St. 16.
V Gorici, 18. aprila 1890.
„So{a" isfcsja viak petek in telja po poiti prejemana alt v Gorici na <lnm poiiljana:
V»e leto.....f. 4.
Pol leta.....„ 2.
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1
Fri ozaaaUib in tako tudi pri ,.?<" t'.anicah" ¦« placuje xa uavadcu tristo|>* R« trsto:
8 kr. ie Vi tiska 1 krai
Zavete fcrke  po prostoru.
SOČA
Po?wnoi H kr.  v tuliakarltUtfWmr«|R trgu in   v Nnuski u.!«ix^f^od«jalnioi Q. Liknrja t SemeniSkih^
Oopisi naj se poiitjajo rredniitru, naroSnipa pa opratniku „So6a,,) I, gj Andreju Tabaj-a Via Oanonioa N. 8 v St. Boku r Gorici.
Rokopigi se ne vraiajo; dppiii na-«o hlHfovoljno frankujojo. —. OeUvcen In drugim noprflmoj^nim to narofiutot miita, ako •• oglaa* pri opravnlfctvu.
Ljudska Sola.
0 ljudski Soli se je mnogo pisalo, Se vec pa govorilo; inorda ne bode Skodovalo, fie tudi mi svojo povemo o tem vpraSanji, ki stoji se-daj na dnevnem redu in zanima vefi ali manj vse stranke.
V sedanji dobi priznava vsak kolickaj izo-brazen fclovek potrebo ljudske Sole, katera je podlaga nadaljnjemu izobrazevanju, omike in tudi gmotnemu blagostanju; le glede nacina, po katerem bi se raorala osnovati in glede pod-lage, na kateri bi imcla sloneti ljudska Sola, so menenja razltfna. Tu moramu pred vsera vzcti v poStev dve stranki, ki si* za iolo bo-jtijetj, in steer konservativno in liberalno stranko. Konstrvativci zahtevajo, da ima sloneti ljudska Sola na trdni, verski podlagi, in v nasi driavi je ravno sedaj tirjatev po verski Soli v konser-vativnem taboru prav odlocnn, kar dokazuje po-stopanje konservativnega srediSca v drzavnem zboru in pa znana izjava Skofovska v komisiji gosposktt zbornice. Liberate! pa hocejo tudi Ijudsko solo podrediti liberalnim uafielom; vi-deli bi naj raje, da bi se veronauk Se celo iz-kljucil iz ljudske Sole in da bi doslcdno tudi dnhovSctna ne imela nobenega vpliva na ljtid-sko Solo.
Ker pa pri sklepanji postavc za ljudske sole leta 1369 nlso si upali nasi Hberaki tako daled segati, in ker so najbrze mislili, da bi taka poscava ne zadobila naj viSega potrjenja, zato ao oraejili kolikor mogofie vpljiv duhovS-cine na ljudsko solo; ohranili pa so vender le veronauk kot obligaten prcdmet, a dali so pri vsem tem prednost nravnosti pred vero, ker so postavili za oacelo, da je naloga ljudske sole nrarno-ferska Izgoja otrok. To nacelo se je sicer v lolski noreli leta 1883 spreme-nilo, in reklo se je, da je namen ljudske sole, otroke versko-nravno vzgojiti; a drugo ostalo je skoraj vse pri starem; mmo so se dala nekatera olajlanja glede doliuosti iolo o-biskovati.
Kocservattvci zahtevajo nadalje, da bi se imeli nekateri predmcti iz Sole odstraniti ali vsaj nekoliko omejiti, n. p. poduk o naravo-slovji, zemljepisji, zgodovioi in zemljemerstvu, ker otroci t njezoi starosti niso se zreli, da bi se mogli v ljudski §oli vspeiuo poducevati t teh predmetih, ker se le malo ali nic ne i;au-fiijo, in se s tem le dra^i 6as krati drugim boy vaznim predmetora, h kateri in Stejejo po-sebno: veronauk, citanje, siovnico, ra^uustvo in lepopisje.
Hasprotno pa nagla§ajo liberalci posebno vainest pnrodopisuih predmetov, tes, da pouk v teh predmetih posebno razbistri um in deco polagoma privabi in privadi na liberalno mis-Ijenje.
Tsak trezno misleci dlo?ek in se posebao vsak isku§en vzgcjitelj mora priznati, da se v ljudski Soli sploh, in posebao se na ednoraz-rednicah — kakorSne so na deieli vedinoma — po sedanjem uCnem   natrtu  preyed predmetov
poduSuje in da vseh teh predmetov deca ne more prcbaviti med tem ko se veled tega mo-rajo glavni predmeti, kakor so prav veronauk, citanje, materni jezik (slovnica) racunstvo in pisanje prevec zanemarjati. Tudi uLi skuSnja, da v teh glavnih predmetih tisti uditelji, kateri so iz stare Sole in niso zmozni pefiati se vc-liko s prirodopisnimi predmeti, ter dosledno bolj intenzi ^o podu5ujejo v glavnih predmetih, navadno boljse vspehe dosezejo, kakor marsika-teri drugi po n vein kopitu iz^olan ucitelj.
Pa ce se ja 6asa obiskanja Sole kaki v-spehi v podredjen a predmetih tudi dosezejo, so brez pravega obstanka, med tern ko otroci to, kar so se naucili iz glavnih predmetov, ve-liko loze ohranijo in obdrzu v spominu celo svoje zivljenje. In to iz tega vzroka.
Preudariti je treba, da gre le malo otrok iz ljudske Sole po deleii na srednje Sole, in da jih ogromna vecina ostane na domu pri kmctiji ali pa da se lotijo kakega rokodelstva. Taki otroci pa se leliko §e nadaljc sami vadijo in napredujejo v branju, raiunstvu in jeziku 8 tem, da prebirajo poducno knjigc, kmetijske in ro-kodeiske ali sploh obrtnijske easnike, Scsar pa ne morejo storiti gledd prirodoslovnih in priro-dopisnih naukov, ker jim zato manjka deloiua temeljite podlage, deloma pa tudi nimajo v lahko umevnem jeziku pisanih cenih knjig. Konserva-tivci pa tudi zahtevajo versko Solo. No, tu-kaj bi pa lahko kedo ugovarjat: „Saj je tudi sedanja Sola verska; saj ucijo duhovni krSdan-ski nauk". Ali na to odgovarjamo, da takaSola ni Se verska, 6e v nji par ur na teden duhov-nik verski nauk podufuje. Verska Sola je le tista, v kateri je ves pouk vravnan v verskem, krSSanskem duhu in se naslanja na neovrgljive vcrske resnice in Kristusov evangelij, zato je treba da tudi ucitelj se svojim ucenjem v Soli in zivljenjem zunaj Sole otroke k pravemu, krSdanskemu zivljenju vabi in nagiba. Ako pa ucitelj sam nima pravega verskega duha, tega ne bode storil in pc sedanji postavi tudi ni dolzan storiti. In ker smo mi Slovenci emi-nentno katoliski narod, zato zunaj narodue zahtevamo tudi versko Solo, ki je po vsem osnevana in vravnana na katoliski podlagi, da tega, kar katehet (duhovnik) zida, ucitelj ne podira, da skupno in vzajemno sodelujeta, drug drugega podpirata, v prijaznosti siivita in da sta tako v naj -epsi zgled otrokom in drugim obdinarjem.
