XIII. mednarodni spomladanski sejem od 12. do 21. aprila 1974 Leto XXVII. Številka 14 SiSice^i; ?bi- konference SZDL in Trti* ,nl' .Ra4ovljica, Sk. Loka Krani ri„"~ Jzda->a CP Gorenjski tisk ~ Od,mi® ni- urednik Anton Miklavčič dogovorni urednik Albin Učakar g L A S I L O S O C I A L I S TI CNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, sreda, 20. 2. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1* januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Pohod na Stol ZK je pred pomembnim izpitom soboto je bilo na Primskovem tekmovanje mladih zadružnikov na temo Kaj veš o kmetijstvu. Več o prireditvi berite na 5. strani — Foto: F. Perdan inahst Jože Skubic drvi »bronu« naproti. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice bo v soboto, 23. februarja, in v nedeljo, 24. februarja, organiziral že deveti spominski pohod na Stol. Organizacijo nad zimskim vzponom na Stol je prevzel Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice. Tudi letos pričakuje organizator precej udeležencev iz vseh planinskih društev in alpinističnih odsekov Slovenije. L,___' Gorenjci najboljši V soboto, 16. februarja, so na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah proglasili najboljše športnike Zveze letalskih organizacij Slovenije. Večino najvišjih naslovov so pobrali Gorenjci. Za najboljšega slovenskega jadralnega pilota so proglasili Franca Štruklja, za najboljšega padalca Janeza Šolarja, za najboljšega modelarja Franca Markuna in za najboljšo letalsko šolo, šolo ALC Lesce. Le pri motornem letenju je bil za najboljšega imenovan Matija Skrlec iz Ljubljane. M. H. MlU(nik Franc Zakelj iz Škofje Loke v akciji. Jože Bohinc je po osvoboditvi deloval najprej kot režiser in organizator amaterskih kulturnih skupin. Leta 1959 je bil predsednik občinskega sveta svobod in prosvetnih društev na Bledu, od 1961. leta pa predsednik ZKPO občine Radovljica. Bil je pobudnik za ustanovitev kulturne skupnosti Radovljica, predsednik iniciativnega odbora, ob ustanovitvi pa je bil izvoljen za predsednika te samoupravne interesne skupnosti. JR »Temeljni pogoj za nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe je, da delavski razred obvlada celotne družbenoekonomske odnose. Zato so zveza komunistov in vse subjektivne sile pred pomembnim izpitom. Uspešno ga bomo opravili, če bomo uspeli doseči, da bo delavec res neposredno odločal o rezultatih dela.« To je poudaril med ponedeljkovim obiskom v radovljiški občini član predsedstva SFRJ in ZKJ inž. Marko Bule, ko se je popoldne pogovarjal z gospodar-sko-političnim aktivom občine o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih pred 10. kongresom ZKJ in 7. kongresom ZKS. Dopoldne pa je obiskal Verigo Lesce, kjer se je pogovarjal s predstavniki tovarne. Inž. Marko Bule je dejal, da smo bili od zadnjega kongresa naprej priča potrošništvu, ko-mercializmu in drugim podobnim pojavom, pri čemer pa smo pozabljali na trg in na človeka oziroma delavca. Predlog resolucije 7. kongresa ZKS, ki je že v razpravi, nakazuje izhod iz tega položaja in naloge, ki čakajo komuniste. Značilno ne le za kongres slovenskih komunistov, marveč tudi za druge kongrese ZK bo, da bodo osnovne resolucije nakazale tudi osnovno smer. Ob njih pa bo več konkretnih resolucij s posameznih področij, kot so zdravstvo, stanovanjska politika, izobraževanje itd. Ko je govoril o položaju delavca v družbenoekonomskih odnosih, je poudaril, da je v prihodnje treba zavreči vsako teorijo o ne-vmešavanju zveze komunistov na vseh področjih družbenega dogajanja. Zveza komunistov se. mora usmeriti na razreševanje življenjskih vprašanj delovnih ljudi. Zato je ne smemo pojmovati kot nekakšno koalicijo, marveč kot enotno in napredno politično silo, ki je odgovorna za naš nadaljnji družbeni razvoj. Zvezi komunistov noben problem ne sme biti tuj in komunisti ne smejo biti neprizadeti in pasivni do vprašanj, ki zadevajo občane. Da bodo takšna vprašanja dobila konkretno opredelitev v kongresnih resolucijah, pa jih je treba načeti in opozoriti nanje že v predkongresnih razpravah. nataknejo smuči X VIL sindikalnega prvenstva so se na oriski planini pomerili med seboj delavci javne varnosti in cariniki z območja Gorenjske bo?,?n^ka, Pla?ina. naš letos naj-»EhWP^ ari?i in »iskani zimski »JUdorado«, ki edini premore do- okroan«nga (b?la odeJa Je de*>*la rem ga8° centimetrov!) in v katetera 8e zadnje tedne kot po tekočem traku vrstila številna pet?k°na"ja'. je bila Pretekli čar«J;u1ZOrišče zanimivih smu-med , S .ln 8ankaških obračunov prvenstv! 5n,Ci VIL sindikalnega afj • a. delavcev javne varno- «ke. TiC8tinSe V^očja Gorenj" datek ®Y«£fi^[edni besedni do-norda koea / £7en8tv°« b° mnenje, d« le Z*®1, v ^otno velik ina« t!! .rat šlo > sPas, ko 80 za sedenja otrpli referenti, tajnice, šefi, pod-šefi in pisarniške moči vrtali luknje v mokro preprogo ter ob spodbudnem vzklikanju gledalcev prenašali v prakso načelo »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ampak ni res! Obe disciplini, sankanje in veleslalom, sta minili v znamenju zagrizenih bojev s časom, metri, vzboklinami in vratci, v znamenju voženj, ki jim nihče ne more oporekati značilnosti elitne dirke in v katerih so o dobitnikih kopice praktičnih nagrad, darila, različnih tovarn in podjetij, odločale desetinke Nadaljevanje na 12. str. Odličje za Jožeta Bohinca Prejšnji teden so v Ljubljani podelili trinajstim kulturnim delavcem iz Slovenije najvišja priznanja zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije. Odličje svobode z zlatimi listi je prejel tudi Jože Bohinc, sekretar komiteja občinske konference ZK in predsednik kulturne skupnosti Radovljica. To pomembno odličje so mu podelili za dolgoletno požrtvovalno organizacijsko in ustvarjalno delo na področju oblikovanja in razvijanja kulturnih dejavnosti, posebno za uveljavljanje množične kulturne akcije v delovnih kolektivih. inž. Marko Bule V nadaljevanju je inž. Marko Bule govoril o gospodarstvu v svetu in doma. Omenil je energetsko, surovinsko in prehrambeno krizo v svetu in poudaril, da moramo biti na vse to pripravljeni. Računati moramo s tem, da se bodo surovine podražile. To je za Slovenijo še kako pomembno, saj je znano, da je slovenska industrija predvsem predelovalna. Precej časa se je zadržal pri letošnjih tako imenovanih protiinflacijskih ukrepih v Jugoslaviji. Prizadevati si moramo, da bomo dosegli maksimalno stopnjo rasti proizvodnje in v največji meri zmanjšali stroške. Opozoril je, da bodo potrebni tudi določeni omejitveni ukrepi, tako glede izvoza surovin kot na področju carine. Ko pa je govoril o zmanjševanju str,oškov, je opozoril na integracijske procese, ki ne pomenijo nekakšne politične lepote, ampak ekonomsko nujo. A. Žalar Letos milijardo dolarjev Jugoslovansko - sovjetska menjava je lani dosegla 850 milijonov dolarjev. Naše delovne organizacije so izvozile v Sovjetsko zvezo za 408 milijonov dinarjev blaga. Kupile pa so ga v tej državi za 442 milijonov. V primerjavi z letom 1972 se je izvoz povečal za 23, uvoz pa za 44 odstotkov. Po nedavno sklenjenem sporazumu o blagovni menjavi med državama pa bo vrednost trgovine letos presegla milijardo dolarjev. Mednarodni kredit za ceste S kreditom mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki znaša 15 milijonov dolarjev, bodo zgradili več cest v Bosni in Hercegovini. Na novo bodo zgrajeni odseki Bosanski Novi—Prijedor, Tuzla—Do boj, Tuzla—Medjaš, Bugojno— Livno, Gornji Vakuf—Prozor in Vranduk—Zenica. Ceste naj bi začeli graditi v drugi polovici leta. Počasi do ključa V zadnjih petih letih smo v Sloveniji zgradili 48.234 stanovanj. Od tega jih je bilo v družbeni lasti 23.658 in v zasebni lasti 24.576. Ob tem pa smo konec lanskega leta zabeležili kar 29.418 nedograjenih stanovanj, kar pomeni, da smo predlanski rekord — ta je znašal 29.255 nedograjenih stanovanj — presegli. V nova stanovanja se je lani vselil 9401 nosilec stanovanjske pravice oziroma lastnik. Donava — Egejsko morje? Vodna povezava Donave in Egejskega morja po rekah Morava in Vardar ter njunih pritokih je tehnično izvedljiva, vendar bi bilo treba obdelati tudi njeno gospodarnost. To je ugotovitev skupine strokovnjakov komisije za razvoj pri Združenih narodih. Prvi načrt za prekop so naredili že leta 1909. Plovna pot, ki sedaj poteka od Beograda po Donavi do Črnega morja in od tu do Egejskega morja, bi se po novem kanalu skrajšala od 1800 na 700 kilometrov. Rdeči prapor že šestič V Kragujevcu se je v* soboto pričelo dvodnevno zasedanje samoupravljavcev. Srečanje, ki ga imenujejo Rdeči prapor, je bilo letos že šestič in je bilo sklicano ob obletnici prvih delavskih nemirov v Srbiji 15. februarja 1876. leta. Srečanja se je udeležilo več kot 1200 samoupravljavcev iz okoli 600 delovnih organizacij iz vseh naših republik. Slavnostni govornik je bil Stane Dolanc. Nova veleposlanika Z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita je bil za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v Venezueli imenovan dosedanji predsednik komisije za verska vprašanja pri skupščini SRS Pavle Boje. Za novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika v mongolski ljudski republiki pa je bil imenovan član sekretariata za zunanje zadeve pri ZIS Drago Novak. Visoke cene sladkorja Prav zaradi izredno nizkih cen sladkorja na svetovnem trgu smo pri nas zanemarili njegovo proizvodnjo in smo zadnjih nekaj let prisiljeni to živilo uvažati. * Ob splošnem naraščanju cen pa so tudi cene sladkorja na svetovnem trgu poskočile, in to v takšnem obsegu, kot ni nihče pričakoval. Te dni stane kilogram sladkorja na londonski borzi skoraj 8 dinarjev. To pomeni, da se je cena od sredine leta 1972 povečala za petkrat, v primerjavi z letom 1968 pa kar za sedemnajstkrat. 2 m ^ m m Sreda, 20, februarja 1974 52.000 evidentiranih v Sloveniji Kranj Josip Broz-Tito naj bo predsednik republike brez omejitve mandata proizvajalcev, žensk je približno tretjina, mladine do 27 let pa četrtina. V petek dopoldne je bila v Ljubljani prva seja republiške kandidacijske konference socialistične zveze. Pred to pa je bila deveta seja republiške konference socialistične zveze. Na kandidacijski konferenci so razpravljali o dosedanjih pripravah na volitve, sprejeli dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora republiške skupščine in merila za izbiro možnih kandidatov za družbenopolitični zbor republiške skupščine, za zvezni zbor zvezne skupščine in za predsedstvo SRS in SFRJ. Republiška konferenca pa je na seji razpravljala med drugim o predlogu možnih kandidatov za delegate socialistične zveze v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Na prvi seji republiške kandidacijske konference je poročal o dosedanjih pripravah na volitve član izvršnega odbora republiške konference SZDL Jože Kavčič. Ugotovil je, da se je po lanskih začetnih težavah pri evidentiranju možnih kandidatov letos veliko spremenilo. Medtem ko je bilo oktobra lani evidentiranih v republiki šele 3340 možnih kandidatov in njihov sestav ni ustrezal sprejetim kadrovskim načelom, pa je bilo pred dnevi evidentiranih že prek 52.000 možnih kandidatov. To pomeni, da pride na eno delegacijo okrog 30 možnih kandidatov. Tudi sestav možnih kandidatov za delegatska mesta se je močno približal veljavnim merilom kadrovske politike. Tako je med evidentiranimi 44 odstotkov neposrednih Na kandidacijski konferenci so ugodno ocenili dosedanje priprave na volitve, z dolgotrajnim aplavzom pa so pozdravili predlog republiški skupščini, naj zvezna skupščina izvoli Josipa Broza-Tita za predsednika republike brez omejitve mandata. Kot rečeno se je pred sejo kandidacijske konference sestala republiška konferenca socialistične zveze. Med drugim je sprejela sklep, da bodo družbenopolitične organizacije pošiljale delegate v družbenopolitični zbor slovenske skupščine in dogovor, po kakšnih merilih bo ta zbor oblikovan. Dokumenta so namreč spremenili zaradi sklepa blejskega sestanka predsednikov ustavnih komisij republik in pokrajin, na katerem so poenostavili ustavno opredelitev družbenopolitičnega zbora v republikah. Član izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze Savin Jogan je poudaril, da je najnovejša opredelitev razjasnila še zadnje pomisleke, da gre za nekakšno koalicijo v zboru zastopanih družbenopolitičnih organizacij. Rekel je, da ta opredelitev pomeni enotno fronto socialističnih sil pod vodstvom zveze komunistov. Tako na primer predlog tudi predvideva, da opravlja funkcijo kandidacijske konference republiška konferenca socialistične zveze, v njej pa so delegacije vseh republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij. A. 2. Jutri konferenca ZK v Tržiču V petek je bila v Tržiču redna seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so obravnavali zadnje priprave na zasedanje občinske konference ZK, ki bo jutri popoldne. Člani komiteja so se dogovorili, da bo imel uvodni referat sekretar komiteja Janez Piškur. Osnutek referata, ki ugotavlja pozitivne premike v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju občine -ter kaže na nekatere pomanjkljivosti v delu posameznih organizacij ZK, so člani komiteja na petkovi seji sprejeli. Sklenili so, da bo osrednja točka dnevnega reda konference ocena političnih priprav na kongresa ZKJ in ZKS. Ta točka dnevnega reda bo obsegala poročilo občinskega štaba za ustanavljanje TOZD, poročilo predstavnikov SZDL o pripravah na volitve, informacijo o letošnjem financiranju interesnih skupnosti ter sklepe predkongresnih razprav. Na jutrišnji konferenci bodo izvolili delegata in gosta za 10. kongres ZKJ. Kandidata sta Janez Bedina in Boris Jane iz Peka. Obravnavali bodo tudi predloge za delegate za 7. kongres ZKS. Kadrovska komisija in komite predlagata, da bi bili delegati Janez Boncelj, Marjan Dolinar, Peter Meglič in Milan Jazbec. -jk Program TTKS Radovljica Za jutri popoldne je predsednik skupščine temeljne telesnokulturne skupnosti Radovljica Janko Rozman sklical drugo sejo skupščine. Razpravljali bodo o delu izvršnega odbora med prvo in drugo sejo in o programu ter finančnem načrtu za letos. Iz predloga programa je razvidno, da bo letos tekmovalo v 17 panogah 2245 športnikov v temeljnih organizacijah in 2965 dijakov in učencev v 10 panogah, ki jih bodo organizirala šolska športna društva. Na sindikalnih tekmovanjih bo nastopilo 2350 delavcev itd. Od predvidenih 7560 aktivnih tekmovalcev v vseh panogah bo 1135 žensk in 1045 učenk in dijakinj. Telesnokulturne organizacije v občini imajo trenutno 370 organi- »Da« za mostove Prebivalci s področja krajevne skupnosti Log v Poljanski dolini so se v nedeljo na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka za gradnjo mostov. Udeležba na štirih voliščih je bila 97-odstotna, »za« pa je glasovalo 74,86 odstotka volivcev. Volišči na Gabrški gori in Bukovem vrhu sta se zaprli že v zgodnjih popoldanskih urah, saj so do takrat glasovali že vsi volilni upravičenci. -jg V Tržiču 582 evidentiranih Po podatkih občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so v tržiški občini evidentirali 582 možnih kandidatov za delegate. Med njimi je 136 žena, 182 članov Zveze komunistov in 86 udeležencev NOB. 202 evidentirana še nista dopolnila 27 let, 118 jih je mlajših od 35 let, 137 mlajših od 45 let in 125 mlajših od 55 let. Nihče od evidentiranih ni starejši od 55 let. -jk Včeraj dopoldne se je sestal medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in razpravljal o volitvah delegacij kmetov v kmetijskih zadrugah in obratih za kooperacijo. Ocenili so uresničevanje zakona o združevanju kmetov in govorili o pripravah na ustanavljanje kmečkih sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL ter o oblikovanju konferenc za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in gozdarstvu pri občinski konferenci SZDL in pri republiški konferenci socialistične zveze. Popoldne pa je bila včeraj v Kranju prva seja občinske kandidacijske konference. Obravnavali so poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve in sprejeli dogovor med družbenopolitičnimi organizacijami 0 številu članov delegacij za družbenopolitični zbor občine. Razen tega so razpravljali še o evidentiranju možnih kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine in o predlogu republiške kandidacijske konference o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor in ostale organe republiške in zvezne skupščine. Za danes popoldne je sklicana prva seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Med drugim bodo izvolili sekretarja in organe medobčinskega sveta ter potrdili poslovnik o organiziranosti in delovanju medobčinskega sveta. Razpravljali bodo tudi o pripravah na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. A. Ž. - Včeraj popoldne se je v Radovljici sestal medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez za Gorenjsko. Razpravljali so o družbenem dogovoru o štipendiranju v Sloveniji in o zakonu o javnih cestah. Radovljica Za danes popoldne je sklicana prva seja občinske kandidacijske konference. Na sejo so vabljeni člani občinske konference socialistične zveze in člani izvršilnih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na seji naj bi med drugim sprejeli dogovor med družbenopolitičnimi organizacijami o številu članov delegacij za družbenopolitični zbor občine in razpravljali o evidentiranju možnih kandidatov za družbenopolitični zbor občine. A. Ž. V petek bo prva seja izvršnega odbora lani ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti. Obravnavali bodo osnutek statuta in predlog začasnega financiranja samoupravne stanovanjske skupnosti. Odločali bodo o raZ' pisu delovnega mesta tajnika in se dogovorili o določitvi poslovnih prostorov-Preučili bodo tudi organizacijo samoupravnih enot za gradnjo stanovanj. JR Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti varstva okolja pri občinski konferenci SZDL Radovljica Janez Vari je za petek popoldn« sklical na Bledu ustanovni občni zbor skupnosti za varstvo okolja. Na zboru bodo ustanovili vodstvo skupnosti in med drugim razpravljali o pomenu in delu skupnosti ter o varstvu okolja. A. Ž. m w • v frzic Ta teden se bo zvrstilo v Tržiču nekaj pomembnih družbenih in politiČ' nih srečanj. Včeraj so se na komiteju občinske konference ZKS sestali sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. Danes bo v veliki sejni dvorani skupščine občine prva občinska kandidacijska konferenca, jutri pa bo zasedanje občinske konference ZKS Razen tega bodo ta teden v tržiški občini razprave o financiranju interesnih skupnosti ter splošni in družbeni potrošnji v letošnjem letu. -jk zatorjev in 90 športnih sodnikov. Potrebovali pa bi jih še več. Tudi s športnimi objekti so precej na tesnem, saj je v občini le 5 telovadnic, potrebovali pa bi jih najmanj 12. Atletska stadiona sta samo na Bledu in v Kropi. Za letni šport imajo 46 objektov, potrebovali pa bi jih 119, za zimske športe pa 97, trenutno pa jih imajo le 42. Posebno skrb bo temeljna telesno-kulturna skupnost letos posvetila množičnemu razvoju telesne kulture, kamor nameravajo vključiti tudi tabornike, planince, ljudsko tehniko, letalce, AMD in lovce. Glede na uspehe in perspektivo vrhunskih športnikov, posebno smučarjev, od-bojkašev, plavalcev, padalcev, kolesarjev, jadralcev in veslačev, ki sodijo med najboljše v državi, bo skupnost prispevala denar za njihove nastope. Za uresničitev letošnjega programa dejavnosti je izvršni odbor pripravil predlog finančnega načrta, v katerem je predvidenih 2,012.940 dinarjev za temeljno telesnokulturno skupnost in 417.060 dinarjev za republiško telesnokulturno skupnost. JR Zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje Svet gorenjskih občin bo v petek dopoldne v Radovljici razpravljal o regionalni stopnji za zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje v letu 1974. Na dnevnem redu je tudi razprava o osnutku pravilnika o razdeljevanju investicijskih sredstev med zdravstvenimi zavodi Gorenjske, o prekoračenih investicijah v zdravstvu in o osnutku zakona o javnih cestah. Na seji bodo imenovali tudi komisijo za sklenitev regionalnega sporazuma o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev. A. Ž. Surovina Maribor TOZD Ljubljana PE Kranj — Kurirska pot 6 razpisuje delovna mesta: 1. poslovodje PE Kranj 2. pomočnika poslovodje PE Kranj skladiščnika 3. blagajničarke 4. 3 šoferjev 5. 10 — nekvalificiranih delavcev Za delovno mesto pod 1. se zahteva izobrazba trgovskega poslovodja, pod 2. kvalificiran delavec trgovske stroke, pod 3. administrativna šola ali druga ustrezna izobrazba, pod 4. visoko kvalificiran ali kvalificirani delavec prometne stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih odhodkov. Nastop službe možen takoj. Prošnje pošljite na naslov: Surovina TOZD Ljubljana, Ljubljana Cesta II. cesarjev 370, komisija za medsebojna razmerja. termo pol SOVODENJ Predelava plastičnih mas razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa komerciale Pogoj: višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali srednješolska izobrazba in pet let izkušenj na vodilnem delovnem mestu, da je moralno in politično neoporečen. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. 2. šefa tehnične službe Pogoj: višja izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali srednješolska izobrazba in pet let izkušenj na vodilnem delovnem mestu, da je moralno in politično neoporečen. 3. prodajnega referenta , Pogoj: komercialni ali ekonomski tehnik in dve leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. 4. nabavnega referenta Pogoj: komercialni ali ekonomski tehnik, dve leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. 5. 10 delavcev za delo v proizvodnji Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku v 8 dneh po objavi ali pa se osebno zglasite na razgovor. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Bogat program idejno-političnega usposabljanja Programski večeri .V Petek je bila v Škofji Loki prva občinske konference ZK. Na "fjso njeni člani ocenili potek volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK ter priprave na 7. kon-Slovenije, izvolili komite občinske konference ZK, komisije Pr' občinski konferenci in občinskem Komiteju, sekretarja komiteja, delegate za 7. kongres ZKS in delegata za 10. kongres ZKJ, evidentirali možne kanidate za družbenopolitični zbor ter sprejeli program idejno-Poiitičnega usposabljanja članov ZK v občini Škofja Loka. Uvodoma so se dogovorili, naj ko-"jjsija za sklepe vsebinsko razčleni o osi r ne in bogate razprave v osnov-nin organizacijah ter na teh osnovan izdela akcijski program. Program dela bodo sprejeli v marcu. Za-adi izredno razgibane dejavnosti in nove organiziranosti se je pokazala *a po ustanovitvi organizacij ^ Se po nekaterih delovnih organizacijah, med prosvetnimi delavci in v interesnih skupnostih. Dan pa bo tudi poudarek svetom v Žireh, Škofji Loki m Železnikih. Ko ■ jso spregovorili o programu laejnopolitičnega usposabljanja članov ZK v občini Škofja Loka, so prisotni menili, da ga je treba podrediti osnovnim nalogam komunistov v sejanjem trenutku: uresničevanju revolucionarnega bistva ustavnih sprememb, utrjevanju avantgardne oge ZK v samoupravno organizi-ani družbi, pripravam kongresov J*© m ZKJ trer osveščanju delavnega razreda. V bogatem programu Je predvideno usposabljanje komunistov v okviru diskusijskih skupin, V premislek V jeseniško občino kot v občino z močno industrijo prihaja vsako leto več tisih delavcev iz .drugih repub- ki se nameravajo v oelovnih organizacijah zaposliti in morda se na Jese-!*»cah stalno naseliti. Prva ln 2a*asna bivališča so jim samski domovi — na Plavži Koroški Beli. Ti nattlr' P°večini mladi, se »eSftSti JSBSBS.^C g^ra^jj v nik°H ne Vključijo v družbeno življenje, ker za ®friVn?8f v raznih mladincih aktivih in organizacijah ali društvih nimajo nobenega interesa. Nekateri mladi delavci iz drugih i.\k Pa bi »e prav radi vključili, a prav mladinski »Ktivi po delovnih organizacijah z njimi ne najdejo Pravega stika. Na Jesenicah so dolgo Časa bili ti delavci — ki jih "»ti ni tako malo — prepuščeni sami sebi, lastni iznajdljivosti in lastnemu družbenemu življenju. Prav v zadnjem obdobju pa so se nanje »spomnili« pri občin-»Ki konferenci ZM in začeli zelo intenzivno reševati Pfobleme delavcev — mladcev iz samskih domov, načeli so se ukvarjati z vprašanji o življenjskih razmerah teh delavcev, njihovi Prehrani, stanovanjskimi vprašanji ter ne nazadnje tudi z vprašanji o njihovem »Ktivnem vključevanju v družbenopolitično življenje. Mlade iz samskih do-™ov so organizirali in le-ti zn &r Presenetljivo dobro nasii pri organizaciji raz-»n prireditev, prispevali so *«r pomemben delež pri ueiu v mladinski organiza- inStVeda 80 to P^i začetki r*v». i?r 80 Pokazali dobre rezultat bi jih veljalo Posnemati tudi drugje: v fe^ skupnostih, v Ta»« i . organizacijah, iz iT' Je veliko mladih slit? aktlvi morali pomi-Dr«v nanje in Jih enako-v avno vključevati za delo meri lenu' CePrav 80 Pri" in l'f° so mlade pritegnili Poneki Jk,jučili' Pa se dajo J še v.edno ne zave* mladi • marsikateri rarf ilnec lz samskega doma u *n uspešno sodeloval. -----D. S. komunistov vključenih v organe krajevnih skupnosti, vodilnih delavcev v OZD in TOZD, prosvetnih delavcev za vzgojo marksizma in samoupravne socialistične ideologije, komunistov v osnovnih in krajevnih organizacijah ter aktivih, novo-sprejetrh članov ZK, vodstev organizacij in aktivov ZK, članov občinskega komiteja, občinske konference, komisij ter vodij idejnopoljtič-nega usposabljanja. Kot posebne oblike pa so predvidene: partijska politična šola, predavanja, razprave in posveti za širši politični aktiv občine ter marksistični krožki na osnovnih in srednjih šolah. Vsaka organizacija naj bi pripravila po najmanj pet predavanj. Za sekretarja komiteja občinske konference ZK Škofja Loka je bil izvoljen dosedanji sekretar Janez Jemec, za delegata za 10. kongres ZKJ inž. Marko Vraničar, delegati za 7. kongres ZKS pa so Matjaž Cepin, Felica Flander, Lovro Gajgar, Slobodan Poljanšek ter Olga Ban-delj. J. Govekar Pod tem naslovom bodo ta teden v kranjski občini pogovori z občani o letošnjih delovnih programih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in o potrebnih finančnih sredstvih za uresničitev le-teh. Programski večeri so nova oblika pri sprejemanju delovnih programov družbenih dejavnosti v občini. Tovrstne dejavnosti se ne bi več financirale neposredno iz občinskega proračuna, marveč bi poslej občani oziroma neposredni proizvajalci odločili, koliko denarja naj bi med letom namenili za tako imenovano skupno porabo. Programski večeri bodo ta teden vsak dan ob 18. uri v dvorani kranjske občinske skupščine. V ponedeljek so svoj program razlagali predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, sveta za otroško varstvo in raziskovalne skupnosti Slovenije, včeraj pa predstavniki temeljne kulturne skupnosti. Drevi bo takšna razprava o programu temeljne telesnokulturne skupnosti, jutri o progra- mu začasne skupnosti zdravste-nega zavarovanja in varstva ter skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in komunalne skupnosti za zaposlovanje, v petek pa bo razprava o programu konference za socialno delo. Koordinacijska komisija za uskladitev splošne in skupne porabe v občini za letos vabi občane, da se razprav udeležijo. A. 2. Občanom krajevne skupnosti Orehek se opravičujemo za pomoto v zvezi z organizacijo razprave o dogodkih na Bližnjem vzhodu z vidika naših obrambnih priprav, do katere-je prišlo dne 14. februarja. Ta neljuba pomota je nastala zaradi časovne neusklajenosti med obvestilom občanov in vodjem razprave. Za razumevanje se zahvaljujemo. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj Priprave na svetovni dan invalidov Osrednja akademija bo v Kranju Prostovoljni prispevki za otroke Posebne šole — Pred nedavnim je bila na Jesenicah seja medobčinskega društva invalidov Gorenjske, na kateri so raz- Povabilo narodno-zabavnim ansamblom pravljali o bodočih nalogah gorenjskih podružnic invalidov. Dogovorili so se, da bodo letos posvečali poseb- Premalo Slovencev na vojaških akademijah »Vsa dosedanja prizadevanja, da bi se na vojaške akademije vpisovalo več Slovencev, so bila zaman!« je na petkovi novinarski konferenci v ljubljanskem domu JLA dejal načelnik vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu general-major Rado Klanjšček. »Za to iščemo vzroke, dogovarjamo se s starši, vendar pravih rezultatov ni. Mi in Zvezni sekretariat za narodno obrambo smo nemočni, pomagati bi morali tudi drugi. Na naši akademiji je komaj deset odstotkov Slovencev.« »Zdi se mi, da je večina mladih fantov premalo seznanjena z možnostmi študija in zaposlitve in ne nazadnje z ugodnostmi, ki jih imajo med šolanjem,« je nadaljeval predstavnik mornariške akademije iz Splita. »Mnogi si vojaški poklic zamišljajo povsem drugače kot pa v resnici je. V neki anketi, ki smo jo pred nedavnim izvedli na nekaterih srednješolskih zavodih, je večina menila, da je za premajhno zanimanje za vpis na vojaške akademije kriva kriza vojaškega poklica pri nas in v svetu. Na naši akademiji se nam je letos prvič zgodilo, da se je vpisalo manj Slovencev kot smo predvidevali.« Na vseh vojnih akademijah v državi je trenutno le 4,2 odstotka Slovencev, glede na delež prebivalstva pa bi jih moralo biti najmanj 8,3 odstotka. »Zvezni sekretariat za narodno obrambo je lansko leto izvedel posebno anketo, kjer so Slovenci odgovarjali na vprašanje, zakaj se otepajo šolanja na vojaških šolah,« je v nadaljevanju dejal general-major Rado Klanjšček. »Dobili smo zanimive podatke. Na prvem mestu so kot vzrok dijaki srednjih šol navedli dejstvo, da je vojaški poklic težak in zahteven in da lahko najdejo tudi lažje poklice. V nadaljeva- nju so omenili, da bi bili po končanem šolanju v precej slabšem položaju od tistih svojih kolegov, ki se šolajo na civilnih šolah. Kot tretji vzrok pa so omenjali pogoste selitve, ki so v vojaškem poklicu nujne.« Omeniti je treba še to, da je edina vojaška akademija, ki nima težav z narodnostno strukturo, letalskoteh-niška vojaška akademija v Rajlovcu pri Sarajevu! Pa še nekaj podrobnosti o Vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. V njej se šola poveljniški kader za naslednje smeri: pehota, oklepne enote, artilerija, protiletalska obramba in inženirija. Šolanje traja štiri leta. Študentje imajo v prvih dveh letih šolanja skupen učni načrt, po drugem letniku pa se zvrstijo po smereh. V zadnjem, četrtem letniku ali delu četrtega letnika pa gojenci odidejo na strokovno prakso v učne centre rodov, za katere so se odločili. Tu si pridobijo potrebno praktično znanje in spretnosti za opravljanje dolžnosti v enotah in ustanovah. Za katerega od rodov se študentje odločijo, je odvisno od njihove želje, nagnenj in sposobnosti ter od potreb posameznih rodov JLA. »Lahko rečem, da smo v zadnjem času dosegli odločilen napredek v prizadevanjih za večji vpis Slovencev na vojaške akademije,« je menil general-major Rado Klanjšček. »Veseli bomo, če bomo lahko naš zavod razkazali tudi dijakom slovenskih srednjih šol, ki bodo morebiti potovali na ekskurzije prek našega glavnega mesta. V prihodnje bo naša velika podpora prav gotovo tudi novi zakon o službi v oboroženih silah.« Še to! Na novinarski konferenci so nam sporočili, da bo prvo soboto v marcu beograjsko akademijo KoV obiskalo več kot 60 učiteljev obrambe in zaščite z vseh slovenskih šol! J. Govekar no skrb težjim invalidom. Zavzemali se bodo za njihovo zaposlitev na lažjih delovnih mestih, za razreševanje stanovanjskih vprašanj in pomagali predvsem socialno ogroženim članom. Še bolj bodo razvili sodelovanje med podružnicami in stike z invalidi zunaj meja. Ugotovili so, da sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami lani ni bilo najboljše in menili, da bi predvsem občinske konference socialistične zveze na tem prodročju morale narediti več. Tako še vedno ponekod pri občinskih konferencah socialistične zveze ni komisij, ki bi obravnavale to problematiko. Ko so razpravljali o praznovanju svetovnega dneva invalidov, so predlagali, da bi ob tej priliki pregledali enoletno delo in uresničitev programov, ki so si jih zadale podružnice in družbenopolitične organizacije — predvsem socialistična zveza. V okviru praznovanja bo ta in prihodnji mesec vsaka podružnica invalidov na Gorenjskem pripravila po eno športno tekmovanje. Priznanja najboljšim pa bodo podelili na osrednji akademiji, ki bo 23. marca v Kranju. Kranjska podružnica, ki je tudi že razpravljala o programu, bo ob tej priliki podelila priznanja tudi vsem športnikom — invalidom, ki se ukvarjajo s športom že več kot 20 let. V Kranju so se tudi dogovorili, da bodo poleg akademije obiskali vse težje — nepokretne invalide. Tako bodo v začetku marca taborniki Kokrškega odreda obiskali vse matere — invalide, 25. marca pa bodo predstavniki podružnice obiskali na domu vse moške — invalide. Pokroviteljstvo nad osrednjo akademijo je že prevzela sindikalna organizacija Iskre Elektromehanike Kranj, ki bo pripravila tudi del kulturnega programa. Za drugi del programa pa vabi kranjska podružnica invalidov narodnozabavne ansamble, da bi brezplačno sodelovali v akademiji. Ob tej priliki bodo zbirali prostovoljne prispevke in jih potem namenili socialno ogroženim otrokom, ki obiskujejo Posebno osnovno šolo v Kranju. Narodno-zabavne ansamble, ki bi podprli to solidarnostno akcijo, kranjska podružnica invalidov vabi, da se prijavijo najkasneje do 1. marca na naslov Podružnica invalidov Kranj, Begunjska 10 (pri Vodovodnem stolpu). Uradne ure pa so vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. A. Zalar J Kranj Posojilo brez porokov. Dostava brezplačna. Izbira pohištva neomejena. Poleg pohištva, preprog in bele tehnike lahko kupite tudi barvni televizor. Velika prodajna akcija pohištva v novem salonu na Primskovem od 15. februarja do 2. marca 1974 Popust do 15 % Ker Lesnina praznuje 25-letnico, vas v času akcije postrežejo brezplačno z merkator kavo. Ne zamudite priložnosti — Lesnina Kranj vas pričakuje v novem salonu na Primskovem. Kranjska podružnica Društva upokojencev Na območju kranjske občine je sedem podružnic Društva upokojencev Slovenije. Kranjska podružnica nekako velja za občinsko, ker ob večjih akcijah usklajuje in vodi delo z drugimi podružnicami. Te so še: v Cerkljah, v Naklem, v Predosljah, Šenčurju, Preddvoru in Žabnici. Podružnice delajo enotno po pravilih, ki jih je sprejela republiška organizacija, potrdil pa republiški sekretariat za notranje zadeve. Zato pošiljajo vse podružnice poročila republiškemu odboru društva upokojencev Slovenije in ne občinski podružnici Kranj; le-tej pa se priznava vloga usklajevalca občinskih podružnic. Prav v tem pa se delo podružnic v kranjski občini razlikuje od podružnic v drugih občinah, kjer se podružnice tudi teritorialno pokrivajo. Vendar pa moramo priznati, da je sedanja oblika dela in organizacije uspešna, zato je za sedaj ne bi kazalo spreminjati. Med različnimi deli, ki jih opravlja kranjska podružnica društva upokojencev, so sprejem novih članov, pobiranje članarine, posmrtnine, prispevek za pevce, različni nasveti, delo z migracijo in podobno. Podružnica tako kot tudi veliko drugih organizira poleti in jeseni izlete za svoje člane, preskrbi klimatsko zdravljenje v zdraviliščih, v domovih, ki so pod republiško upravo in so regresirana, organizira prodajo ostankov blaga in drugo. Kranjska podružnica je lani na primer sodelovala pri reševanju vprašanja zdravstvenega zavarovanja kmetov, letos pa se prav tako kot druge organizacije vključuje v volitve. Člani kranjske podružnice Društva upokojencev kažejo posebno zanimanje za prireditve ob državnih praznikih, za izlete, za klimatsko zdravljenje in drugo, o vsem tem pa so obveščeni z razglasi. Podružnica Kranj ima tudi svojo točilnico v lepo urejenih prostorih in z lepim vrtom. Rado Uršič Pokojnina za zemljo Kmetijsko industrijski kombinat Vukovar se je odločil »upokojiti« več kot 150 ostarelih kmetov. V vukovarski občini je okoli 150 kmetov, ki zaradi ostarelosti ne morejo, več dobro obdelovati svoje zemlje. Kombinat bi prevzel njihovo zemljo ter nepremičnine, kot nadometilo pa bo kombinat kmetom izplačeval pokojnine. Višina pokojnine bo seveda odvisna od velikosti oddanega posestva. Tako bo na primer lahko kmet, star več kot 60 let, ki bo oddal zemljo v trajno last kombinatu, prejemal od 334 din za ha zemljišča na mesec pa do 1833 din mesečno za 10 ha. Pokojnine se bodo povečevale na osnovi naraščanja cen pšenice in koruze. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Jt ILs# mJP J Sreda, 20. februarja 1974 Prek 100 milijonov dohodka V tovarni čipk in vezenin Vezenine na Bledu bodo letos praznovali 50-letnico 750-članski kolektiv, ki ima razen tega še 50 vajencev, tovarne čipk in vezenin na Bledu s konfekcijskima obratoma v Vipavi in v Kočevju, je lani ustvaril 70 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka. Izvoz so v primerjavi z letom 1972 povečali za 100 odstotkov. Vezenine, strojne čipke, zavese, lahko žensko in otroško konfekcijo so izvažali predvsem v Zvezno republiko Nemčijo, Švico, Avstrijo in Anglijo. Osebni dohodki zaposlenih so se lani povečali za 35 Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem razpisuje licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 traktorja IMT — 533 2 enoosni prikolici ljutomer 2 polavtomatska RAU sadilca za krompir . 1 okopalnik, osipalnik, drobilec kep in mrežasta brana 1 kultivator RAU 1 škropilnico RAU 1 trosilec umetnega gnoja TORNADO 402 3 traktorske pluge — dvobrazdne 2 kultivatorja ferguson 1 izruvač krompirja — poljski 1 sejalnico za žito 1 krožno brano 1 4-delno klinasto brano 1 mrežasto brano 1 tarup Licitacija bo v nedeljo, 24. februarja, ob 9. uri dopoldne na dvorišču zadružne enote v Voklem pri Kranju bd Trgovsko podjetje murlia Lesce sprejme na delo več sezonskih prodajalk ali prodajalcev za prodajo spominkov v poletni turistični sezoni na Bledu. Pogoj je pasivno znanje vsaj enega tujega jezika. za bife Jurček Lesce sprejme: 1. kuharico in 2. natakarico Interesenti naj prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosednjih zaposlitev oddajo v splošni sektor podjetja do 15. marca 1974. hotel qrajsN durczir Radovljica vas vljudno vabi na veselo pustovanje v soboto, 23. februarja, in torek, 26. februarja, ob 20. uri Najlepše maske bodo nagrajene. Rezervacije sprejema recepcija tudi po tel. 75-585. Vstopnina 20 din. odstotkov v primerjavi z letom poprej. Tako je znašal poprečni osebni dohodek 1860 dinarjev. Na novo pa so zaposlili okrog 150 delavk. »Lanskega plana sicer nismo v celoti izpolnili (naredili smo za 4 milijone dinarjev manj kot smo predvidevali), vendar smo poslovno leto vseeno končali uspešno. Težave smo imeli zaradi električne krize, ki smo jih sicer skušati odpraviti z dodatnim delom, vendar smo vseeno deloma zamudili roke za zimsko kolekcijo.« je povedal direktor tovarne Janko Svetina. »Lani smo bili priča nenehnemu padanju stopnje akumulativnosti zaradi zamrznjenih cen in povečanih stroškov surovin. Tudi zdaj se trg na tem področju še ni ustalil. Mi uvažamo precej surovin, predvsem lahkih tkanin. Težave niso le z devizami, marveč tudi z dobavnimi roki. Največji problem pa so trenutno cene. Ce to vprašanje ne bo kaj kmalu rešeno, se lahko zgodi, da bomo morali ustaviti proizvodnjo.