvarnika pod podobo kruha; prav ta Odrešenik je zanj trpel in se mučil v življenju še mnogo bolj nego se on sam. Vsi smejo pristopiti k skupni družinski mizi ter sprejeti nebeško jed, ki jim je pripravljena. Tam poživljajo besede duhovnikove vse tolažilne resnice krščanske vere v srcu poslušalčevem; požive se mu in okrepe vsi božanski nauki, katere je sprejemala v mladih letih še njegova detinska duša.
Tako oklepa nedelja vse, višje in nižje, s trdno vezjo dejanske ljubezni, katera se kaže v medsebojni ljubezni in spoštovanju.	N.
(Konec prihodnjič.)
b) Posebni nameni.
23.)	Sv. Filip Benlolj. Verske družbe na Francoskem. Špansko in Portugalsko. Duhovska semenišča
24.)	Sv. Jernej, apostol. Slovenci. Škofje in duhovščina. Južnoameriške države.
25.)	Praznik Marijinega Srca. Slovenke. Edinost med francoskimi katoličani. Bolni duhovniki. Katoliški shodi.
26.»	Sv. Viktor. Časne skrbi. Potrpljenje in udanost v trpljenju.
27.)	Sv. Joilp Kalasanškl. Slovensko dijaštvo Red pi-jaristov. Katoliški učitelji in učiteljice Duhos-niki in obhajanci.
28.'	Sv. Avguštin. Odpadli katoličani. Bogoslovni profesorji. Odločni boj sovražnikom Rima
2t».) Obglavljenje »v. Ivana Krščanska učenost za moftke. Marijine drutbe za može. Nesrečna vojna v Južni Afriki.
X.
Razgled po svetu.
Iz Turina nam poročajo sledeče: Med tem ko potrjujemo vest, da kmalu pridejo Salezijanci na Rakovnik pri Ljubljani, se naznanja, da se na
Laškem še naprej vsprejmejo oni mladeniči, ki žele postati salezijanski duhovni, in to posebno po zavodih, ki se nahajajo v Piemontu.
Že več let je od tega, kar prihajajo semkaj v Turin slovenski mladeniči; med temi je postalo več klerikov in tudi že kak duhoven.
Na ta način bode mogoče odpreti sčasoma še več slovensko-salezijanskih zavodov. In kdo ve, nekateri teh mladeničev bi sčasom morda postali še celo goreči misijonarji ter šli v oddaljene dele sveta.
Tukaj v Piemontu. ne daleč od Turina, se sprejemajo najrajše gimnazijci, ali pa vsaj taki mladeniči, ki so z dobrim vspehom izvršili ljudske šole.
Kar se plače tiče. ta je zelo znižana: tako. da stariši teh dijakov, ali pa njihovi dobrotniki in do-brotnice. to svoto lahko plačajo. Mesečnina bode okros: štirinajstih kron. Bolj natančno se odgovorilo na prošnje, katere naj se vlože do konca meseca septembra t. 1.
Prošnja naj se odpošlje sledečim naslovom:
Prečastiti gospod D. Mihael Rua. Via Cotto-lengo. 32, Turin-Italia.
Raznoteremu
Napoleon I. o angeljskem češsenji. O Napoleonu I. se piše, da je nekoč na otoku sv. Helene govoril: „Od vseh stvari, ki jih tu najbolj pogrešam, mi je najtežje to. da ne slišim zvona, ki bi bi zvonil angeljsko češčenje. Kadarkoli sem slišal v svojem življenju zvoniti angeljsko češčenje. vselej sem občutil v svojem srcu posebno ganjenje in spominjal sem se dni svojega nedolžnega detinstva. In ko so me spremljevalci videli tako mirnega, so mislili, da snujem nove vojne načrte. No. v resnici so se vsi varali, jaz sem bil miren in ganjen le zate. ker mi je ta angeljskočeščenski zvon tako globoko v duši pozvanjal o nedolžnih dneh moje prešle mladosti.
jr.