Ves Solski pouk mora meriti na to, da v otrocih vero vzbuja, goji, krepi, vtrjuje, ker le vera je podlaga vsej morali in inoralnemn 2iv-ijenju, dloveku trdna zaslomba v i^ivljenji, v to-la2bo v tezavnih in britkih urah in potrcbua k zvelidanju. Mi se skoraj ne moremo dovolj nacuditi, temu, da se nekateri in §e celo Slovenci toliko vpirajo in nasprotujejo verski soli. Se celo sedanji angleSki ministerski predsednik Salisbury se je pred kratkim casom v svojem govoru tako le o Solstvu izrazil. Brezverske Sole so prokletstvo za ljudstvo. Jaz zahtevam, da more  vBakdo  katerekoli vere svoje otroke
vzgajati v svoji ver» in ne da bi otroke pitali z vodenim in mehnnicnim veroukom v tako zva-nih board-Solah, To je vze v naravi verouka, da ucitelj veruje, kar u6i, in da otrokom Izrofci vso. versko resnico, kakor jo je sam vsprejel. Ako ucenec vidi, da ucitelj ni odkritosnien, ne more biti med njima potrebna sirapatija, in ve-rouk je potem le komedija. Zato hofiem, da imajo vsa krSoanska veroispovedanja v naSl de-zeli popolno prostost in morejo svoje otroke u* citi vse ono, kar se svojega staliSCa smatrajo kot najviSjo resnico kr&canstva. Zadnje dni smo mnogo, premnogo sliSali o hudodelitvih, progro-gah in stvareh, katerih ne morem oraonjati. SUSali smo govoriti o nravni gnjilobl, o kateri bi nc bili niti sanjali. In vender Se nekateri trde, da more postavodajstvo ozdravitl to zlo. Za to bolezcn je le edno zdravilo: vzgoja otrok v krScauski veri, Zato vam priporo<5am kot naj-drazje imctje prostih drzavljanov pravico, da se naSi otroci uce krSianskih resnic, kakor jih mi verujerao, in da ni dovoljena nobcna teorija, ki hocc vtikati drzavo ali Soli vzeti krS5anski znaLaj.tt
Tako tedaj misli o Soli moz, ki ni katoli-can, tudi ne nazadnjak in mraenjak. V pri-bodnjem clanku pa hocemo povedati, kako bi se morali po naSem mnenji izSolati dobri ucitelj i in kedaj bi se dale zboljSati dosedanje u-eiteijske place na GoriSkem.
Dopisi.
Z Dunaja, 12. apriU. 0 Veliki nofii je bilo na DuoBJi veliko gibanje; prvifi 00 delaloi raznih vrot „6trajkalia in imeli avoja zb'orovanjft iu posvetovanja. Naj prej so bili d«lo Tgtavili zidarji ter to zahtevali ˇec pUcila, zravea pa Se manj dela; za zidarji to potoguili kleparji, $rovljaiji, mlinayi, ttrugarji in delaloi Se drugih vrst. Delodajalci so ae aaceli b do-lalei pogajati, ali do sprave So ui priSlo. (Veeraj smo 6itali, da je aprava med xidarji in njibofimi delodajalci ali mojstri dognana in da so ae zidarji spet po-prijeli dela. — V r e d.) V torek pa smo imeli tukaj pravo votajo. Dunajski predkraj Neuleroh<!&feld je bil ta dan pozori§5e zalostnih dogodjajev.
Eoj popoUan je zadelo prihajati v ta predkraj nenavadno veliko ijudi io zbirati se le v trumah po raznib ulicab; navadnih delalcev ni bilo veliko s?a-vau, ampak vedinoma ao bili poatopaCi, lenubi, in sploh ljudje, katerim delo smrdi ^ki se vjatijo okoli po pestraoskih mostnib ulicah in iSdejo pciliko, da bi se kam vtihotapih in kaj odnosli. Kedor mesto Du-naj pozna, ta ve, da je takih malomarneSev, nema-nidev in vzmovuVv tukaj ita tiso6e. Ljudje take vrste, Bog ve tudi, oil koga nahujskani, so si bili jzvolili prav ta dan, da bi se rasoesH posebno nad Zidi in njihovem imetjem. Kakor na povelje sa6nejo luiiati kamenje proti oknom in Sipo razbijati, drugi lomiti vrata, vdirati v prodajalnioe in krasti; po nekaterih zganjarijah su 2ganje ali fepili, ali razlUi, ali pa na zadnje ae celo Kigali. Teh izgredov bo se vdeleSile tudt ^rfnske in opazovati je bilo, kako so razsajalci zenskam dajali vkradena jajca, maslo in druga jedila, katera so one sprejemale v svoje predpasnike in od-naSale domu. Seveda pri takih izgredih ni bilo drugo nn'go6>, kakor da je tudi kri trkla in bilo mnogo wnjenih. Neko prodajalko, ki jo videla dohajati to
drobal m hotel* zapreti avojo prodajalaieo, bo na-padli injej ekoraj vae apredBJs zobe izbili, njeno blzgo ˇ prodajataiei, zaigali ra jej *e;?ravili Skodo blizo 3000 eld  *   '*
Ti^bairi in izgredi, to raxaajaoje, vpUje je trajalo 4dU-«* do 8 zteCer. Vpiasal bode kedo, kje so bili pf>diiji1 da ao kaj takega trpeh* No, re-darji ao l*e1i aapreci koj a pocetka to reaaajenje, ali kaj to hoteli opraviti proti toliki mnoftci, ko jo njih bilo premalo; aaj so razaajatci So oolo redarje aame zeoicevali. napadcli, podili. Se Io ob 8 an are-&r, ko so prialt vojaki,je bilo mogoce tern izgredom koB«o atoritf. Kaj ja prar sa prav deb pavod takim isgradoa, ki gotoTo aiao v *aat dunaj*eeau meata, aaaa ˇ•. Schti pwdje, da ja to delo ptotiaemrtov, ki imajo pofoalao shore io aa katerth prar oetro *«-vore prod ildowkim pijavkaai, ker aweikataei W ja prad mate iett prHa) a calieo pod peadabo od kod tan aPoljakega ali Namakega ia idaj je vie miljonar In ima morda adao aaj lepiih palad aa danajakem -Ringa*, ia to jb doaegel, ker jo kriatjaae iziemal. Dragi pa naaprotno meaijo, da to a> eelo aekateri Zidi ooTedno drobal aaaaatalt proti Zidom, da bi a ten straako .ajadiajeoib kriHsjaaov* pripravili ob do-bro ima ia j* prod avetom raavpili kot pnotarsko. Brikone ja tudi takaj reeaiea aa aredi, in obojni bodo imeU nekoliko prar. Od tietega dueva se je tu aa, tan ia kotelo Ijedaivo xbirati, ali redarji in vo-JakJ m je koj razkropili; do isgradw ni vec pciilo in apat labko atirao apiato. Meaeo april je bil prav lap aastoptl, ia nialili emo, da imamo vie za trdno apomlad, ali varali arao ae, kajti potisrul ou je apet v aima.