« Letos nameravajo Vezenine močno povečati proizvodnjo. Predvidevajo, da bo celotni dohodek znašal 105 milijonov novih dinarjev, število zaposlenih pa se ne bo bistveno povečalo. Le v Ilirski Bistrici, kjer nameravajo poleti odpreti nov obrat, bo na novo zaposlenih okrog 100 do 130 žensk. Adaptacija prostorov v Ilirski Bistrici, kjer bodo delali žensko konfekcijo, bo veljala okrog 4,2 milijona dinarjev. Milijon bodo prispevali sami, ostalo pa bodo krediti, pri katerih sodeluje tudi koprska kreditna banka. »V podjetju že dve leti izvajamo akcijo za povečanje produktivnosti. Tako smo lani in predlanskim precej povečali število zaposlenih. Zdaj kolektiva na Bledu ne nameravamo več bistveno povečati. Ugotovili smo, da so tod pogoji le za kapitalnoin-tenzivna vlaganja, saj odvečne delovne sile ni. Le v zunanjih obratih bomo še razvijali delov-nointenzivne procese. Zato smo se tudi odločili za nov obrat v Ilirski Bistrici. Res letos predvidevamo precej večji celotni dohodek kot lani. To pa zato, ker se je lani izučilo na novo 150 žensk. Razen tega bomo povečali krojilnico in zgradili okrog 750 kvadratnih metrov prostorov, v katerih bo vezalnica. S tem in z modernizacijo bomo povečali proizvodnjo. Dobršen del le-te pa bomo namenili na domači trg, saj nameravamo izvoz v primerjavi z lanskim letom kljub precej povečani proizvodnji povečati le za 24 odstotkov.« »Omenili ste že težave zaradi surovin, cen in povečanih stroškov. So še kakšne drUge?« »Največja- težava je trenutno ukinitev nočnega dela za ženske. Zadali smo si nalogo, da moramo do konca prihodnjega leta nočno delo ukiniti. Zato pa bodo potrebna precejšnja sredstva in upamo, da bo prišlo do uresničitve dogovora pri Ljubljanski banki, ki naj bi zagotovila posojila za ustrezno opremljenost.« »Kaj pa drugi načrti?« »Upamo, da bomo uspeli uresničiti letošnja predvidevanja, od katerih je odvisen tudi razvoj v prihodnje. Osnovne proizvodnje ne nameravamo spreminjati. S spremenjenim zazidalnim načrtom računamo, da bomo na Bledu pridobili 2,5 hektara zemljišča, kjer bi razvili kapitalno-intenzivno proizvodnjo, zaradi katere pa Bled kot turistični kraj ne bo oškodovan. Prizadevali si bomo tudi, da bi se tesneje povezali s sorodnimi podjetji v občini. Posebno škrb pa nameravamo posvetiti družbenemu štandardu zaposlenih. Tako smo se že vključili v organizirano družbeno gradnjo stanovanj. Ugotovili smo, da imamo v kolektivu še precej stanovanjskih problemov. Najbolj pereče bomo skušali rešiti s sredstvi iz solidarnostnega sklada, druge pa z lastno udeležbo v družbeni gradnji. Razmišljamo tudi o svoji varstveni ustanovi, ki jo bi zgradili v tovarni, in o svoji zdravstveni ambulanti.« Skrb za družbeni Standard v tem kolektivu je bila že zdaj prisotna. Zaposlenim plačajo prevoze v tovarno in domov. Urejeno imajo prehrano. Tako so topli obroki po 2 dinarja, kosila za zaposlene in njihove ožje družinske člane pa po 7 dinarjev. Ves čas dajejo tudi regrese za dopuste, za rekreacijo oziroma oddih pa imajo na Bledu v najemu vilo Rog. Letos bodo Vezenine, ki tesno so-deljujejo z eno največjih švicarskih firm vezenin Bischofstextil, praznovale 50-letnico obstoja. Praznovanje bo sicer potekalo vse leto, osrednja prireditev pa bo 14. junija na Bledu. Takrat bodo med drugim najstarejšim članom kolektiva podelili priznanja in pohvale. Posebne nagrade pa nameravajo podeliti tudi za 1. maj. »Kljub vsem problemom, ki jih pričakujemo, pa bo letos naša osnovna skrb, da ustrezno povečamo osebne dohodke in razrešimo nekatere probleme s področja družbenega Standarda,« je povedal direktor Janko Svetina. A. Zalar Rekorden izvoz in uvoz Januarja letos sta bila jugoslovanski izvoz in uvoz rekordno velika. Na tujem trgu smo namreč prodali kar za 5,4 milijarde dinarjev blaga, kar je 61 odstotkov več kot lani v enakem času in za 7 odstotkov več kot lani decembra. Uvozili pa smo v našo državo kar za 9,5 milijarde dinarjev izdelkov, polizdelkov in surovin. To je za 59 odstotkov več kot lani januarja in za 15 odstotkov več kot decembra. V Sloveniji smo januarja izvozili v tujino za 939 milijonov dinarjev. Lani v enakem času je bil finančni uspeh za 64 odstotkov manjši. Decembra pa smo prodali na tuje za 12 odstotkov več kot pretekli mesec. Uvozili pa smo za 1,7 milijarde dinarjev, kar je za 37 odstotkov več kot januarja lani in za 7 odstotkov več kot decembra. To pomeni, da znaša že prvi mesec primanjkljaj v jugoslovanski zunanjetrgovinski menjavi 4,1 milijarde dinarjev in je za 56 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj pa znaša 758 milijonov dinarjev in je za 13,5 odstotka večji kot lani v začetku leta. 4# H m 1L# A Odslej tudi pri usnjenih oblačil — ženske jope — ženski plašči — moški suknjiči nas velika izbira KRANJ Salon oblačil na Titovem trgu vam nudi pestro izbiro zadnjih modnih novosti usnjenih oblačil iz svinjskega in kozjega velurja. kmetovalci Pri nas dobite traktorje in druge kmetijske stroje; razen drugih krmil tudi oljne tropine, sojine tropine, suhe pesne rezance ter še nekaj ranega semenskega krompirja. KMETIJSKA ZADRUGA /r KRANJ Na Šentursko goro po širši in boljši cesti Zaradi ukinitve podružnične šole na Šenturski gori in »prešolanja« otrok na osrednjo šolo v Cerkljah je bilo treba cesto do te gorske vasice zaradi prevoza otrok usposobiti za varen avtobusni promet. Cesto so že začeli popravljati. Dela financira skupščina občine Kranj, izvaja: pa Gozdno gospodarstvo Kranj. Graditeljem pomagajo vaščani, ki želijo, da bi bilo delo čim prej in ceneje opravljeno. Čeprav poteka cesta po skalnatem zemljišču, gre graditeljem delo hitro od rok. Ko bo gradnja končana, bodo lastniki očistili okoliške gozdove in zemljišča, ki so zaradi miniranja precej poškodovana, in jih usposobili za kmetijsko proizvodnjo. Popravljena cesta bo široka 5 metrov. Avtobus bo vozil do Poljane, kjer se stekajo ceste iz Si-draža, Lenarta na Rebri in Viševce in bi na tej končni postaji vstopali in izstopali otroci in drugi prebivalci teh zaselkov. V krajevni skupnosti Šenturska gora se trudijo čim prej popraviti tudi cesto do Lenarta na Rebri, kamor pelje sedaj le kolovoz, primeren za konjsko vprego. Traso za cesto so si pred dnevi ogledali predstavniki Gozdnega gospodarstva iz Kranja. Podobne težave pri povezavi s Šentursko goro ima tudi višje ležeči zaselek Viševca. -an Začelo, nadaljevalo in končalo se je pravzaprav v kuhinji, najbolj obljudenem in priljubljenem shajališču hotelskega osebja Snežinke, elitnega hotela najvišje A kategorije, s savno, z bazeni in s pasjimi uticami za depandanso. » Vi vsi buljite in čakate na čudež, jaz pa vam jasno in glasno pravim, daje bilo vse že v ,fondamentu' zgrešeno,« je zarohnelo iz sto-kilske Barbe, ki se je edina imela upravičeno za glavno, saj je edino ona v teh dneh znala in tudi morala poprijeti za delo. »Česa pa ti manjka? Če je prazen hotel, je pač prazen,« je med čiščenjem nohtov zagostolela natakarica Klementina, ki je zadnje čase razmišljala samo še o tem, kakšen prima mojster mora biti njen monter na strehi, saj je že dobrih štirinajst dni, odkar je »namontiral« tisto, kar so mu bili naročili. O tem je zgolj razmišljala% Barbi si tega ni upala omeniti, kajti Barba je bila v takih rečeh malce starokopitna. »Česa mi manjka? Še nikoli v tem času nisem tako slabo zaslužila, saj doma že stradamo,« je zavzdihnila Barba in zavestno prezrla Klementinin pogled, ki se je sprehodil po njenih oblinah, »Poglej, bedo brezupno, poglej milijončke, ki nam frčijo skozi okno! Poglej malo dalj od strehe, po hotelih in žičnicah, poglej po tej mrtvašnici. Skozi zadnje straniščno okno poglej, od tam je najboljši razgled. Saj, pa tisti tvoj arhitekt, hja, zares krasno nas je potegnil! Ko ne bi bil stalno buljil vate, tudi ne bi bilo treba pritličja skoraj popolnoma preurediti; tistih nekaj milijončkov za preureditev bi pa lahko ostalo v naših skladih, a ne?« je pogledala Klementino, ki se je prismuknjeno hihitala, ker si je Barbino tožbo razlagala čisto po svoje: pa tija ni, babnica stara, računala na lepega arhitekta? »In Kozarček,« je osolila Barba pogovor še s socialnimi vidiki, »revež je, že toliko časa ga vlečejo, da bodo poleg njegove kolibe postavili disco bar.« »No, Barba, spet gospodarski monologi,« se je zrinil v Barbino kraljestvo ekonom Kuzma in jel z zajemalko srebati juho. »Plače kot da so v teh mesecih primrznile, nobenega dobička, nobenega dodatka in ...« Čudovito brezdelje »... nobenega učinka,« sije dovolil rahlo pripombo Kuzma. »Učinka, učinka, trap! Mar sem jaz kriva, da nas nobeden še povoha ne, da smo kot posmeh v vsej naši imenitnosti,« bi se bila Barba skoraj zadrla, a si ni upala, kajti Kuzmi se ni bilo zameriti. Slej ko prej bi lahko odpadle njegove dragocene usluge s službenim tovornjakom in potem adijo skorajšnja dograditev nove hiške! »Barba, ti se preveč ženeš, preobčutljiva si,« je bil prizanesljiv Kuzma in tudi ne brez vzroka. Že od otvoritve njegovi otroci južinajo pri Barbi v hotelu, niso pa tudi tako nepomembni čudoviti ostanki Barbine kuhe, kijih použije njihov Runo. Razprava je potem dobila nove razsežnosti, postajala je na moč zanimiva in privlačna. Med njo je Barba postregla Kuzminim paglavcem, Klementina je odšla za svojim monterjem, ekonom je moral na neodložljivo nujno vožnjo. Barba je potem razpravljala kar sama s seboj, s kom drugim bi sicer! Dve sobarici sta že od jutra igrali biljard, naslednji dve sta se savnali, peta sije v veliki hali vneto pletla pulover. Dva natakarja sta šla na obisk v hotel Zima, dveh niso videli že tri dni, peti je vadil skoke v bazen. Receptorka je pisala gimnazijsko maturitetno nalogo, učitelj smučanja je spal, šef strežbe je popravljal pasjo utico, direktor je bil kot vedno na konzorciju. Edini gost, ki je prihlačal v Snežinko, je bil Kozarček. Edino on je bil pripravljen poslušati Barbine monologe in je bil zato v kuhinji vedno dobrodošel, dasi mu je večino široke družberTe razgledanosti vcepila v glavo Barba. Vendar je bil včasih malo bolj praktičen in ji je zato predlagal, da bi bilo dobro v kraju poskrbeti tudi za nekaj več, za manj zimskega in bolj takega, da bi ostali gosti tudi tedaj, ko ne bi bilo snega. »Barba, kaj bi ob teh milijardah pomenila izgradnja dveh kegljišč in morda kakega drsališča? Da seveda niti ne omenjam disco bara, kjer bi se zbirala mladina, a ne'?« »Nič ne bi pomenila, če pomisliš, da so samo nas muhe nekega arhitekta veljale nadaljnjih dvajset starih milijončkov in to samo zaradi tega, ker mu naenkrat ni bila več všeč razsvetljava v pritličju! Kaj bi, šmentana, pomenil nakup tistega topa, saj veš, za sneg špricat gor na hrib, pa najsi bo še tako drag! Skupaj bi denar vrgli, pa kaj, ko vlečemo vsak po svoje. Saj veš, koliko sestankov je bilo treba, da smo skupaj en ubog prospekt spravili!« »Saj, saj, hk,« se je začelo Kozarčku zatikati, Barba pa je bila neutrudna v naštevanju, kaj vse manjka kraju. Ko se je znočilo, so se vsi — razen dveh natakarjev — neznanske lačni pripodili v kuhinjo in odšli po večerji vsi pred televizijske sprejemnike v apartmajih. Na sporedu je bil namreč zelo zabaven francoski film. D. Sedej Tudi traktor redno na servis Na Creininem servisu kmetijske mehanizacije v Cerkljah imajo največ težav zaradi neredne in pomanjkljive založenosti z rezervnimi deli — Najpogostejše okvare zaradi slabega in nestrokovnega vzdrževanja ter pretirane obremenjenosti kmetijskih strojev — Nasveti kmetom — Prihodnje leto v novih prostorih na Primskovem podatkih kmetijskega poslovnega združenja je bilo decembra leta 1972 v republiki Sloveniji 15.921 traktorjev, 29.086 ročnih motornih Kosilnic, 2115 samonakladalnih prikolic, 178 žitnih kombajnov, 21 kombajnov za krompir, 321 trosilnikov r* gnoj, 585 trosilnikov za umetna T7nX,498 cistern za gnojevko in ' 'W traktorskih kosilnic. Na osnovi teh podatkov je prišel decembra leta rTf i en traktor na 36 hektarjev obdelovalne zemlje, ta pripomoček 5« 1 , a v tem času vsaka enajsta swnS¥ kmetija. Čeprav napisani podatki niso najnovejši in so se ao danes spremenili, vseeno kažejo, aa se slovensko kmetijstvo mehanizira. Gorenjska ima brez dvoma v celotni slovenski kmetijski mehani- Precejšen delež. Imamo nekaj Podatkov o razširjenosti traktorjev. je zetorjev, 288 steyerjev, Precej pa je tudi domačih traktorjev znamke IMT in IMR ter tujih j ®utzov, ferarijev, mulijev, fahrov n t i? so Priromali po različnih S? i Lahko trdimo, da je gorenjska kmetijska mehanizacija zelo pisana in — neenotna. To povzroča lastnikom največ težav pri rezervnih delih. Precej traktorjev in priključkov, ki jih naši kmetje še uporabljajo, tovarne ne izdelujejo več, ker so zastareli in je bilo nujno potrebno spremeniti proizvodnjo. V primerih okvar si kmetje najprej pomagajo sami kot vedo in znajo, obračajo pa se tudi na servis. Ce še tu ni pomoči, se je treba lotiti »drage« generalne ali pa mora stroj med staro šaro ... Creina iz Kranja, o njeni usmeritvi k proizvodnji kmetijske mehanizacije smo že pisali, ima v Cerkljah edini servis kmetijske mehanizacije na Gorenjskem. Razen popravil traktorjev, cistern, samonakladalnih prikolic, trosilcev, kombajnov in podobnih naprav »zdravijo« v Cerkljah tudi gozdno in gradbeno mehanizacijo. Zgolj »kmetijski servis« zaposlenim ne nudi dovolj dela. Ko sem se v ponedeljek pogovarjal z vodjo servisa kmetijske mehanizacije Creine v Cerkljah Edom Renkom in njegovim pomočnikom Francem Strehovcem, sem spoznal, da pri nas servisi kmetijske mehanizacije še zdaleč nimajo take vloge kot na primer avtomobilski servisi. »Zanimivo,« pripovedujeta Edo Renko in Franc Strehovec, »da bo na primer kmet osebno vozilo redno vozil na servisne preglede, traktorja