Dober odgovor. Elizabeta, kraljica angleška, katere oče Henrik VIII. je vpeljal na Angleškem protestantsko vero, je nekoč na lovu srečala pri prostega kmeta. Takoj ga je izkušala s prijaznimi besedami pridobiti za novo vero. Z veliko pazljivostjo jo je kmet poslušal in si med tem z roko gladil svojo sivo brado. Ko kraljica konča z besedami: rTedaj, odločite se in pristopite k nam,*4 pravi ji kmet modro: „Kako morem sprejeti vero. ki je mlajša nego moja siva brada? Edina katoliška vera je od Jezusa Krista; vse druge vere so nastale pozneje — torej niso od Krista — torej so krive vere.*
— /.- —
Čudežna Marijina podeba. Zgodc vinar kardinal Caesar Baronius pripoveduje v svojem delu. kako posebno je Bog poplačal češčenje Matere Božje. Ženski samostan v Saidaneidi. poldrugo uro od Damaska, je imel podobo Marije, ki je niso le verniki goreče častili, ampak tudi Turki. Narejena je bila iz lesa. Iz nje je teklo neprenehoma sladko in prijetno dišeče olje. ki je ozdravilo vsakovrstne bolezni. Kristijani in mohamedaui so trumoma hiteli k tej Mari-
jini podobi, da bi molili pred njo in prejeli pomoči v različnih boleznih. Leta 1203 je prišei sam sultan Melik el Afdhal iz Damaska, ki je popolnoma oslepel, pred to podobo iskat zdravja. Dolgo je molil in polen zaupanja v Marijino pomoč si je namazal s čudovitim oljem slepe oči — in hipoma je izpregledal. Hvaležen za to veliko dobroto je Melik podaril samostanu srebrno svetilnico in ukazal dati 12 meric olja vsako leto. da bi gcrelo pred Marijino podobo.	G.
Francoski mcije v Lurdu. V dneh 23.—26. aprilja se je vršil pred milostno votlino v Lourdes pretresljiv prizor: 60.000 katoliških mož iz vseh delov Francije je prišlo v Lourdes. da si o pričetku novega stoletja ob nogah blažene Device ukrepe vero in molijo z» ubogo. zadnji čas tako nesrečno domovino svojo. Naj-slovesneji je bil trenotek, ko so se posvetili ti vrli možje presvetemu Srcu Jezusovemu in ko so tako svečano obljubili, da hočejo priznavati v bodoče nad seboj pravice večnega Koga. da hočejo uravnati svoje življenje po verskih načelih, ubogati cerkev in njene zapovedi in da se nočejo nikdar sramovati križa. Kadar je duhovnik vprašal za vsako točko posebej, če se je hočejo dižat i. dvignilo se je vsakikrat «0.0 0 0 desnic v prisego, in kakor eden g 1 a s j e z a g r o m e 1 o k r o g L u t š k e votline ob sedaj tako imenitni reki 'iav-n iz šestdeset t i s o č grl: -Da. presveto Srce Jezusovo, mi Ti prisegamo!" — V tem času, ko divja prav na Francoskem tako ljut boj proti Kristu in njegovi cerkvi, mora z blagodejno tolažbo napolniti ta dogodek vsako katoliško srce. Ta odločni nastop francoskih katoliških mož nas navdajaj s trdno nad o, da j o š Francoska ni p ropala!
X.
Listek.
Duhovne vaje v Ljubljani. Prvih zasebriu dn-iiovnili vaj se je pri ljubljanskih jezuitih udeležilo 12 duhovnikov. Trajale so t«* vaje od 5. do 9. t. m.
Obolel jc prirej opasno pieč. g. prelat dr. Ivan K ii 1 a vir. vndija ljubljanskega semenišča. Bolezen se je - hvala Bogu! — že obrnila na bolje, in upati jc. da >c bolnemu gospodu v kratkem zdravje povrne. Bog naj ohrani še dolgo vrsto let dobrega očeta naših bogosloVCCV.	.V.
Deželno predsedništvo za Kranjsko je zadnje čase razpisalo poziva, naj 1 >i se za pogorelce v Gorenji Vasi in za one v Kropi nabirali po deželi mili darovi. Beda je tu in tam velika. Sosebno je Kropa po besedah i>tega veb*sl. predsedništva v najubožnejših razmerah, ker ieondod udomačena prestara žebljarska obrt v vednem propadanji. Tudi rDanica". ki jej mora v prvi vrsti biti mar bližnjikova beila, gorko podpira to prošnjo naše najviše deželne oblasti. A darovi bi bili nasloviti na deželno predsedstvo, na ljubljanski magistrat ali na okrajna glavarstva.