It fiaftVlba; 14. aprila. (Peticij*, zopet lisica, eoeg). Sa vedno daietavejo zapozajeeK peticije za alo-venaki gimnazij kat. pol. droitvn t Cepovan. Ker bo
Sa kmalo dotiena obravoava v driavuem zboru, treba, a postjemo evoje peticije prav v kratkem na Dunaj. Po po*redovaojt tukajsnjega druitva so ile oa Dunaj raaea od duhovakih uradov peticije od skoraj vseb aupanatev, le nekaj manj od 10 znpanstev oiso ale peticije potom nafoga druitva. Morda so dotiena alar, iopanitva vie aaravooet poaiala oa Dunaj avoje poti-cije; ako pa kataro oaih iapaoater io oi podpiaalo paticije io jo morda ia bode, aaj je potem oe poilje naiemu drultfu, ampak oatavnoat oa Dunaj na „via. o. k. mioieteratro aa uk in bogo6i8tjott, da se pri-hrani iaa, delo io airoike.
Veliki tedea ae je zopet klatila stpkla lisira po 2epovanaki dolini, ter ae vlekla v go'enji Lokovec, kjer ao jo ubili ia prioeali v Oepovac. C. k. okrajai iivinozdratoik jo je 12 t. to. razteleaii, preiakal io apoznal ateklo. C. k. okrajoo gtavAntTo je radi tega dolo&Io potrebao raratvo io zarkazalo ob5 oakim ura-dom Iot oa liaioe io na nepriklenjeoe peae,
2eleti bi pac bilo, da bi obcme strogo uvr5e-tale U akaz t Torstto ljudatvt.
Bela nedelja je bii& po naiib girah res bela. Y debelih phbtah, kot le maio kedaj, naletaval je aneg in pooeli! *are, Sreea, da piblja jti^en vtter, aicer bi mnogo lehko 5kodovala soirznina.
12 KanalSklh htibOV. 15. aprila. Geatoi odbor Kanalaki je za popravljenje cest na!o2ii za Ieto 1890 daklado 5°/g oa skapao avoto vseh v ten? okraju prrdpisaoih izravnih darkov. Zoper ta aklep se je pri-toiilo iapanatvo ˇ Kanala in 2upanatTO v Batah. Slavni dezelni odbor je a dopisora od 2. aprila 1.1. (St. 1133) aprejel pritoibi ter aoidii sklep cestnega odbom Ka-nalskega. Ia tega ae labko aklepa, da ceatoi odboi ni reSil preydarke za 1. 1890 na poatavni podlegi. Vcem so ae pa nafii eeatoi ocetje pregresili, da ni cbveijal njihot pretdarek? Nasi ceatai odborniki ao edlitni moiaki in kiirico bi jim delal, kedor bi jim podtikal alabe namene. Imeli ao pri tern le dober hvaleyredai nameo. Kot davkopiaCevalci niso botli aebi in drngtm davkoplaceraleem Le obilno breme razmh doklad po-mnoiiti z teejo cestuo doklado. Ker je pa rendar po* aebno v naiem okraja ai!no potrebno, da ae aedanje, zelo alabe poti aboljiajo, aktenil je ceatoi odbor doklado 50/o na izravnih davkih za popravljanje raznih poti v okraju. S tako doklado — misiili so cestni odbornik! — bi ae i% zdaj neznoano breme davkoT in raznih doklad le za malo pomnoiilo.
Res lep in hraleTreden nameo.
A ko je nai cpatni odbor sklepal, kako ae ima a&loSena doklada 5% porabiti, je ravno stem preko-raSil meje svojega podroeja, in zaradi tega je hmi deielni odbor nnifiil ta sklep.
Podrooje eestnih odborov je akrbeti za akkuov-ne ceste in jib izdrievati, ne pa vtiku^i se t ob6ia-ske zadeve, kakor so obiinske poti, %:. ktere imajo v prvi vrati akrbeti obcmski zastopi.
Sea je, da postava od 20. januarja 1870, oa ktero ae opira nai cestni odbor, dovoljuje cestnema odbom ia cestnega zaloga dajati' podpore ob6inam, a le takim. ktere Kvojih cast ne inorejo z laatnimi mofimi zgraditi, ker ao ˇ to porabila ie 50% doklado v dela aa izraToib dayjuk.
Razome ae, da bode cestni odbor le takim ob-jSinam podelil podporo, ktere dokazejo % viemeijeno proinjo, da imajo po dolocbah poaUTO od 20. januarja 1870 pravioo aakteTati tako podporo.
Y Kanabkem okraja je 18 katastralnih obiio, raed temi jib je le osem, ki imajo 50% in veejo doklado ˇ dela (robote) na izraTnih davkih, vae drnge imajo manj. Ker ae pa cesto! odbor opira le aa po-atavo od 20. januarja 1870 ic oa podlagi to postage deli obemam podpore iz costmegti zaloga, aliii ae, da so one obSiae, ktere do zd»f niao imile 50% doklado v dela, to doklado do 50% aa izrarnih darkih po* mnoiile; atem namreo vd.'.jo praviro prOaiti eeatni odb»r podpore za popnivlj *uje avojih poti. Sliii ae tudi. da je eeatni odbor ic avojega zaloga dotolit Kanalaki nbemi na podlagi po*tvtm od 20. jaaaarja 1870 precejiao avoto. Ta obLim je pa imata lata 1889 le 18 % kr. doklade v dela, mjbrie ima ietos 500^,
ProgrcSek je t»r»j v t«tn, da eeatoi odbor ae o<ikrbuje nnb^oe :>kl;idoirhi> ce-.t«" in tedaj tudi apre-joti ni m'gol r aToj prevdtrt>k nobene zi ktere rou je ˇ prvi trati akrbeti, Up:tmo )»», da bode nai eeatni odbor ta pogrrSek ae letoi opratil in sprejel eno ali drugo nkiadaTno cesto t *v»| prevdarek. Y ta namen je bil izfoijen in z zaupaojeoi prieakujemo od njega da bode z natozenimt in iiwdro razdeljeniroi dokla-dami skrbel za potribne o *te. Teiavno je to delo, ker je nai okraj zdaj ravnu tak, kakor je bil takrat, kadar ao ae vatanoTili cestni odbori. Pa la vstraiiri ae ne, le urno delajmo ce+te, da ne bodemo v pri-hodoje skoraj zametali av»>j h pridelkov, kteri so Tie zdaj zarad pnmanjkanja dobrih cest zelo po nizki ceni.
Dunaj 16. aprila; izf. depie 0z drlavnega tbora.)
Drlarni zbor je danca sroje po veltkondtaih praznikib pretrgano zborovuijezopet price!; poshnci so skoraj v dveb tretjinah nazofii, ker danes so je pricela aplcina razprava 0 driavnern prorafiuou za teko6e leto. Oglaailo se jo ztt aploino debato 42 po-alancev in aicer 21 pr.»ti, 21 pa za dovoljenje od fi-nanenega odaeka piipaeeaega prora6una. Po sreelanjn ata priSla na vrato f»rvi „protiu Dr. Qregr, prvi nm* Br. Gregnrec. Od dragib alovenskih poalaneev 10 sa oglaaili za aploino razpravo ie gg. Kluu. Suklje in Dr. Tonkli; za geueralnega govorrtika je od atraoi desnice zaznamovan g. Sukljiv 6udno ja, da ae oi za aploSuo debato oglasil noben posianee iz kluba poljskoga! Ztli ae, da pride na vrato 7 tej debati od vaake atraoi po Seat gorormkoT, na to ?e ima de-bata akleniti io imafca ie beaedo generalna govoraika in pa generalnf porodevalec goap. D\ Ki.»threin.