pa Večkrat ne, čeprav je bil dražji od avtomobila, je bolj obremenjen in obratuje pod težjimi pogoji. Vsak kupec trak- jeidetr^atare?SiAd^ri CerklJah pri popravilu glave diferenciala. Šmigoc — Foto: F Perdan lavcev servisa, saj popravlja kmetijske stroje že 13 let. Izravnava obrokov pri krmljenju koruzne silaže Y jesenskem času prenekateri kmet hiti s spravilom silaže, da ga pravi do slane in tako pospravi preslabo dozorelo koruzo. Slana, če se koruzo potem hitro pospravi, nima tako kvarnega učinka, kot se je nekaj Časa mislilo. Večje izgube hranilnih snovi ne nastopijo, nekoliko pa se zmanjša prebavljivost. Kvaliteta silaže je odvisna od zrelosti in količine zrnja v silaži, kvalitetna silaža mora imeti na 7—9 delov zelene mase 1 del zrnja. Čas setve, gostota, nega, gnojenje in čas spravila vplivajo na hranilno rednost koruze. Nasprotno kot pri travi, je koruza rastlina, pri kateri se veča z zorenjem hranilna vrednost: v mlečni zrelosti ima 17—20 % SS 0,93—1,03 SPB 9,9—11,9 ŠE Mlečna do voščena f^ost 21-25 %SS 1,07-1,21 SPB 12,5-15,1 ŠE voščena zrelost 25—30 % SS 1,24—1,38 SPB 15,7—17,6 SE Koruzna silaža je dobra krma za molznice. Več hranilnih snovi in eCJo mlečnost se doseže s silažo, ki je bolj dozorela. Pri krmljenju pa Je Priporočljivo, da se dodaja nekaj voluminozne krme v obliki vahtetnega sena (2—5 kg). Pri krmljenju z velikimi količinami silaže J Potrebno polagati več pozornosti dodajanju rudnin, ie J Tzna silaža je enostransko krmilo z malo beljakovin. Posledica PloH -ave nimajo mleka, čeprav so debele, nastajajo problemi s j L?nostjo, krave se tiho pojajo, plod zamre v maternici. Vse to pa don 1 .p.ovzr°či. veliko gospodarsko škodo. Zato moramo obroke raz ^ Z- beljakovinami — z beljakovinskimi koncentrati. To so So-.ne tropine, mesna in krvna moka. Od tropin se največ uporabljajo nad3 moka sončnične tropine. V zadnjem času pa se pojavlja kot meg°j^®stek beljakovin tudi urea, ki pa zahteva bolj precizno delo že v Pod *zv'ra xz vzhodne Azije in se je od tod razširila v vsa toplejša Pa o° ' .semena se uporablja direktno za človšeko prehrano, del tron-e uPorablja za pridobivanje sojinega olja. Ostanek tvorijo sojine Soim6' se v svetu zelo hitro uveljavile kot odlično močno krmilo. ^ tropine^ imajo največ beljakovin. Dnevno jih lahko pokladamo 8onx^.VaIiteta sončničnih tropin je močno odvisna od tega, ali so mer lušČene ali ne. Ce tropine niso luščene, imajo še vedno soraz-velik° 8t* beljakovin, vendar se njihova energetska vrednost zaradi Šteti60(^stotka vlaknine zelo zmanjša, zato da jih ne moremo več pušč * k°ncentrat. Iz tehničnih vzrokov pri pridobivanju olja trJDjajo^ac^.semenom 10—15% luščin, kar pa ne vpliva na kvaliteto 2 00 "o j'*1 ra<*e zradi prijetnega vonja. Pokladamo jih lahko ' "k kgdnevno. °dvisn sojinih ali sončničnih tropin moramo dodajati v obroku, je d0daj °t- 0c*,kyalHete sena in koruzne silaže. Povprečno jih je treba od 0,5—0,75 kg. Obrok iz 25 kg koruzne silaže v voščeni vzdrw*n-5.kg Prav dobr ^zevanje in 10 1 mleka. relosti in 5 kg prav dobrega sena in 0,75 kg sojinih tropin zadošča za koncentratov se izraža na ta način, da se izravna prignp m, ava bolje izkoristi tudi ostalo krmo. 0,50 kg soje v povprečju a k Povečanju mlečnosti za 3,5 1 mleka. torja dobi servisno knjižico z natančnimi navodili o vzdrževanju in servisih. Stroj mora pripeljati k nam, če ne želi, da mu garancija ne preteče. Lastnik novega zetorja mora na primer opraviti prvi servis v naši delavnici 30 dni po nakupu, drugega pa 120 dni po nakupu ne glede, ali je stroj uporabljal ali ne! Prav tako se naši kmetje še vedno preradi odločajo za traktorje manjše moči in hočejo z njimi ter z neprimernimi priključki opraviti tudi vsa najtežja dela. Stroj je preobremenjen in se hitreje pokvari. Cehi so nam s tem v zvezi enkrat dejali: ali imate pri vas v Jugoslaviji same vrtičke, da kupujete tako šibke traktorje. Tu je precej kriva trgovina, ki želi največ strojev le prodati in pri tem zaslužiti, ne ozira se, ali so stroji za našo kmetijsko proizvodnjo primerni ali ne! Najpogostejše okvare so na motorjih, ki niso strokovno vzdrževani. Ce lastnik kmetijskega stroja želi, pridejo naši delavci tudi na dom. Na servisu smo uvedli celodnevno službo od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Kmete bi rada opozorila, naj čim prej temeljito preverijo svoje stroje in morebitne okvare čim prej odpravijo. Sedaj na našem servisu ni gneče, prav kmalu, ko se bodo začela glavna kmetijska opravila, pa se lahko pojavi. Pozna jesen in zima sta najprimernejši za popravilo kmetijskih strojev. Posebno zato, ker vseh rezervnih delov ni vedno na voljo in je treba na nekatere precej dolgo čakati.« Sodelavci servisa v Cerkljah, večina jih je bila na izpopolnjevanju v raznih domačih in tujih tovarnah kmetijskih strojev, se večkrat kljub dobri volji znajdejo v težavah in marsikatero pikro morajo »požreti«. Vzrok: slaba založenost z rezervnimi deli! »Servis, kakršen je naš (znan je tudi v drugih slovenskih pokrajinah — op. p.) bi moral biti dobro in stalno založen z rezervnimi deli. Neke vrste konsingnacijsko skladišče bi moral biti,« nadaljujeta Edo Renko in Franc Strehovec. »Edinole Agroprogres, uvoznik Steyerjevih strojev, nam je odstopil precejšnjo zalogo rezervnih delov. Večina drugih uvoznikov in domačih proizvajalcev pa se tega še ne zaveda. Težava je tudi, ker naši vedno številnejši ' proizvajalci kmetijske mehanizacije, predvsem traktorjev, kupujejo v tujini zastarele licence in ne pomislijo, kje bomo mi in kmet dobili rezervne dele. Pri strojih, ki so bili izdelani v v klikih serijah, to še gre. Vendar pri nas velikose-rijske proizvodnje kmetijskih strojev še ni. Pogosto se dogaja, da hodijo lastniki strojev sami prek meja po rezervne dele, namesto da bi zanje poskrbel uvoznik. Sami si pomagamo kot vemo in znamo. Trudimo se, da imamo vsaj za stroje znamke IMT, IMR, zetor, steyer, deutz in druge, ki so pri nas bolj razširjene, vsaj najosnovnejše rezervne dele. Pa še na nekatere od njih moramo večkrat čakati mesec ali dva.« Servis kmetijske mehanizacije v Cerkljah se bo prihodnje leto preselil v industrijsko cono na Primskovem. Se enkrat večjo delovno površino bo dobil in storitve bodo lahko še kvalitetnejše. Številni gorenjski in drugi kmetje bodo imeli do servisa še bližje. J. Košnjek Servis kmetijske, gradbene in gozdne mehanizacije se je preselil z Labor v sedanje prostore v Cerkljah leta 1964. Na servisu je zaposlenih 24 delavcev ter 12 vajencev. — Foto: F. Perdan Na Primskovem je bilo v soboto tekmovanje mladih zadružnikov Ločanom so bila vprašanja igrača Živinorejsko veterinarski zavod Kranj: Kmetijska pospeševalna služba: Peter Kunstelj, dipl. ing. agr. Aktivi mladih zadružnikov, ki smo jih v Sloveniji predvsem na pobudo republiške konference Zveze mladine Slovenije začeli ustanavljati lani, so nedvomno najbolj uspešen način združevanja in organiziranja kmečke mladine. Dekleta in fantje, ki so se že ali pa se še bodo »zapisali« kmetijstvu, v aktivih združujejo svoje interese in ob pomoči kmetijskih organizacij združenega dela, predvsem zadrug in obratov za kooperacijo, pridobivajo strokovno znanje in izmenjujejo vsakdahje delovne izkušnje. Sleherni aktiv mladih zadružnikov ima svojega mentorja, kmetijskega strokovnjaka, izdatno pa jim pomaga tudi Zadružna zveza Slovenije in njen odbor za kmečko mladino, republiška in občinske konference Zveze mladine in druge družbenopolitične organizacije. V petek, soboto in v nedeljo so ekipe slovenskih aktivov mladih zadružnikov na področnih tekmovanjih odgovarjale na vprašanja na temo »Kaj veš o kmetijstvu«. Zadružna zveza, ki je skupaj z republiško konferenco ZMS razpisala in organizirala tekmovanje, je za vseh sedem področnih tekmovanj pripravila enotna vprašanja treh težavnostnih stopenj in priporočila ekipam literaturo, skozi katero se je bilo treba »pregristi«. Devet nič kaj prijetnih in enostavnih vprašanj o poljedelstvu, živinoreji, kmetijski mehanizaciji, zadružništvu itd. je čakalo vsako ekipo. Gorenjsko področno tekmovanje aktivov mladih zadružnikov na temo »Kaj veš o kmetijstvu« je bilo v soboto popoldne v Zadružnem domu na Primskovem. Pokrovitelj prireditve, ki sta jo popestrila ansambel Alpe in folklorna skupina Tone Šifrer iz Zabnice, je bil medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, organizatorji pa Zadružna zveza Slovenije, občinska konferenca ZMS Kranj, aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Sloga iz Kranja ter Živinorejsko veterinarski zavod Kranj. Z vprašanji Zadružne zveze se je »spopadlo« sedem ekip: tri ekipe aktiva mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Sloga Kranj, dve ekipi Kmetijske zadruge Škofja Loka oziroma njenega aktiva mladih zadružnikov ter ekipi mladih zadružnikov KZ Cerklje in KZ Bled. Pravilnost in popolnost odgovorov je presojala strokovna komisija, ki so jo sestavljali znani kmetijski strokovnjaki: inž. Marko Glažar (predsednik komisije), inž. Tone Lasič in dr. Franc Rutar. Vprašanji prve težavnostne stopnje za nobeno ekipo nista bili pretežki. Na drugi težavnostni stopnji se je prvi »zataknilo« prvi ekipi aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Sloga. Tudi drugim ekipam ni šlo najbolje. Vprašanja iz živinoreje, poljedelstva in travništva so bila za nekatere mlade zadružnike preveč zamotana. Brez izgubljene točke so odgovarjale le ekipe Sloga II in ekipi aktiva mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Škofja Loka. Začeli smo spoznavati, da je treba končnega zmagovalca iskati med obema loškima ekipama, med katerima je bila druga ekipa pri znanju in odgovorih najbolj zanesljiva. Vprašanja tretje težavnostne stopnje so našo domnevo potrdila. Druga ekipa aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka je brezhibno odgovorila na vsa vprašanja, zbrala vseh 38 možnih točk in — zmagala pred prvo ekipo Škofje Loke, ki je zbrala 33 točk in drugo ekipo aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Sloga, ki je zbrala 28 točk! Zmagovalna ekipa bo zastopala gorenjske zadružnike * i ^ ''■i ^š JK - ' j /< ^MiiiiiMi tffct m MMMMMMHMMMH mKSMm ;-fr^ ' IBf' 1 i VM i itfHft * i^nsKl iSšzA JHH| k dSHffiSHHHf Bb BMMBti^ijfa^^^^^ jBĐB mrnm i hK H1 |0EsS M« »i \ Hli đUf WM Milan Bogataj, Janko Porenta in Tomaž Inglič, člani druge ekipe KZ Škofja Loka, so odgovorili na vsa vprašanja in zmagali. Upajmo, da se bodo tudi na republiškem tekmovanju v Škofji Loki dobro odrezali! na republiškem tekmovanju, ki bo 2. marca v Škofji Loki. Želimo jim mnogo uspeha in obenem čestitamo! NAŠLI SMO PRAVO OBLIKO! Pred tekmovanjem sem se pogovarjal z mentorjem aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Sloga Kranj Sašom Stepanom, ki je po poklicu veterinarski tehnik. Mentorstvo nad aktivom je prevzel pred tremi meseci, danes pa je z uspehi aktiva več kot zadovoljen. Meni, da je aktiv mladih zadružnikov najprimernejša in dovolj vsestranska oblika organiziranja kmečke mladine. »Aktiv mladih zadružnikov pri zadrugi Sloga ima 69 članov. Njihova povprečna starost je 20 let. 80 odstotkov članov je »čistih« kmetij cev, drugi pa so sicer kmečki fantje in dekleta, vendar so zaposleni. Vsak teden se sestajamo in članstvo se iz tedna v teden veča. Kaj se pogovarjamo na naših srečanjih? O poljedelstvu, o živinoreji, o krmi, o gradnji in o urejevanju hlevov itd. Skratka, o vsem, kar mlade zanima. Tudi predavanje o človekovem zdravju smo organizirali in obiskali tovarni Dana v Mirni in Kolinsko, ki ima dobro organizirano predelavo krompirja. Kot vidite, smo glavni organizatorji današnjega tekmovanja in zabave, ki bo sledila. Izkupiček, ki ga bomo ustvarili, bomo porabili za ogled novosadskega kmetijskega sejma. Svojega denarja nimamo, zato nam pomaga kmetijska zadruga Sloga. Vključili smo se v nagradno tekmovanje tovarne INA za najboljši pridelek. Člani našega aktiva bodo posadili na 20 arih poljščine. V času pridelka bo komisija tovarne le-tega ocenila in najboljšega nagradila.« Člani aktivov mladih zadružnikov se zavedajo, kako pomembno je znanje. Filip Novak, tajnik Slogi-nega aktiva, je v uvodni besedi na sobotnem tekmovanju dejal: »Ni več vseeno, ali kmetijec kaj zna ali nič in nič več ne velja pravilo, da o kmetijstvu ve vsak vse.« Na predavanjih, ki jih organizira ta aktiv, je udeležba 80-odstotna. Nič slabša ni drugje na Gorenjskem, čeprav so aktivi mladih zadružnikov nova oblika povezovanja kmečke mladine. Vendar že toliko preizkušena, da ji lahko obetamo še večji razmah. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš. Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov; na vsakem prodajnem mestu piva PILS Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov TALIŠ MARIBOR. Mel/ska 10 62000 MARIBOR Nagradni zamaški vel/ajo do vključno JO ma/a 1974 Veljavno nagradno /amasko i\i/deto tudi pod ostalimi vrstami piva TALIŠ PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom! Novogoriško dramsko gledališče nam je v tednu slovenske drame 74 pripravilo najbolj komunikativno predstavo, tako z gledališko predstavitvijo kakor z izborom teksta. Kljub temu j pa je kakovost obojega vseeno vprašljiva. Namreč: vprašljiva, če jo presojamo kot tekst, ki je doživel že toliko publicitete in hvale, pa če pomislimo, da je delo zrežiral Jože Babič. Pa seveda tudi, ker kaj kmalu ugotovimo, da je delo predstavljeno že z namenom biti ugajano. Satirično je le toliko, da lahko rečemo, da to sicer je satira, a ne žgoča, kakor je npr. Cankarjeva. Cankarja omenjam pač tudi zato, ker so imena Partljičeve igre sposojena iz komedije Za narodov blagor. Le Ščuke ni. Da prav Ščuka ne nastopi v fabuli in igri, asociativno predstavo vendarle dviga v pomenljivo dvoumnost teme, ki jo Partljič obravnava, njegovega dela in današnje družbe. Družbena satira pa je pri nas, kakor vemo tako ali tako večji del silno bleda in previdna. To smo lahko opazili celo dan pred Ščuke pa ni v Jesihovih Grenkih sadovih pravice, čeprav je Jesihovo delo seveda neprimerno bolj »naravnost« zajedljiva, pogumno s sprenevedanjem o dogodkih sedanjosti in preteklosti. Pa vendar ne enega ne drugega dela ne moremo uvrstiti med dela, ki jim pravimo: izredna, umetniško na veliki ravni. Sploh smo se že nekako navadili hvaliti dokaj poprečna dela, ki pa imajo videz resnične veličine. Če jim odstranimo virtuoznost, siceršnjo poznavanje dramaturških Vedno več bralcev Čeprav ima ljudska knjižnica v Tržiču premalo prostora, število obiskovalcev zaradi prizadevnosti zaposlenih narašča. Število knjižnih enot je že krepko preseglo 13.000, rednih obiskovalcev pa je bilo konec lanskega leta več kot 2500. Januarja so tržiško ljudsko knjižnico obiskali 904 bralci in si izposodili 1919 knjig. 16 jih je bilo politične vsebine, 55 poučne, 525 je bilo mladinskih knjig, 1323 pa leposlovnih. -jk zakonitosti, potem ostane od tako imenovanih imenitnih del bore malo. Razna združenja piscev, gledališčnikov, kreativcev vseh vrst zastopajo interese svojega dela, kar je pravilno, a le malokrat tudi zares kritično še do samega sebe. Tako človek, oziroma gledalec in obiskovalec gledališča mnogokrat že ne ve več, kaj je zares kvaliteta in kaj je le ekshibicija. In prav predstava Partljičeve komedije Ščuke pa ni to zmedo še veča. Z besednimi duhovičenji in kreacijo je komedija ali satira sicer monolitno izpeljano delo, dojemljivo širokemu krogu ljudi, v resnici pa vendar delo, ki mu, recimo na Nemškem, pravijo bel kruh, potreben za vsakdanjo rabo ali prodajo. J. Poštrak Likovniki iz Srbije razstavljajo na Jesenicah Člani likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar si prizadevajo, da bi bile razstave, ki jih pripravljajo, kar najbolj pestro in zanimive. Na prvi letošnji razstavi se je jeseniškemu občinstvu predstavil Štefan Simonič iz Kranja, drugo razstavo so posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku člani likovne sekcije DOLIK. V soboto, 16. februarja, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli že tretjo likovno razstavo v tem letu. Tokrat so člani DOLIK še posebno prijetno presenetili ljubitelje likovne umetnosti. Občinstvu na Jesenicah so predstavili likovne amaterje iz Srbije. Šest-inštirideset avtorjev razstavlja 54 likovnih del. Vsi razstavljavci iz Srbije so vključeni v likovni klub delavske univerze Džuro Salaj, ki je bil pred tremi leti ustanovljen v Beogradu. V njem je vključenih prek 300 članov vseh starosti in poklicev. Na otvoritvi razstave je v kulturnem programu nastopil srednješolski pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic. Poleg kulturnih in družbenopolitičnih delavcev so bili navzoči tudi predstavniki likovne skupine RE-LIK iz Trbovelj, ki so omogočili razstavo srbskih likovnikov na Jesenicah. J. Rabič V petek so v Železnikih odprli prenovljen kulturni dom. Gostje in domačini, ti so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so z zanimanjem prisluhnili kulturnemu programu »O Vrba« v izvedbi igralcev domačega DPD Svoboda, mladinskega aktiva in prionirjev osnovne šole. — Foto: F. Perdan Prenovljen kulturni dom v Železnikih V petek zvečer so v Železnikih odprli prenovljen kulturni dom. Otvoritvi, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku obletnici Prešernove smrti — so med drugimi prisostvovali tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, podpredsednik Lojze Malovrh ter predstavniki občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. V kulturnem programu pod naslovom »O Vrba«, so sodelovali člani domače DPD Svoboda, nedavno ustanovljenega mladinskega aktiva ter učenci osnovne šole iz Železnikov. »Kulturni dom v Železnikih so med vojno požgali,« je na začetku slavnosti dejal domačin Niko Sedej. »Ker ni bilo kulturnega doma, je kulturna dejavnost v povojnih letih zamrla. Program za ureditev doma smo izdelali šele pred nekaj leti, takrat.. ko v* i« imravlinti kra- jevna skupnost. Pred tremi leti smo imeli sestanek z delovnimi organizacijami, ki so prispevale sredstva za obnovo. Razen domačih tovarn sta pomagali še Veletrgovina Loka in Elektro Kranj. Dela so veljala okoli 1,5 milijona dinarjev!« Osrednja dvorana v prenovljenem domu lahko sprejme več kot 300 gledalcev, dokaj velik oder in moderne gledališke naprave pa omogočajo izvedbo še tako zahtevnih dramskih del. V zgornjem nadstropju je pro- stor s 50 sedeži, ki je namenjen raZ' nim sestankom in posvetom. Poleg njega je urejena še knjižnica in sob« za pevske vaje. Lahko trdimo, da je dom res sodobno urejen, saj je v vseh prostorih centralno ogrevanj6 Mesto, ki doslej razen dvorane kin» Obzorje ni imelo drugega primerne; ga objekta, kjer bi lahko prirej^1 razne igralske predstave, proslav®* zborovanja in druge kulturne pri' reditve, je s prenovljenim kulturnih domom precej pridobilo. J. Govekar Foto tečaj MOJSTRANA — Pred kratkim se je v osnovni šoli Mojstrana začel foto tečaj, ki ga prijerja foto klub Triglav Dovje-Mojstrana ob sodelovanji* z osnovno šolo in ob finančni podpori Ljudske tehnike Jesenice. Tečaj, ki g? vodi Izidor Trojar z Jesenic, bo trajal deset ur, in sicer vsako soboto dve uri-Prvo prdavanje v soboto je bilo dobro obiskano, saj se ga je udeležilo dvajset ljubiteljev fotografiranja z Dovjega in iz Mojstrane. J. Rabič zahtevajte PILS! poglejte pod zamašek! 2 avtomobila (RENAULT 5 in VW 1200), 4 barvni televizorji, 10 prenosnih televizorjev, 50 kasetnih magnetofonov, 4 OOO pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice iva PILS. Teden slovenske drame 74 Tone Partljič: Ščuke pa ni Ypetek so pripeljali na železniško postajo v Kranju 60 ton težak transforma-0r> ki ga je izdelala tovarna Rade Končar v Zagrebu. Železničarji so tovor sPravili na posebno železniško vlečno vozilo, ki ga uporabljajo za prevoz vagonov, in transformator odpeljali v razdelilno transformatorsko postajo na v °rah, kjer so ga delavci Hidromontaže iz Maribora montirali. Na želez-a postaji Kranj so povedali, da pričakujejo v prihodnje še več takih pošiljk. (jk) — Foto: J. Košnjek Povabilo na karneval Tradicionalno Ptujsko kuren-tovanje, ki ga bosta — kot vedno aoslej — prihodnjo nedeljo, 24. »eoruarja organizirali tamkajšnje turistično in folklorno dru-tvo, nedvomno sodi v krog naj-zanimivih pustnih karnevalih a Evr°Pi- Ustvarilo si je "gled, kakršnega uživa le malo 'uristično-etnografskih priredi- ntX Pf? na»> saj so lani, denimo, našteli prek 40.000 obiskovalcev vsepovsod. Skrivnost popu--»arnosti nemara tiči v dejstvu, ^a so slikoviti, stari ljudski obi-l j' Posvečeni praznovanju pri-in n pomladi v vasi na Ptujskem tn Dravskem polju, dobrodošla za fotografske in filmske Verigi ni šlo Minulo soboto je bilo na Bledu zadnje odločilno tekmovanje mla-omskih ekip Verige iz Lesc in Salo- rafT' b- ^"^ovega v tretjem krogu , oijskih oddaj Spoznavajmo svet in domovino. V finale so se uvrstili ["ladl iz Anhovega, ki so zbrali 20 odrtQ'-Pa fz Verige pa 14. V finalne prvem kr* b°d° aPrila> se Je že v ške Afmire^ UVrstila ekipa M. Hudovernik kamere, hkrati pa morajo zadovoljiti tudi najbolj izbirčnega es-teta in folklornega sladokusca. Posebno poglavje je seveda njihov izvor, ki nezadržno privlači raziskovalce kulturnega bogastva davnih narodov: so namreč ostanek navad prvih slovenskih priseljencev. Kot nam sporočajo Ptujčani, se bo osrednji program, sestavljen iz nastopov skupin kurentov, picekov, oračev, ploharjev, kombajnarjev in riis, začel ob 10. uri dopoldan sredi živilskega trga. Pomen posameznih točk naj bi gledalcem tolmačili posebni komentatorji. Popoldan ob 14. bodo udeleženci karnevala pripravili sprevod čez ptujske ulice. Menda je izbor mask letos še posebej zanimiv in aktualen. K sodelovanju v povorki prireditelj vabi tudi pustne skupine in posameznike iz drugih krajev republike. Najizvirnejše čakajo lepe nagrade. Kar pa zadeva goste-opa-zovalce, so zanje pripravili dovolj prostorne parkirne prostore, medtem ko gostinci obljubljajo, da krofov in ostalih slastnih specialitet zagotovo ne bo zmanjkalo. Gorenjcem, ki ob nedeljah nimajo obstanka doma, torej svetujemo potovanje v Ptuj. »Pouštrtanc« - pa ne na snegu sredi SfJLje pokrajina v Kranjski gori snet b?arja' k0 še za P^ Pedi ni Pomnijo! J Ukega domačini ne vednh£teUh.se Poskušajo znajti kot tri 1 Znaj°' v hotelu Lek j® vsaj DiLn^K V tednu vesel°- Muzikanti v Knarodnih nošah urežejo po-smn* -Že Y zgodnjih jutranjih urah, Vrši* J1' kl Prineso svež zrak z nr:',a,.Pa se nagnetejo v spodnjih Prostorih restavracije. ne f^ranjsko goro prihajajo skupijo Posamezniki in ker na kranjskogorskih smučiščih ni snega, Jim v hotelih preskrbeli nekaj zabave: v Prisanku, Larixu in Leku, kjer imajo čajanko ob petih, povsod pa so plesišča z glasbeniki, ki igrajo alpske poskočnice ... Za goste, ki ne morejo vzdržati brez snega, so v Kranjski gori organizirali dvo- in trodnevne izlete na italijanska in avstrijska smučišča, vztrajali so tudi pri domači smučarski šoli na tistih krpah snega, ki so ostale še od decembra. Letos so v Kranjski gori odpadla vsa večja smučarska tekmovanja, največjo izgubo pa kažejo žičnice, saj izguba znaša okoli milijon in pol dinarjev. T. Iskra Gostišče Ažman pri Vidi Nomenj pri Bohinjski Bistrici DANES ODPRTO! kmečki narezek, žabji kraki, postrvi, ajdovi žganci, ostala domača (kmečka) jedila, poskrbljeno je tudi za dobro domačo kapljico. Nad cenami ne boste razočarani. Skupine do 25 oseb imajo 15 odstoten popust (tel. it. 76-154). Vabljeni! SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM ž MSI Da vas bom grel, mi preskrbite premog — AKOJ! Ali jeseni sploh bo? C31D MERKUR iKURIVO KRANJI ŠD SAVA Kranj Benedikova 12 Tradicionalna maškera-da v domu Partizana v Stražišču bo v soboto, 23. 2.1974, z začetkom ob 20. uri Maske dobrodošle in nagrajene. Rezervacije sprejema gostilna Benedik v Stražišču, telefon 22-888. V nedeljo, 24. februarja, bo ob 14. uri otroška maškerada. (55. zapis) Hotel sem že končati pripoved o Ivanu Belcu, ki je le kot bolehen upokojenec služil komaj dobro leto dni pri sv. Florijanu v Lahovčah. Toda, ko sem še naprej bral pričanja o tem čutečem, jasnovidnem možu, si ne morem kaj, da ne bi še besedo, dve povedal o njem. Kajti njegove ideje so bile kot umerjene za današnji čas — s svojo socialno teorijo je mož zdaleka segal čez praktika Kreka. SEN O PRAVICI Kmalu (1. 1975) bo minilo devetdeset let od časa, ko je Ivan Belec izdal za one čase kar revolucionarno knjigo Kmetom v pomoč. Z njo si je nakopal mnogo zamer pa malo ljubezni. Oni, ki jim je bila namenjena, so bili v glavnem še nepismeni, oni drugi, ki so znali brati, pa so bili zaradi Belčevih idej prizadeti. Kajti misli, ki jih je razvijal resnobni mislec v svoji knjigi, niso bile povšeč ne kapitalistom, ne duhovščini, ne birokratom, ne malomeščanski jari gospodi. Ivan Belec — navedel bom le nekaj njegovih idej, zares hrabrih za one čase — je zahteval prepoved ženskega dela po tvornicah, delovna sredstva (t. j. stroji) naj pridejo v roke delavcev, skrajšanje delavnika, zvišanje delavskih plač, poudarjal je, da je človek socialno bitje ter da ima industrija služiti človeštvu in ne polniti žepa posamezniku; Belec je trdil, da je država najboljša, če bo zadružno urejena, federalizem in avtonomija sta edino priporočljivi upravni obliki z gospodarskega in socialnega stališča. Podjetniki in delavci naj bodo v nekakšni družbeni pogodbi ali produktivni zadrugi. — Ali niso vse te ideje take, kot bi jih propagiral napreden sodobnik? Sprožim predlog — če ne bo, kot je že marsikateri, naletel spet na gluho lozo, na neodmevnost — da bi kdo od mladih razboritih študentov sociologije, izbral za diplomsko delo »osvetlitev idej Ivana Belca v današnji luči«. Vse gradivo je dosegljivo — snov pa je naravnost izzivalna. Saj govori izpred devetdeset let v današnji čas! VRNITEV V VELESOVO Najbrž res ni bilo prav, ko sem pred nekaj meseci v prejšnjem letu vneto opisoval le umetnine velesovske cerkve in romantične čase starega ženskega samostana, nisem pa omenil velikega sina, ki ga je rodilo Velesovo. V mislih mi je sedaj poliglot, pesnik (v angleščini francoščini!), popotnik in ameriški misijonar, tovariš Friderika Barage, vrli Ivan Čebul. Rodil se je mož dne 13. oktobra 1832 v Velesovem, umrl pa je 3. avgusta 1898 v Garden Bay (ZDA). Še mladega je zvabila tujina v svoj objem. Kajti v tem nadarjenem rojaku izpod naših gora je moralo kar prekipevati od ukaželjnosti in naravnih talentov: igraje se je naučil tujih jezikov, tudi tako zapletenih kot so indijanska narečja. Bil je izvrsten glasbenik in pevec ter prepričljiv govornik. Mimo angleščine, francoščine in nemščine, je