Prost v Tinjah na Koroškem Lovro Serajnik je
praznoval b. t. m. svoj 93. rojstni dan. liojen je namreč r,. avgusta 18«»8 pri sv. Jakobu v Kožni dolini. V mašnika je bil posvečen 1. avgusta 1*35. — Naj
bi zvesti duhovnik in zvesti Slovenec učakal še nekaj let na zemlji!
Bratovščina vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa ima svojo navadno pobožnost dne 3. oktobra v Uršulinski cerkvi. Ob 5. zjutraj pridiga in potem med sv. mašo skupno sv. obhajilo.
Biaknp Josip Jura) Strosemajer je prišel tudi letošnje poletje v štajersko Slatino. Čvrst na duhu in telesu se je povrnil visoki gost dne 19. t. m. v Slavonijo. Štajarski Slovenci in Hrvatje so se prisrčno poslovili od njega ter ga prosili, naj bi na leto zopet počastil štajarske Slovence s svojim obiskom. Plemeniti biskup se je ginjen zahvalil ter obljubil, če bo volja Božja, da ustreže njihovi želji.	X.
i
Škofijska kronika.
j
Duhovne vaje se letos začaeje v ponedeljek 19. avg ista zvečer in končajo v petek 23. avgusta zjutraj. Prosim, da se jih mnogoštevilno udeležite, posebno oni gospodje, ki jih že več let niste opravili. Upam, da se jih bom tudi jaz z Vami udeležiti mogel.
t Anton Bonaventura,
knezSkof.
Kancnična vizitacija in sv. birma. I. V deka n i j i Leskovec: Meseca avgusta. 1. v soboto 24. blagoslov temeljnega kamena nove cerkve vPleterjah; 2. v nedeljo '25. slovesnost Marijine družbe v Št. Jerneji; 3. v ponedeljek 20. vizitacija in sv. birma v Kostanjevici; 4. v torek 27. v Križevem; 5. v sredo 28. na Čatež i; G. v četrtek 29. v Veliki Dolini; 7. v petek 30. v Krškem; 8. v soboto 31. v Boštanji. Meseca septembra: 9. v nedeljo 1. na Studenci; 10. v pouedeljek 2. pri sv. Duhu; 11. v torek 3. na Bučki: 12. v sredo 4. v Skocijanu; 13. v četrtek 5. pot na Telče in obisk raznih podružnic. II. V dekaniji Semič: Me>eca oktobra. 1. v nedeljo 6. vizitacija in sv. birma v Semiči; 2. v ponedeljek 7. na Suhoru; 3. v torek 8. na Kadovici; 4. v sredo 9. v Metliki; 5. v četrtek lo. v Podzemlji; 6. v petek 11. v Adlešičih; 7. v soboto 12. na Preloki; 8. v nedeljo 13. na Vinici; 9. v ponedeljek 14. na Vrhu; 10. v torek 15. v Dra-gatuši; 11. v sredo IG. v Črnomlji; 12. v četrtek 17. na Planini (Stockendorf).
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.
Upraviteljem izpraznjene kočevski; župnije je imenovan tamošni kapelan č. g. Josip Eppich; upraviteljem kočevske dekanije pa vč. g. Gotard Bott, župnik pri Stari cerkvi. — Premeščeni so bili čč. g g. kape lanje: Josip Perz iz Velike Doline v Črmoš-njice; Josip Gliebe iz Koprivnika (Nesselthal) v Stari log (Altlag); Avgust Schauer iz Starega loga v Koprivnik; Adolf Knol iz Hrenovic v Semič; Andrej L a v r i č iz Semiča v Hrenovice; Anton Abram iz Košane v Škocijan pri Dobrovi. — Umrl je vč. g. Josip Krese, mestni župnik in dekan v Kočevji, dne 9. junija 1901. Priporoča se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
Ljublj. škof. list 1901, VI. str. 70.
odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. «