Protigovornik Dr. Gi««gr gorori dolg govor, razpraTlja narodne razmere nil Peimkem, graja po-ravnavo, ki ae ravno aklepa med Nemci in Ceni, daja maraikako zaninieo vcyini aeskih poslancer in vladi, a vsi ao zapazili. da ne gofoti s tako na?du-ienostjo in vnetosfjo, kakor je njego?a navada, ampak nenafadno ml&Cno
Za n|im bo govoril pm od deaciee goap. dr. Gregoreej o njegoyem govorn pa kaj bolj natacnega prihodDJic.
Ylada je danes predIo2i!a na5rt postate, po kateri ae ima dovoliti podpora na Pemakem, Kranj-skem in GortSkem. Cela srota v to namenjena znaia gld. 125.000, od katere pride na Pemako zneaek gl. 90.000, na Kranjako gld. 25.000 in na Goriiko gld. 10.000.
T& vladini predlog je jako fcovaecuo preaeneoii ali iznenadil aSovenske poslanoe, ker te pidle avote ao v primeri z djanatreno bedo, potrebo i.i re«s5ino, zlaafci na Kranjakem rekel bi, skoraj irmij*. RevScina in beda na Kranjakem je tako elraana, da zmanjkuje ljudem potrebni krompir, kornza, jecmen, ovea in ajda za setev, in v olajianje te izredno velike bela je 2e potroail dei. odbor Kranjaki za nakup in raz-delenje krompirja, koruze itd. Ie za aeteT ne le gld. 20.000 v to dovoljemh od dei. zbora, ampak Su na-rocil blaga tadi za vecje avote, da bi to plaLal z ono avoto, ki je bila obljubljena od vlade za podporo.
Poakusili bodo zatoraj slovenski posianci doaeii od vlade zvisanje podpore potrebsiini primer nib, in stavili po svojem zaatopnikn v finanSnem odaekn pri-merne predloge.
Bog daj, da bi ae jim poskns tadi posrecil 1 Ravno naznanja predsednik zbornice, da ata mesti v debati zamenila gosp. Gregnrec in moravaki poalanee iapnik France Weber, kateri je postal toraj prvi govornik na desnici; goap. Gregorec pride pa na vrato ko tretji govornik od desne atraoi.
Politidni razgled.
Dr^avni zbor se je v sredo spet se-Sel; na dnevnem redu prve seje je bila splosna razprava 0 letnem proracuau; veliko govoraikov se je vpisalo toliko za sploSuo, kolikor za na-
" t -'       - .1
drobno razpravo.    Slovenski posianci si hocejo,
ksker druga leta, tudi letos delo razdeliti, tako
da bodo razni posianci  prisli   na  vrsto v teku
nadrobne razprave, v kateri se razpravljajo pro-
racuni raznih ministerstev; 0 svojem  6aau  ho-
tew* Sitateljem  prinesti   ali  cele  govore slov.
posianeey ali vsaj posnetke iz njih.   Le kratek
j cas se, ne vec dober mesec, je dr2.  zboru od-
[ IoLen v zasedanje, ker koncem maja se sntdejo
! delegacije  v  Budape§ti_ in _v treh  sknpnib
ministerstvih vie delajo  priprave   za  to;   sred
! maja bode pod cesarjevim predsedniStvom mini-
I sterski svet, v katerera se bode kone^no dolofiil
prorafiun  skupnega ministerstva, ki se bode na
to predloiil delegacijam.
;           V Ljubljani  so imeli te dni dopolnilne
volitve v mestni zastop. Mi smo misiili, da bode §lo, od kar je bil tudi „Slov. Narud" po lanskem zasedanji dez. zbora kranjskega prise-gel na geslo: Bvse za vero, dom, cesarja" in potebno §e od kar so izkljufiili in odstranili iz ljubljanske gitalnice cdini katneu spodtikljcja t. j. nSo6o", vse gladko pri vseh volitvah, da se bodeta 9Slovenectf in ^Slov. Narod" kar pod pazduho pcljala na rotovz oddat svoje glasovc za edne in iste kandidate. Oh! kako smo se motiii? Tako zivalmih dopolnilnib volitev v mestni zastop vze dolgo niso imeli v Ljubljani, kakor so letosnje; nastal je boj ljut in strasten med liberalno, oziroma ffNarodovoK in „Bruso-vott, in pa konservativno — narodno stranko. Yze pri volitvenili shodib, pri katerin so se postavljali kandidatje, se je kazala neka nape-tost; vender so se postavili, ee tudi ne edno-glasno mirnej§i in treznojsi mo^je za kandidate: Ti niso vgajali radtkalni „Narodovi" stranki, zato je zacela ruiiti discipline) in je na svojo roko praglasila za II. razred svoje kandidate. „Slovenecu piye 0 vzroku tega ruzpura: „Terau (volitvcnemu boju) je vzrok v prvi vrati ta, da hoCe ozja stranka „Slov. Naroda" dobiti v roke monopol pri mestni vpravt ter s?(»jevo-Ijuo gospodariti z „mestnim premozenjem in v gotovem delu" tudi z imovino mestnega prebi-valstvatf. %e zadnja leta smo cutili #terorizem mestnih ofietov te stranke, katerim se je zarad 8ljubega miru" vdiijala ve6iua mestnega zasto-p;i, obstojeca iz mirnejsih in treznejSih meccano v .. . . za to so mnogi mcscanbki krogi javno in zast'bno izrazali zeljo, naj se konservativni ziviji zdru2ijo Yodpor proti radikalcem in „na-prednjakom" iz tabora „Slov. Haroda*. Tako se je tudi zgodiio; sestavil se je neodvisui na-rodni mesCanski voliloi odbor, postavil svoje kandidate in z njirui v III. razredu sijajno zmagal; „Brusovec8 J. 2elezntkar je sramotno propadel, vlovil je od 380 oddanih gJasov ko-maj 46. Take zmage konservativne stranke nNa-rodovci" niso pricakovali, zato )e pa tudi sNa-rod" kar zbesnil ter konservativecra napovodal boj na ^ivljenje in smrt. 8Slovenec" pravi, da konservativna stranka boj sprejme, ce ze ni drugaee, ker boljsi je ociten boj, nego zavra-ten terorizem; v St. 85 pa pile isti list: „Kar dela valove sedanjega volitvenega gibanja v Ljubljani, je edino Ie odlocen odpnr proti 0 z j i nNarodovi* stranki, kateri je „hegemonija, sa-mosilstvo oni smoter, za katerim tezi z vsemi silami. Ta odpor je pa tako naraven, da se ma nikdo ne cadi, kdorpozna tnkajsnje razme* re in ne motri le iz daljave sedanjega polozaja v nsrci slovenskega telesa". Za „voditeljeu se silijo z obema rokama mozje, ki iz rnnozih vz-rokov nimajo splosnega zaupanja in to poraja separatizem, ki je najMostnejia prikazen glede na obceslovenske razmere. Pred nedavnimi leti ni bilo med nami tega koristolovja, vsa sloven-ska stranka je bila edina proti politicnim ne-prijateljem svojim. Odkar pa mlajsi mozje iz radikalnega tabora lezejo na povrsje, raste ne-sreini antagonizem. To naravnost in odkrito povemo sorojakom v sosednih slovenskih pokra-jinah, da poznajo vir, iz katerega prihaja ves boj med nami. Tega semena torej ni sejal „kri-vi prorok v Goriei*, kakor vLeraj  zopet trdi
„Slov. Narod", zakaj seme politicnega razpora je 2e prej kalilo in se razvijalo v na§ih tleh, ko 8. g. dr. Mahnic" se ni stopil v javuost. . , B Tern besedam ne dodamo niftesar, ali vsprejeti smo jib hoteli navlasfi za to, da se tfitatelji .SoCe", kateri niso narofieni na „SIovenca" iz tega lista prepridajo koliko da je verjeti onim, ki vedno zatrjujejo, da na Slovenskero ni ne liberalcer ne radikalcev.
Zaupni mozje obeh strank na^emskem so imeli te dni spet konference na Dunaji in ministerstvo jim je predlozilo v razsojo predloge. kateri zadevajo poravnavo in spravo na CeSkem; konference so bile tajne.
M o r a v s k i dez. zbor je bii te dni sklican v kratko zasedanje v ta naraen, da bi deiela, kakor je nasvetova! dez. odbor, vzelu na posodo 9 miljonov, da se s tern posojilom plaSa zero-IjiSdina odveza in pokrijejo drugi izrcdni strolki. NemSka ve&na je predlog sprejela proti ugovoru SeSke manjsine, ki je nasvetovala, da si dezela izposodi le 6 miljonov.
Hetniki drzavni zbor je sklican 6. maja, dez. pruski zbor pa je pridel svoje delo-vanje 15. t. m. V prvi seji se mu je predstavil novi kancelar in razvil sroj program. V svojem govoru se je spominal naj prej Bismarcka in njegovih velikih zaslug za Nem&jo, povdarjal jt? dalje, da je prihodnjoat NeroSije zagotovljena, da je novo ministerstvo edino, ki hoce z vsemi sodelovati ki imajo sr'-e za Prusijo in ki bo&ejo pomagati, da se IVusija v monarhiLuem, cela NemSija pa v narodnem smislu razvija.
A n g I e § k a vlada je dolgo mislila, da bode Iree se silo vkrotila, a slftd»ji6 je vender vvidila, da to ne gre in da je treba na vsak naSin kaj storiti za vbogo irsko ljudstvo. Vlada dela zdaj na to, naj si Iraki prebivalci kupijo mate posestva in ona jim posodi denara, kateri bi se jej vrnil v 40 letifa.
Domade in razne vesti.
Imenovanja. Okrajni eodntk t Piraim A r-t u r Fleischer je imenovan avetovalcetn pri de-ieloem sediigi v Trstu, okr. sodiSea prUtav na Vo-loskcm K a r o 1 M a I d o n e r pristavom pri deiol-nem sodtidt v Trstu, iu avskultaot Jurtj Zottig pristavom v Mootooi, oziroiaa na Yoloskero.— Nad-sodnija v Trstu je grofi Alberta Coronini imenotala Bodnijskim avakaltantotn.
„Nova Soda* je prinesla y avoji zadtiji Ste-vilki vest, da je postal pri »S»6i" nas'ed nk dr. Mahnic* prof. Cerin, kateri pa je bil, kakor dalje dosta-vlja tsti Italy vie prej priden aodelavcc. Ttnna moram® ojiorekati in izjavljamo, da ni res da bi bit prof. Loriu poatal pri »SolI* nas!«dnik dr. Makniea.
Odlikovanje. Crnogoraki knez Nikita je rim-8ko-katoli§kemu §kofn v Ba.ru (Antivari) Simonu Mi-Jinovid podelil veliki kriz Danilovega rada.
Zrelostlli ispiti. Nau5ni minister je izdal na* redbo, da imajo ooi osinosolci, ki se pripravljajo za ztelostne izpite, 6 dni pred skusinjo piostih. Dija-kom bode to gotovo po volji.
V Bim odpotujejo te dni preSastiti Skol iz Lines* Gradeca in Man bora; imeli so odpotovati ic pret. teden, pa radi pogrebo aolnograSkega nadikofa m pot odioiili za aekaj dni.
Avstrijaki rimski romarji mudijo ie §e v Rimu; na potu tje bo prestali marsiktere nevSe«5noati ia teiavet kev na eelem potovanji ae niso vlegli k po-6itku tudi Be se iztuli; dospevii pa v s^eto mosto mi «draYi s > pozabilt na vse pr*,stane te^ave, posebno ker so^ voditelji v Rima vs© dobro za ujo vredili in preskraeli.
KaazonadSkof aokograikl je po trimeaeSoi, ffiueui bokzot, ki sc je b!a izcimilaiz influence, 10. t. m. vmil, Slovesen pogreb je bil v ponedeijek.
MatdV^U Ravilikarju, bh§emu trzaSkemu fikofu, postavi na Ya6ah pisateljsko podporno drustvo spominako ploSito; tako je akleniio druStvo V eaboto 12. t. m* v obdaem zboru.
Zenska emancipacija. V mestu Edgeiton v aeverni Arneriki so izvolili 2ensko za iupana; tudi pri aodnijStvu in redarstvu so 8enske nastavljene. Tudi to je naprodek!
Podpisani odbor se iskreno zahvaljuje spret-nim diletantora alavDe goriSke titalnice za prijazno sodelovanje pri veselici dne 13. t. in. v Podgori, in enako tudi dragim goriSkim goatora, ki bo nas ?kljub zel6 neugodnega vremena v tako iepera Stftvilu po6a-8tili, ter Stem pripomogli b krasnemu izidu besede. L_—_Na_ve8elo_jBvidenjo-T--prihodnji jeseni v novih prirnomejiih prostorib! Skupnega dobodka je bilo 36 gold. — po odbitih stioikih ~ jo ost&io T gold. 10 kr. v korist otrodkemu vrtu.
O'lbor kat.« po). bral. druatva v Podgori,
BMirH prinaSa v svoji zadnji lte?ilki pozlv, v katerem je 6, g. Q r eg o r Hi b § p i e 1 e r kot ua-aelnik OHnovalnega odbora Slovence na KoroSkem po-vabil ? Otloveo na v6eraj t. j, 17, oprila k prvemu obfioemu zboru kato)i§ko-politi(5uega in gospodarskegn druitva za Hlovence na KoroSkem. Naloga zbora je, da voli atalni odbor. Da postaae kodo ud tega druSva, ni treba, da bi bil posestnik, umpiik on mora biti: 1. moikiga Hpola; % polnoleten (24 let atar); 8. avstrijaki drzavljan; 4, Siovenec, bivajo<5 na KoroSkem. (I'ristopiti smejo te-daj tudi alovenski Stajerci, Kranjci in Primorei, ako na Rorolkem prebWajo; ne sprejmejo se pa koroSki Hemci, ker je druStvo vatanovljeno Ie za ^Sloyence na Koroikom*1; in tudi se ne Kpiojmcjo drugoverci ali pa brezverei, ker je drultvo „katolilko". DruStvu iohmo nujboljSi vapeh.
StraSna beda. Iz Nju-Jorka bo telegrafuje, da so ludijanci v okrajl Atabaaka torpeli tez zirao tako pomanknnje in lakoto, da so avoje lastue otro-ke vmorili, kakor tudi pse in vsakovrstne ztrali po-bijali in potem jedli, valed tega so za«©U zdaj ladl-janci 7,olo porairati,
Na6elnik IV. avstrijiko-egr^ko karavano pi§e dne 26. marcu iz Jeruzalema; Na6» karavana jo doSlu pri DftjboljSem xdravlji som vfieraj o 5. uri. Avatn Jako-ogrski konzul, prefi. g. varub ar. delele, prci. g. vodja avstrijsko-ogtikega bosploa nupravili so nam gioljiv in ljubeznjiv sprejem. Iiaravana ostano do 12. aprila v Jeiuzalemu in 14. odido v Nazarot.
Brezpladna delltev Rtoinovega semena. Tukaj^nje c. kr. kmotijako drultvo nam nazoaoja, da ima na razpolugo znatnenito mnofcino Ricinovcga semena (Rtcinus communis), ktero je prejelo od viso-kega c. kr. kmetijskega ministerstva, in da je rado-voljno razdeli brez placila med take kmetovalce, ka-tori bi hoteli poskusiti obdelovanje te rastline, tamo da ma potem poro^ijo o tspehu.
S6 semenom prej me jo narocniki tudi poaeben poduk o tern, kako se obdeluje ta rastlina, ktoro dan dunes zelo priporocajo.
Kedor Leli tucega semena, naj se nemudoma oglasi pri tukajsnjetn c. kr. kmetijskem drustvu in naj povo koliko bi ga hotel imoti. Ko bi priftlo pteve5 naroSil, se bodo, seveda, delilo v manjsih mnozinab.
Izvanredna nova maSa. — L. 1878 doiiel je ie dorasit f-iuiiC Jauez Meier kot krojaSki pomo5-nik v Zell v ziljaki dolini na Tirolskem; bil je lute-ranske vere in steer anabaptist in gojil je fie namen, da postaoe apostol ali oznanovaleo svoje vere v tej dolini. Oospodar njegov ga zvabi seboj k misjonu, ki se je tamkej obhaj.il; nasledek tega je bil, da postaoe katolican. Ker je kazal veliko zoljo do ucenja, da ga njegov biomski isuuec v solo, kasneje pride v Ameriko, stopt v samoatao, in belo nedeljo je opravil daritev ivoje prve maie v Baltimoru v Arneriki.
Ne domteljuj si preved o samem sebi. — Dr. Eogel, predsednik mladoSeskega kluba, pride veliko eaboto zvecer, kakor Caaopisi pripovedujejo, v mesto Belovodice, da bi tamkej agitovsl za moLa svoje stranke pri volitvah v dri. zbor. Ze od dalefi vidi mesto razavitljeno in na uSesa ma donijo giaso-vi meI8anske godbe. Blizo gwdu ga aprejmejo ne-kateri prijateljt in obkoli ga mala mnoiiea radeved-neiev. Trdno mialeS, da jo Bveiava in godba le njemu na cast prirejena, za6ne so zahvaljevati za si* jajni eprejpm, ter ieli to ne toliko avoji osebi pnpi-sati, temve^ idejam katere zastopa. Prijatelji^ se po-gledujejo, in ne vedo, kaj te besede pomenijo; ko dr. Engel le ne neba zahvaljevati se, pristopi prija-telj ter mu 2as5epeta na uSea*: „Oprosti! v Belovo-dioab obhajajo vaako Icto uatajenje alovesno se svo-eavo in godbo"! — Misli si, dragi 6itatelj, kisel obraz mladoLeikega voditelja.
&l. Oaprivi, pruski general in kancelar nemSkega cesarstva - slovenskaga rodu. Od odlifine osebe prejeli smo nem§ki list „Deutohea Adels-blatt*, St. 15. od 13. aprila t. I. ki se tiska v Bero-linu, in bill opozorjani na apis o rodoviui 21. Caprivi,
ktere sin je nemSki kancelar. Gotovo bo zanimalo (5ita-telje nSoce44, pa tudi vse Slovenee, (5e jim nekatere podatke o tej gotovo s 1 o v. rodovini td navedemo.
Nekateri stareji rodbinski zgodovinarji sraatrajo, da je rodbina zl. Caprivi euega rodu z velestarimi rodbinami 0 a p r a r a in M o n t e c u c o 1 i; ali to se ne da dnkizati, tudi ni kaj vsrjetno radi velike raa-like v grbih, katere imajo one todbine. Valed tega opUBtili so noveji rodbinski zgodovinarji ono izpelja-vanje, temvtc skuiajo jo ispeljati iz starodavne rod-bine il. Ciipriva, ki se je nabajala med drugimi ilah-tniki ie v 13 atoletji v uaSi forlaniji, in sicer ravno v Koprivi (laSki: Capriva) med Gorioo in Korminom; od tod tudi ime.
Dokazano je, da se je tu nahajal 13. Jul. 1224 neki Dominm Meinardns de Capriva, ker je naveden kot priea v pismu, po katerem goriika grofa Mein-hurd II. in Moinhard III. darujeta 5 zemljiifi v vaii Roneina (Rocinj P) zenskemu samostaau v Ogleji. Dru-
!;e prifie so bile: Volker L1. Dorobprg, Siegfried od 'evme, Meinbard od Florjana, in Hugo od Devina. V poloviei 15, atoletja ne nahaja ie vefi rodbina zl, Capriva na Goriskem, ter se sodl, da se je preielila na Kranjsko, Stajersko in Ogisko j to jo zelo verjetno, ker posestva goriskih grofov so se raite/.ala daleo
Sor v avstrijske pokrajine. Yerjetao je, da Izhaja se-anja rodbiua L1. Caprivi  iz ime no vane v nafii furla-niji, vender dokazati se ne da po virih (spisib).
Gotovo pa je po virih, da praded rodbina se-dunjega neroskega kancelarjc je neki Andrej K o p r i-v a, cegar sina jo cesar Ferdinand III. 10, raarca 1858 v Regensburgu povzdigail v Llahtui vitegki stan. V piamu imenujcjo m pohvalno slavna dola t^junlh pra-dedov v vojikah proti Turkorn.
Kaineje nahajAjo se potomol to ro da vine m h na Kranjikem in Siujarakem, ampak tudi na Ogrskom, v Sleziji in od tu mo se naselili na Prunkem ; pisali so %& vselej ^lahtui Ko p r i va, P-vi ki je iprmnenll
Sisavo avojoga imuna in r.«6el pisati se L|, Caprivi, il je Julij Leopold, rojeu 89, dec, 1895 in iztelcn v luteramki veri, ker ma je matt bila lutorunka. Do tega 5nsa bila jn rodbina katoliska; on Jo pradad sedanjtga nomikoga kancelarja, roj. 24. febr, 1831, — Ofiividuo, da je rodbina slov. rodu,
Zadnji pradsednikKrakovakeljudovlada,
p!em. Sohindlor /J. Sohindelhoim, utnrl je 5, aprila zjutro v Krakovem 88 let star. Mosto Krakovo v Ga-liciji je bilo do 1. 1846. od droge deiele neodvimo, in imelo je evojo vlalo.
Pokojni Je bil sin Krakovskega raoatjana, dok-tor bogoslovja in svetnega prava, prof, bogodovja na Krakovskem vset«dilii6i in kasneje proat pri oerkvi av. Miklav^a; kot talc postal je del poslanee, senator in slednjic* bil predsednik Ijudovlade do 1. 1846. — Bil je zelo u6on posebno veiik poznatelj oriental-skih jezlkov; radi tega bo ga. tudi zelo iislaii dulicv-ski in svetni krogi a bil je tudi odlikovan od cerk-vene in svetne oblasti.
Izid volitev v II. razredu v Ljubljani. — Izvolj'mi so: Vladunir Hrasky, dr. Ivan Tavfiar, Ma* tija vitez Zitteror in dr. Oanilo Majaron. V manj-Sini so oafali: Gosp. del sod. svetovaleo Lad. Rbv-nibar, dr. A. Moschfe in Fordo T6maLi6.
Radetzky-evo marsalno palico je nokdo vkradel pret. teden, iz muzeja arsenalskega na Dunaji, kjer so jo hranili in varovali a posebno previd-nostjo. Bila je sama na «>ebi velike vredaoati, od 12 -15 tiso6 gold. Dolga blizo 20 dunajakih paleev, iz {istega zlata, znotraj vol la, na zunajnji strani je bilo 8 eesarskih orlov iz bolj bledega zlata; opaaana z mnogimi oklepi z rubini, amaragdi in diamanti, ovita z lavorjevo vejeo v ziatu okincauo, z 45 zeleuimi pe-resi in 25 zlatimi jagodami. Na peresih so zapisane vse bitke, ktere je slavni marsal vodil; v notranji votlini je vloien pergament ee spomenioo podpisano od vseh vojaskih stopinj, od prostata do naj viaih 6aatnikov; na konci pa je lastnorocm podpis Njih. Ve\i6. presv. ceaarja z dostavkom: ffUutom svoje vojne pridruSim se z hvaleinostjo in veseljem".
Vsa palica akupej'tehta blizo 3 funte. — Veliko YeSe vredaoati je pa kot spomioska palica.
G. kr. poStne hranilnice. DoSla nam je uradna okro^nioa, ki priobSuje i^kaz o prometa v mesecu marou. Ylozilo ae je v cekovnem in v varSevalnem prometu skupaj 597.101krat za 73,622.236 g!., od tega na Stajarskem 30.185krat za 2,967 896 gold., na Koro&kem 8.805krat za 861.130 gl., na Kranjskem 6.938krat za 755.251 gl., na Piimorskem 9.667krat za 1,359.605 gl., a vrnitiso 166.876krat za 73,106.688 gld., od tega prido na Stajarsko 4906krat za 1,580,445 gld., KoroSko l.mkrnt za 251.855 gld., Kranjsko 976krat za 168.414 gl., Primorje 3.056krat za 1,362.413 gld. Od 12. jan. 1883 se je po drzavi vloXilo 27,980.790krat skupsij za 3.109,136.816 gld. 69 kr., izvzelo pa 8,226.703krat za 3.058,060.000 gl. 34 kr., tako je v hranlluici preostalo tiatih 51,076.816 gl. 35 kr. Med vradili je 12,881.125 gl., za kar je urad vloznikom na zabtevauje kupil in odposlal vrednostnih papirjev, Rentnib knjtfic je v prometu 9,383, vredofe
so 9,453.090 gld.f knjig-vloznic 743.456 in 16.566 cekovnie. V nearadnfem delu nabajajo se podatki o potaih hranilmcah na Ogerskem, Francoakem, Ita-fjanakem, Nizozenukem in Svedakem.
Iivatanje iiyine is Amerike, V raeseci ja« nuvatiji 1890 i. ae je izrozilo ia Zdruicnih driav 6121 kwr in Tolat t wedooeti 1,792.952 dolerjev, a Ivta 1889 f faistem meaeei izvozilo ae je le 3033 kr«v in Tolof v vredooati 906.773 doJarjev. lavaianje mesa iz Araerikd ˇ Evropo je bilo pa 1839 1. mnogo i\-ˇahneje, kakor letoinje leto.
Prad «tG leti, 1. 1790 je bilo prvi« ljndetvo loiteto. Tedaj je bilo * Zdraienih driavah 4 luilljone ptebiraloeT, a danee ae cent njih Itevilo oa 65 mi-IflonQV, Lttoe 2. one luntfa bodo ˇ Zdraienib drSa-vah tow* iteli prebivatetvo. Po raeatih mora biti v 15 dneji in po deieli v enetn raeseei soate$o.|
Trtna Ul. Ta nepridiprav so je pokasal v atrah mm ˇiaogradnikom He ˇ Mali Aaiji po vinogra lib okoli Smirne. „I0I. Zig.« printia od tarn naslednje porofilo: j.flada je poalala nradnike blilnje vati, da bi preiikali finograde ter pre^oTorili vinogradmko, naj aad« amerMko trto. Ljudje pa *i nito dali vtepati v glavo, da te amerilke trie trtna as ae loti, ko je baft Ukti lee in taiiti sad. Y«e pr:»adevanje oblaatev je bilo zaman. Trtua ni se bode vaokako hitro io mocno rassirik. — Trtna xA je najvecja neare6a vi-nogradom; kamor se je nas<"lila, pokon&i tlnorodne trte proli *•**! obrambi. Proti nj>j ni poraoci, kakor proti kaitti boiji.
c Seidenstoffe voii 60 kr. bis C 7.85 zJ&^+S*r*3L
Qaal.) — Tersendet rob*n-u. tttickweiso por«o- a. zollfrei dat Fabrik-Depot fi. Hemneoerg (K. u. K. HoflieO ZUricb* Brief* kotteii 10 kr. PorW.                        ____
Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prishwijo spo-sobne in zanesljive osebe (do-sluzeuim zendarnioni se <laje pred-nost), fci pridejo veckrat z obeiii-Stvom v dotiko.
PopraSuje se: „G. S. 1890," Gxaz postlagemd.
*   AMERIKO   *
Kia\j. belgqaki poatni pamik droitva
„Ked Star Lixrie" iz Antwerpeo-a
U Sew   York T Philadelphia Ij
kiy           priznan od fisoke c. k. avstrij. Tlade.           ]ffi
Pojasnila d»je:
ptizoano zastopstvo
Lxia^wig "Wielich
in Wien,  V, Weyringergasse 1?          HI
I                 Josef Strasser                 Mi
SpedidonsbOr. tar die k. k. Oest Staaisb&hnen in [flf!
'    __         Innsbruck.                         Hi
lfeUe totte traiBolie noacha n»co«H «M
^AmAmAJ
i Po kratki rabi prekoristno zobno fistilo.
K\          Sot* aaierikaaska
LEPOTA r giicerinova zobna creraa j ZOD        ,         (zdr.«Taiiko  araiakaaai         '
ALODONT 'IffJ?
c k. dvami zalagatelj Ha Dunaju-
Dobiva se pri  lebarniearjib   parfomeurjib itd,., 1 k«ia  35 kr. — V Gorici pri G. B. Pob-toniju,   A.  dc Gironoli,    Iekarai  Kuriier , Gristofolettiju.
rw-
urjib I Pop- S
:a
Otllikovanje z svetovnih razstav:
v Londoou 18G2, Parizu 1867, m Oonaji  1373 in spet y Paiiin 1. 1878.
*P
Mia Hut s niili ia oMe.
Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz skvno znano fi.me: Gottfried Cramer, Wilh. Mayei na Dunaji prodajajo se po 380 g!., 400 gl., 450 g!., 500 gl„ 550 gl, 600 g!. in 650 gl.
Klavirji dragih firm po 280-350 gl.; pianini drogih fiim od 350-600 gl.
Dobijo se vedno v
A. Ttaerfelder-jevi
prodajalnici in posojilnic? klavirjev na Dnnaji, VII, Burggasse 71.
. TINSKE IN SADNE STISKALMGE
najnovejie eestave prar   priptavne in  za 200/q  bolj mocne kot drage.
NA DER2AVNI sadni razstavi na dunaju
meseca oktobra 1S88 kofc naj-
boljse spoznane in & Pervim
darilom obdarovane.
M L, IN E za grozdje in sadje
izgotovljajo in prodajajo
Ph. Mayfahrt <* Co.
Fabriken    landwirthschaftli-
cher u. Woinbau-Maa h?nen,
Eiaengieaserei   und   Damof-
bammerwerk
Duaaj II, Frankfort a. M. a. Berlin N.
EATALOGr in usako  jiojasnilo na zabtevanje gratis in franko.
— Sposcboi zastopniki se iScejo ter dobro p!a6ajo. —
i dotea jpmljMW is pfljtajM progto [
Taodor Slabaaja
mm t Sorlci nk M\\ ft. 17-
prtporoLa se vljudno pri vispko dastiti du-hovHdini v napravo cerkvenih posod in oroLja najuovejge oblike, kot: monstiniic, kelibOT itd. itd. po najnizji ceni.
Stare reci popravi, ter jih V Ognji po-ziati in posrebri. Na b.agovoljno vpraSanje radovoljno odgovnrja.
M\i bltgo dsbrs ipnTljras it poltaiag proito!
NAZNANILO.
Podpiaani stcje si v c3at tilavnemu obcinstvu nazoaniti, da je odprl v tukajfinjuni m -stu novo bar-varijo. V barvanje aprejejua sc preja in tkauiua to-liko voinena kakor tudi drugovratna.
Zagotovlja todno in dobro izvraitev po tako nizkib eenabj kakor ooboden drug,
Sprcjema uaro(5ila in dola na ieljo tudi na do-tnu naroemkov.
Jakob Olede,
Via AaooU stev. 27,
vzajemni zavod za zavarovanje *kod na Onuaji, I., BAekerNtrasse 14.
kottce«?jov«R vi!ed wMtfSrsks ruredbe z dnem 28. februvarlja 1889.
Zavod za\aruje;
^ M Prt»|W|iv»jiint|»r»isaWi!v0 primoiisit sroll ifcttfl po poUrn, atretl In ektpfozljl - sa taka «a-varoTiinja jamfiijo solidarno prri Tfajemnl z»f§ro« ˇBlni zavodi, kaieri to dlani rAzdelilnega drulitra TzajemnHi zavftrovalnic. Vnled xveze as Yzujamvjimi ZHTnroralnimi zavodi ramore „UN10" zavarovftnjB t ssjveti vret!no«ti oklepati in dujo oa podlagi te crezo iFVojim zavaror«r<ceRt r.ftjvefjo rurnost. Vsakoletni prebitek razdelii ue bode med zararorance.
Zavod vpeljal je tudi novo, doslej io no po« znato mroko zavarovanja, namrsc:
Zavarovanje cerkvenih zvonov proti prelomti all razpoka. V to etroko spudajo one ikodo, kaiere nito nualedki poiaro, temreA ki nattanejo Ttled druztb katerih-koli sluSnjer. K vdelezbi v tej ?ata-rovafni stroki vabijo to vsi preuattiti cerkreni prfcdstojniki
Tudi potreduje zavod pri prvia vzajemnih za-rarovalnicflh
ummi* u iirljaji is proti awgadia-
Vpniianja glede zavarovanj Magovolijo naj te podpiPanemu glarnemu zattopti ali pa okrajnim gospodom zastopnikom dopoSiljati.
Zattopnistra po deifeli oddajamo saupnim o« tebam, katero te naj pismeno ali uttno pri podpi-tanem glavnem zattopu oglase. Za Got tco imenorali smo goapoda M. KsrsiCa nasim zastopnikom.
Ljubljaea, meseca februvarija 1890.
I
Iriani lutop modi
za Kraajeko,
id mm* t pjui
ajartko in Primorsk*. JOSIP PROSENC.
»»WI^Y|^| »lM M J \\f ****
y samih osmih letih po iznajdbi ¦"-'-'       na stotine  priznan j   pridobila bi je: Otfr      Rib. Gaertner-jeva tekoca fraa-fc^-^f   coska likavna mast za tevlje. ^          V eni mi nut i   svetijo   ae  «evJji
kot zrca'.o, ne da bi jih krtacil. PomaSejo ae cevlji aamo a to mastjo in ˇ treoatkn poatanejo in oatanejo tudi crni iu svetli aaj za 8 dni. Mokrota jej nic ne §kodi, da ta mast zabrani cclo, da ae cevlji tako lahko ne premocijo. Priporoca se posebno velec. duhovSCini. p. n. oficirjem, oskrb-iiikom, Iogarjcm in aploh vaakema. Pri c. in kr. vo-jakih je ze davno v navadi. — Tudi konjska op rata Clsti se lepo s tern mazilom.
PoSiija se proslo poSt.: 2 akl. m 1.30, 6 skJ.za » in 12 rid. za 480.
Kemi6oa  tovarna  R1H. GABETNER, c. ia kr. vojni oakerbovalec, Wien, Giaeiastraase 4.
Prodaja se pri vecih kupeih, usnjarjsh in cevljarjih. V Gorici ima zalogo: EM1LIO GENTIU,  Via Signori.
|       PRODAJA PAPIRJA        \
:Tiskarmi Pallich^!
|j                 v Gorici — Travnik 6                 f
]          Prodajam po najsi<ži ceni vse, kar je po- H
I treba za pisanje in aol^ko rabo. Tiskam knjige w. j in drugo. Imam v za!>gi tiskovin? za občin* [I I ske vrade, šolske, molitvene knjige, liste Mu- n 'i strovane in m modo,   slovstvena   dela   vseh k
h          Tiskovine vsake vrsto se oskrbujejo točno k?
fl in najcenejše.                                                       [I
*          Nadojuje se mnogih naročil se priporočam [l
j! 2 odličnim spoštovanjem                                     tt
|                         JI JRallicii,    jjl