Čebul gladko govoril tudi v grščini in latinščini, da ne omenim še arabščine in vseh slovan- skih jezikov. Bil je res pravi poliglot, eden redkih med Slovenci. Seveda ni obvladal teh jezikov le pasivno, tudi pridigal je v njih, predaval v učenih družbah in — celo pesnil je v več jezikih, kar gotovo niso mačje solze! KORENJAK IVAN ČEBUL Vojak iz Velesovega pa nam bo gotovo še bolj všeč, če pouda-5 rim njegovo ljubezen do peš-hoje. Bil je pešec, da malo takih. Po 50—60 km je lahko prehodil v enem dnevu, od zore do mraka. Ker pa je mnogokrat tako naneslo, da je moral prenočevati v indijanskih šotorih »tipijih«, v katerih tudi kurijo, so se Cebulu zaradi dima vnele oči. Vsled tega je hudo trpel. Vendar pa je kljub temu nadaljeval svoje prosvet-ljensko poslanstvo med zatiranimi Indijanci. Kajti takrat misijonarji niso le svoje vere širili, pač pa so neuke ljudi učili tudi kmetovati, sadjariti, čebelariti, higiene, pisanja in branja. Bili so bolj učitelji kot duhovniki. Zato slabičev ni bilo med njimi. Ti ne bi imeli avtoritete med preprostimi ljudmi. Kar poglejmo slavne slovenske misijonarje, vsi po vrsti so bili celi, pokončni možje, tako v duhovnem kot telesnem pogledu. V misel vzemimo Ignacija Knobleharja (1819 do 1858) iz Škocjana pri Mokronogu. Mož je misijonaril v Sudanu med Arabci, v osrčju Afrike pa med Crnci. V svojem fantastičnem potopisu čez ekvatorialno Afriko omenja Knobleharja tudi pisatelj Jules Verne! Knoblehar namreč ni bil le misijonar, pač pa tudi raziskovalec, etnograf in zdravnik. — Drug tak možak, ki Gorenjcem ni delal sramote, je bil misijonar in sadjar Franc Pire (Pierz) iz Kamnika. Pire je v severne dežele ZDA in v nekatere pokrajine Kanade pravzaprav šele vpeljal sajenje žlahtnih sadnih dreves. Pire je živel v letih 1785—1880 — umrl torej kot petin-devetdesetletnik. O Baragi in Smolnikarju pa smo že itak pisali v naših sestavkih in povedali, kakšnega formata moža sta bila. OBLJUBA DELA DOLG Na pomlad — kaže, da bo kmalu prišla v deželo — sem si .prihranil opise vasi, ki jih še nisem obiskal. Povečini so vse tako odrok — vezan sem na avtobusne zveze —■ da sem si jih prihranil za toplejše dneve, ko je tudi pešačenje prijetneje. Torej na Cerkljansko Dobravo, v obe polici, Pšenično in Praprotno, pa v Glinje in na Trato, v Vašco, na Viševco, v Vopovje in na Vrhovje — pa kdaj drugič! Kajti zdaj je res že skrajni čas, da se pogovorimo tudi o Cerkljah, srcu Cerkljanskega! C. Z. kčna kamnik SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA Nudi za spomladansko in jesensko saditev sadike vseh sadnih vrst Prodaja od 7. do 16. ure od 20. februarja dalje IVO ZORMAN 87 Draga moja Iza in nNek^ budnega je sililo takrat iz ljudi, zatrte želje in navade s« ■ agnjen j a, ki so se potuhnjeno dramila in se oglašala, brž ko KVi U °groženega-otrest °Vei silil° iz Sandija> kdove kakšne navade iz so SS •' S- v očetovi delavnici privoščil neokusne šale in imel if1^ iGti smeJali' da se ne zamerili gospodarju. Oče je milo-fcroja^kovdelavnico, in pomočniki in vajenci so bili brez vrox; 1 .Prepuščeni Sandijevim krutim zabavam z iglami in JeXU--lkaln'k°"1 'n.ma^c0 v časopisnem papirju Sandi se bilo še pre/'fT/J1®raj krohotal, ko jih je pripovedoval, kadar je bi rbOdaj, da bi zaspali, in pretemno, da bi metali karte. oN,?OVe kakšna mržnja je silila iz Nočevih pogledov. Toda ^OCU nismo vedeli, kaj je počel, ko je bil še otrok, g U1gu pa sem vedel vse. bilo k— ž6"? Zat° sP°znal- s.Pet Je bil droben in plah, da je na nipv- V^no\zakaj mu zjutraj niso zmočili las in ga počesali vostio u Je Prihajal v razred. Olga se je branil z bojazljivi da V°r takrat, ko ga je Golob stisnil k steni in mu zagro-b0' izk,.ga .po zobeh, in ga je Olga svaril, da ima hemofilijo, da zdravnik^ ''' ^ar poskusi, ampak naj raje vpraša ničljivo^Ka- potlej bo prepozno. Golob ga je pustil in samo za-^emofir Uo Ne verjamem, da je kdo od nas vedel, kaj je 'J,a' Beseda pa je bila zadosti nenavadna in zadosti tSSVda Je Olga prijela. motrof-J .večer, ko je dejal, da rad stopi iz groba, dokler je >>KakJe natanko tak kakor pred Golobom, rekel ° l?lora biti šele zatohlo, ko človek ne more več ven,« je Prizadeto. BesedJ°nl tiho- skoraJ šepetal je, kajti glas seže ponoči daleč. v resni/.• • mifiUene kot šala, a so imele korenine globoko »Se/ fns°v ^zvenele kot tožba, je rekel spom,njaS zgodbe, ki nam jo je pripovedoval Benko?« zgodbo ,acl pripovedoval zgodbe, zgodbo o Veroniki, 'n 0 kljuki *ki k' ^ radi skupaj peli novo mašo, o jezeru je ostala v cerkvenem zidu od takrat, ko so pri- vezovali nanjo čolne. Benko je vedel dosti zgodb. »Tisto o pokopališču mislim,« je rekel Olga, »o mrličih, ki so opolnoči prihajali iz grobov in balinali z lobanjami.« Te zgodbe se nisem več spominjal, Olga pa je vedel še za.vse podrobnosti. Za barvo lobanj, ki niso bile bele, ampak rahlo rumenkaste. Kakor konjski zobje, je rekel Benko. Pa za mesečino in za smeh, ki je šel med grobovi. »Ce bomo tudi mi prihajali ven . ..« je rekel. »Neumnosti govoriš.« »Kar tako pravim ... če bomo prihajali, ne bomo balinali, kakor so včasih. Igrali bomo karte ali pa bomo barantali z naboji. Največ bodo veljali tisti za parabelo.« To je rekel najbrž zato, ker so v bunkerju dostikrat metali karte, dokler se je kaj videlo. Nisem vedel, da mu je šlo na živce. In pa zato, ker je Sandi venomer s čim barantal. Kar mu je bilo všeč, je hotel imeti, pa naj je bila to torbica ali žepni nož ali nalivno pero. Ce je hotel nekaj imeti, je Sandi tudi dobil. »Se spominjaš ... pred leti...« je rekel Olga. »Ne, ti si prišel kasneje... pa je bilo tudi takrat tovarištvo še zmeraj živo. Sedaj je vse drugače. Sedaj se lahko zgodi, da kdo pod odejo skrivaj drobi kos suhega kruha.« To se je res dogajalo. Pa še druge reči. Vendar me je presenetilo, da je Olga sploh vedel, kako sta Berta in Križ drobila v postelji kruh, ko sta mislila, da smo drugi pospali. Saj se je zdelo, da ga nobena reč več ne zanima, da nič ne vidi in nič ne sliši. In presenetilo me je, da mi je o tem pripovedoval. Njbrž je moral nekomu zaupati. Ce bi ne bilo mene, bi si poiskal koga drugega. Toliko molka se je nabralo v njem, da ga nič več ni mogel prenašati. »Pravi tovariši so kakor zaljubljenci,« je rekel. O zaljubljencih nisem dosti vedel, prav gotovo pa nisem razmišljal o njih, zato mi Olgova primera ni veliko povedala, zato sem šele kasneje doumel, kaj je hotel reči. »Pravi tovariši ne morejo skrivati drug pred drugim ... kos ki *uha se tj zatakne v grlu, če bi ga jedel sam ...«je rekel. Govoril je prepričljivo, nisem mu mogel ugovarjati, pa vendar mi nekaj v njegovih besedah ni bilo všeč... ali v njegovem-glasu ... kaj vem. Vse je bilo res, pa vendar ni bilo za vsakdanjo rabo, ker je bilo premehko in nekam bolno. »Na začetku sem mislil, da bo zmeraj tako ...«je rekel. »Tudi meni ni všeč v tem bunkerju,« sem dejal. »Ampak tu ne bomo za zmeraj.« Toda Olga me še slišal ni. Olga je pletel samo svoje misli. »... sedaj se pa včasih sprašujem,« je nadaljeval, »če je šel tydi Golob v partizane.« »Za Goloba ne vem.« »Bojim se, da je šel res.« »Zakaj bi se tega bal?« sem bil osupel. »Ker bi moral k belim. Golob sodi na drugo stran.« Ničesar mu ni pozabil, spomin na krivice iz šolskih klopi je kakor breme nosil s seboj. In kadar smo govorili o pravičnosti ... kdove če ni mislil na svojo pravičnost... na Goloba. »Ne vem. Jaz bi raje ...« sem začel. »Tudi če ni pri partizanih. Ko bo vojske konec, bo spet najglasnejši.« Zaradi izgubljene vere se mi je zdel Olga zoprn in tuj. Kakor da je nenadoma ostarel. »Sandi se mi zdi že na svetu tak, kakor je bil Golob,« je dejal. In čez čas: »Tudi Gašper. Zanj včasih nisem mislil.« Ker sem molčal, je izzivajoče dodal: »Lahko mu poveš.« »Kaj bi mu pravil,« sem rekel. In mu res nisem. Ne takrat ne kasneje. Kaj se dogaja v svetu, smo vedeli, kaj se dogaja okoli nas, pa samo toliko, kolikor nam je povedal Sandi. Streli za hribom so bili varljivi, lahko da so streljali tudi naši, in pobliskavanje raket.. . kdove če jih niso spuščali nad mestom, da bi pregnali strah. »Še zmeraj jih je dolina polna,« je pripovedoval Sandi, ko se je vračal s svojih obhodov. »Silijo prav v zadnje vasi, zato nikoli ne veš, kje boš naletel nanje.« Ce ga je Tinko spraševal po naših, je zatrjeval: »Nikogar nikjer. Vsi so se zabili. Ali pa so se predali. Veste, kdo je šel k belim?« Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. # 11 ^^^ Q Sreda, 20. februarja 1974 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, ysaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18 855 Prodam rabljeno kompletno SPALNICO iz orehovega lesa. Pan-jan, Škofja Loka, Vincarje 10, telefon 60-202 978 Prodam dobro ohranjen MEŠALEC znamke LESCH. Kalan, Ljubljanska 34, n.h. Kranj 1012 Prodam globok otroški VOZIČEK in HOJCO. Šolska 1 (hišnik) Škofja Loka 1013 Kranj CENTER '20. februarja amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, Span. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEME ob20. uri 21. februarja Span. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEME ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ iC 20. februarja amer. barv. film HIŠA IZ KART ob 16., 18. in 20. uri 21. februarja amer. barv. film MLADI MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. februarja franc. barv. film OGENJ LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 21. februarja ital. barv. film POTNI LIST ZA PEKEL ob 18. in 20. uri Duplica 20. februarja meh. barv. film BELE ROŽE ZA CRNO SESTRO ob 19. uri 21. februarja meh. barv. film BELE ROŽE ZA CRNO SESTRO ob 19. uri Tržič 21. febhiarja franc. barv. film OGENJ LJUBEZNI ob 18. in 20. uri Bomba iz Can-sas Sityja Režija: Jerrold Fredman Gl. vloge: Raquel VVelch, Kevin McCarthy, Helena kallianiotes Film režiserja Fredmana, ki nima mnogo kvalitetnih prvin, je enotnost dveh soodvisnih komponent. Prva, zunanja, je prikaz posebne Športne panoge, kjer tekmovalci s kotalkami na nogah drvijo proti cilju, pri tem pa ne izbirajo sredstev, ko je treba ovirati nasprotne tekmovalce. Dovoljeno jim je vse od boksa do najbrutalnejših fizičnih obračunov. Seveda je to popoln odmik od Sporta v pravem pomenu besede in hkrati značilnost za družbo na oni strani Atlantika, kjer je denar najpomembnejši. , V zakulisju teh nenavadnih tekmovanj pa se odvijajp osebne drame posameznih tekmovalcev, ki so pravzaprav le brezosebni stroji v rokah podjetnih zaslužkarjev in klovni v areni sredi vsega naveličanega in senzacij željne množice. Tekmovalci so razdvojeni med svojim bistvom in potrebo po denarju. Ker dajejo prednost slednjemu, tone njihovo življenje v nezadržno propadanje. Zal se je režiser odločil za tak pristop, ki le površno nakazuje zanimivo temo. M. G. Radovljica 20. februarja amer. barv. film LEGENDA O ČRNEM CHARLEYU ob 20. uri 21. februarja turški barv. film DZEM SULTAN ob 20. uri Jesenice RADIO 20. februarja franc. barv. film OB ZATONU SONCA 22. februarja amer. barv. film LJUBEZENSKO IGRACKANJE Jesenice PLAVŽ 21. februarja slov. film NE JOCl, PETER 22. februarja franc. barv. film OB ZATONU SONCA Kranjska gora 20. februarja amer. barv. CS film RANCER-JI NAPADAJO 21. februarja franc. barv. film OB ZATONU SONCA Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-8B0, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam krmilno REPO in KORENJE. Tavčar, Dolenja vas 8, Selca nad Škof j o Loko 1014 Prodam večjo količino SENA. Naslov v oglasnem oddelku. 1015 Prodam nova, leva prednja VRATA za ŠKODO in rabljeno SPALNICO. Benedičič, Mlaka 30 1016 Prodam kuhinjsko opremo, električni ŠTEDILNIK »TOBI« in divan. Deanovič, Partizanska 45, Škofja Loka 1017 Prodam KRAVO, brejo 6 mesecev. Reteče 75, Škofja Loka 1018 Prodam globok otroški VOZIČEK in KOŠARO. Stara Loka 4, Škofja Loka 1019 Prodam PUNTE in DESKE za opaže. Godešič 17, Škofja Loka ali telefon 60-556 1020 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo STADLER, 25.000 kalorij. Porenta Franc, Breg ob Savi 22 1021 Prodam semensko GRAHORO in rumeno KORENJE. Prebačevo 27 1022 Prodam BIKCA, 300 kg težkega. Šenturska gora 24 1023 Prodam ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Klemenčič, Mrakova 2, Kranj 1024 Prodam POHIŠTVO za spalnico in samsko sobo. Sajevic David, Men-cingarjeva 1, Kranj 1025 Prodam dobro ohranjeno BCS KOSILNICO z vozičkom in 2000-1. SOD — cisterno, za olje. Poličar Janko, Naklo 83 1026 Prodam SENO in MLIN na kamna s pogonom na elektromotor. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 1027 Suhe smrekove PLOHE prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1028 Prodam VOLIČKA, 340 kg, in ZASTAVO 750. Bodešče 17, Bled 1029 Prodam 7 tednov starega BIKCA, lepega za rejo. Žabnica 68 1064 kupim SREDA, 20. februarja, ob 16. uri — Svetina-Povše: UKANA; zaključena predstava za srednjo tehnično tekstilno Solo Kranj; • PETEK, 22. februarja, ob 17. uri — M. Pav-lik: SNEZAKI; ob 20. uri — P. Lužan: JANEZ IN MICKA; gostovanje Lutkovnega gledališča Kranj na IV. reviji lutkovnih skupin Slovenije v Kočevju. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Veliko sezonsko znižanje cen ženski konfekciji od 20—50 % v trgovinah v Kranju, Kamniku in Tržiču. t r i g 1 a v stanovanja Fanta iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Mirna« 1050 Kupim GARSONJERO v Škofji Loki ali Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1051 Manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici išče mlad par. Možno tudi predplačilo. Ponudbe pošljite pod »Cimpreje« 1052 ostalo Prosim za POSOJILO 5000 din — vrnem 7000 din najkasneje v 4 mesecih. Naslov oddajte v oglasnem oddelku. 1062 sprejemamo zaključene družbe, poročna kosila, na voljo so vam tujske sobe in avtomatsko kegljišče. Priporočamo se za obisk. Gostilna v Trbo-jah je začasno zaprta. 1063 Avtomobilske gume vseh vrst in akumulatorje po tovarniških cenah nudi trgovina v Kranju, nasproti restavracije Park. KŽK Agromehani-ka, Kranj 875 in w i% ijjgr 111 fUl 1L#>m ICP Kupim več smrekovih in borovih PLOHOV, debeline 8, 5 in 2,5 cm. Ovsenik Alojz, Jezerska 108 c, Kranj 949 Kupim sprednja, nerjaveča vratca krušne peči. Peternelj, Gorenja Že-hica 4, Poljane nad Škofjo Loko vozila Prodam avto VW 1200, registriran, zavarovan do konca leta 1974, radio blaupunkt, 4 rezervne gume, prtljažnik in druge rezervne dele za 15.000 din. Adamič Zvdnko, Staneta Žagarja 6, Kranj. Ogled od 14. do 16. ure. 1030 Poceni prodam vozno KATRCO za 700.000 S din. Rakovec, Šempetr-ska 1, Stražišče (nasproti samopostrežne) 927 Prodam ZASTAVO 750. Moša Pi-jade 17, tel. 22-296 930 Ugodno prodam VW 1200, zaprt kombi, po generalni, odlično ohranjen. Oblak Janez, Dolenja Dobrava 13, Gorenja vas 938 Ugodno prodam RENAULT 8, letnik 1969. Sr. Bitnje 58 939 Prodam avto MOSKVlC, letnik 1966 — cel ali po delih. Kranj, Old-hamska 9 1031 Prodam menjalnik za FIAT 1300 in več delov za FIAT 850. Naslov v oglasnem oddelku. 1032 Ugodno prodam DKV JUNIOR saksomat, letnik 1964, v voznem stanju, neregistriran. Šmit Rudi, Selo 43, Bled 1033 Prodam VW 1200, starejši letnik, v nevoznem stanju. Deželak, Blaže-va 3, Škofja Loka 1034 Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju za 3500 din in čelno kosilnico PASQUALI. Pevno 13, Škofja Loka 1035 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 600 D, letnik 1962, registriran za leto 1974. Bogataj Jože, Novi svet 17, Škofja Loka 1036 Prodam FIAT 750. Breg ob Savi 10, Kranj 1037 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Suha 11, Kranj 1038 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Reteče 5 ali Puštal 98, Škofja Loka 1039 Prodam SPAČKA, letnik 1961, v voznem stanju. Cena 2500 din. Miiller, Reteče 27, Škofja Loka 1040 Prodam ŠKODO Š 100. Klemenčič, C. na Brdo 30, Kokrica, Kranj ' 1041 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 ter 850, letnik 1966. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 1042 Prodam VW 1300. Ogled vsak dan dopoldan. Kranj, Hafnarjeva 10 1043 Prodam MOPED TOMOS avto-matic. Dimič Branko, Begunjska 9, Kranj 1044 Prodam PEUGEOT 204. Ovsenek, Kidričeva 17, Kranj, tel. 21-635 1045 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1969. Srednja Bela 20, Preddvor 1046 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen avto DAF 44. Ogled vsak popoldan. Tenetiše 18, Hribar Aleš 1047 Prodam EMZ, 150 kub., letnik 1971, v voznem stanju. Sidraž 1, Cerklje ' 1048 obvestila REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE, traktorske gume, akumulatorje, nudi KŽK Agromehanika po tovarniških cenah v trgovini Kranj, Koroška cesta, nasproti restavracije Park. Podjetja, večji potrošniki, dobijo še posebne rabate. 874 Cenjene obiskovalce in goste GOSTILNE ZARJA V TRBOJAH obveščamo, da smo prevzeli gostilno v Cerkljah na Gorenjskem pri Erjav-šku, poleg bencinske črpalke. V novi gostilni vam nudimo domačo hrano, Zahvala Ob boleči izgubi mojega moža Jožeta Kokalja se zahvaljujem gospodu župniku, pevcem in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoča žena Marija Kranj, 19. februarja 1974 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica govoru. Curanovič, Kajuhova 28, Kranj 1053 Izučeni ali priučeni ŠIVILJI nudim stalno delo na domu. Ponudbe pod »Dober zaslužek« 1054 Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO, po možnosti mlajšo upokojenko. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ponudbe: Peter Haw-lina, Lipica 7, Škofja Loka 1055 Iščem VARSTVO za 4-mesečnega dojenčka v dopoldanskem času. Ku-melj Zdenka, Planina 5, Kranj 1056 Uigran narodno-zabavni kvartet s pevcem išče ANGAŽMA za pustova-nje. Telefon 24-568 1057 Sprejmem DELAVCA in DELAVKO za redno zaposlitev in začasno honorarnega DELAVCA. Viktor Konjedič, Delavska 39, Kranj 1058 Nujno iščem VARSTVO za 9-me-sečno punčko. Ponudbe pod »Takoj« 1059 Iščem VAJENCA za izučitev strojnega ključavničarja ali strugar-ja. Nastop takoj. Strojno ključavničarstvo, Slatnar, Cerklje 50, telefon 42-087 1060 prireditve zaposlitve Zaposlim VAJENCE in DELAVCA za previjanje in popravilo elektromotorjev in rotacijskih strojev. »Elektromehanika«, Drole, Ljubljana, Prešernova 30, tel. 310-119 1007 Takoj sprejmem DELAVKO — ŠIVILJO v redno delovno razmerje in HIŠNO POMOČNICO. Nudim hrano in stanovanje, plačilo po do- NOGOMETNI KLUB Primskovo priredi v soboto, dne 23. 2. 1974, ob 19. uri VESELO PUSTOVANJE v Zadružnem domu Primskovo. Najboljše maske nagrajene. Zabaval vas bo ansambel METODA PRAPROT-NIKA s pevcem. 963 Vabimo vas na PUSTNO ZABAVO, ki bo v Delavskem domu dne 23. 2. 1974 ob 18. uri. Zabaval vas bo ansambel TONETA KMETCA iz Ptuja z avtorjem in pevcem 1011 GASILSKO DRUŠTVO KOKRICA priredi v soboto, 23. februarja, in v torek, 26. februarja 1974, ob 19. uri PUSTNO ZABAVO S PLESOM, v Kulturnem domu Kokrica. Najboljše maske nagrajene. Igra ansambel TURISTI. Vabijo gasilci 1061 MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja v soboto 23. 2. ob 19. uri PUSTNO ZABAVO. Igra ansambel KARAVANA. Vabljeni 337 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame Julij ane Žontar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tolikšnem številu spremili na njćni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku ter pevcem ob njenem slovesu. Žalujoči: hčerki Juli z družino, Anka s hčerko, sestra Katka z družino in ostalo sorodstvo Škofja Loka, 19. februarja 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame in tete Frančiške Udir Prekuhove mame se iskreno zahvaljujemo za nesebično in vsestransko pomoč vsem sosedom, posebno Mlinarjevim, Štularjevim in Kozikovim. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Pavlinu, pevskemu zboru, dr. Potočniku, organizaciji ZB Besnica ter vsem drugim znancem in prijateljem, ki ste jo obiskali in jo tolažili med boleznijo. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Francelj, Gustelj in hčerka Francka z družinami, snaha Marica ter ostalo sorodstvo. Besnica, 20. februarja 1974 Zahvala Ko je nepravična usoda tako kruto posegla v naš dom in nam vzela predobrega moža in očeta Franca Jermana so bili z nami številni prijatelji, sorodniki in znanci. Vsem, ki so delili z nami bolečino in ki so se tako množično poslovili od nepozabnega — naša iskrena hvala. Žalujoči: žena in otroci z družinami v imenu vsega sorodstva Kranj, 18. februarja 1974 Vaterpolisti Triglava polfinalisti za pokal SFRJ Naš komentar Zadovoljili le Norčič Kalan in Gorjanc rezultatu 6:6. Sodnik srečanja Zagrebčan Ivkovič, ki je obenem tudi mednarodni sodnik, je po pravilih prekinil igro. Le-ta pa se mora nato nadaljevati s sodniškim metom. Kranjčani pri tem niso imeli sreče, izgubili so žogo in srečanje je ostalo pri prejšnjem rezultatu. To je le nekaj napak, koliko pa so jih naredili vsi naši priznani delilci pravice, pa smo raje mižali. Ne vemo, kako si morejo privoščiti tak spodrsljaj, saj vedo, da je to eno najvišjih jugoslovanskih tekmovanj, ko se vaterpolska moštva po vsej Jugoslaviji borijo za pokal maršala Tita. Če na ta srečanja lahko pridejo pripravljeni igralci, bi to morali storiti tudi sodniki. V zimskem bazenu hotela Ivan hotelskega naselja Solaris v Šibeniku so se končale četrtfinal-ne borbe skupine B in C za drugi jugoslovanski vaterpolski pokal. Najzanimivejša in najkvalitetnejša od treh, tretja je bila v Beogradu, je bila nasploh skupina B. V njej so se za štiri polfinalna mesta borili prvoligaši z vrha lanskoletnega prvenstva »slani« Jadran in POŠK (oba Split), Primorac (Kotor) ter »žabarja« Mladost (Zagreb) in kranjski Triglav. Edini drugoligaš v tej elitni druščini so bili prav predstavniki Slovenije, vaterpolisti gorenjske metropole. Čeprav so v tridnevnih bojih od štirih srečanj iztržili le dva remija, so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje — v polfinale. Uspeh je toliko večji, saj smo na pot odšli v pomlajeni postavi. Švarc in Bobo Balder-man sta pri vojakih, Miro Malavašič in Jože Velikanje pa sta zbolela. Tako je bil trener Didić primoran, da je v ekipo uvrstil mladince. Dobro so se znašli v druščini prvo-ligašev ter se enakovredno kosali z velikani jugoslovanskega vaterpola. S svojo igro so presenetili vse štiri nasprotnike, ko so jih dovolj namučili v vseh srečanjih. Pozna pa se še neizkušenost mladih, saj so na primer že dobljeno srečanje v prvi tekmi z Jadranom tesno izgubili kljub dobremu vodstvu. To se je pokazalo tudi v srečanju z zagrebško Mladostjo. Rezultat po dveh tretjinah je bil za triglavane ugoden, saj je Mladost vodila le z golom prednosti. V preostalih dveh srečanjih pa so pokazali vse odlike dobrega vaterpola in z borbenostjo osvojili dve točki. Spet se je pokazala stara napaka sodnikov. Na turnirju v obeh skupinah so srečanja vodili najboljši jugoslovanski arbitri. Po mnenju vseh pa so bili najslabši del vsega tekmovanja. Prišli so nepripravljeni, in to je vplivalo na njihovo nepravično sojenje. Za primer naj navedemo, da je srečanje Triglav : POŠK vodil bivši igralec splitskega prvoligaša Jovič, tekmo C skupine Jug (Dubrovnik) : Mornar (Split) pa nekdaj odlični igralec tretjega splitskega ligaša. V srečanju Triglav : Primorac je prišlo do neljube pomote pri zapisnikarski mizi. Glavni sodnik merilec časa je v zadnji minuti igre oškodoval triglavane. Zadnjo minuto vsakega srečanja namreč označi sirena. Prav tu pa je sodnik dvakrat pritisnil na znak in pri tem oškodoval igralce iz Kranja, ki so imeli žogo z igralcem več ter pri Triglav : Šibenik, četrtfinale za jugoslovanski vaterpolski pokal, Triglav : POŠK 4:4 (0:1, 2:2, 0:1, 2:0), sodnik Jovič (Split). Triglav: Vidic, Mohorič, Kodek, Z. Malavašič, Nadižar, T. Balder-man, Švegelj, Stariha, Kuhar, Hribar. Medtem ko smo pred tednom dni pisali o razveseljivih rezultatih naših predstavnikov na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v St. Moritzu, pa so prve novice s prvenstva v klasičnih disciplinah v Falunu v glavnem slabe. Doslej so zadovoljili le Norčič v skokih (36.), Kalan v tekih (38.) in Gorjanc v klasični kombinaciji (29.). Uvrstitve ostalih treh jugoslovanskih skakalcev so tako slabe, da jih nismo imeli še nikdar v zgodovini jugoslovanskega skakanja. Zdaj se lahko spet tolažimo, kot smo se večkrat, da bo v prihodnje bolje. Ne glede na uvrstitve naših na sobotni prireditvi na 100-metrski skakalnici v Falunu pa lahko že danes trdimo, da z vadbo naših skakalcev ni nekaj v redu., Letos smo pričakovali, da bomo z isto generacijo skakalcev dosegali vsaj enake rezultate kot v preteklih treh letih. Po novoletni turneji Intersport je trener Zaje izjavil, da je njegov cilj Falun. Toda sedaj so rezultati še slabši kot so bili na začetku sezone. Mislimo, da opravičila za neuspeh ni. Če so na svetovno prvenstvo odšli tekmovalci, ki so v letošnji zimi dosegli slabše mednarodne rezultate kot Marjan Mesec, potem se ne moremo čuditi takšnemu neuspehu. Menimo, da zaključne priprave za svetovno prvenstvo niso bile v redu. 14 dni pred odhodom smo praktično že določene potnike obremenjevali z novimi dodatnimi izbirnimi tekmami, namesto da bi se v miru pripravljali kot ostale reprezentance po svetu; zadnji teden pred odhodom pa so izbranci za Falun vadili na 40-metrski skakalnici na Pokljuki!? Znani trener švicarskih skakalcev Roscher, ki je vzgojil slovita skakalca Steinerja in Schmida, ni mogel verjeti, ko se je o pripravah naših skakalcev pogovarjal z vodjo jugoslovanske ekipe Dejanom Sinkom na mednarodnem tekmovanju v Murau teden dni pred svetovnim prvenstvom. Roscher je lepo vnaprej povedal, da Jugoslovani nimajo kaj iskati na svetovnem prvenstvu ob takšnem delu z reprezentanco. Svetovno znani strokovnjak za skoke se ni zmotil! Uvrstitve treh skakalcev skoraj na repu predstavlja velik neuspeh jugoslovanskega skakalnega športa. Od 64 skakalcev iz 19 držav je bil Štefančič 52., Prelovšek 53. in Jurman 54. Kot zanimivost naj omenimo, da so bili naši izbranci pred dvema letoma na olimpijskih igrah na srednji skakalnici vsi do 37. mesta, medtem ko je bil letos najbolje uvrščeni Norčič 36. Kombinatorec Janez Gorjanc je bil 29. Slabo uvrstitev si je zapravil predvsem s skoki. Vseeno pa je dosegel boljšo uvrstitev kot v Sapporu, ko je bil 32. V teku na 30 km se je najbolje uvrstil Kalan, ki je bil med 70 tekači 38. (torej realna uvrstitev), ostala dva pa sta bila precej slabša, saj je bil Dornik 50., Jelene pa 56. Prvenstvo se nadaljuje jn lahko samo še upamo, da bodo dosegli na prihodnjih nastopih boljše uvrstitve kot so jih v prvi polovici svetovnega prvenstva. Strelci za Triglav: Kodek 3 ter Švegelj 1. V zadnjem srečanju, ki je odločalo o biti ali ne biti, so Kranjčani odnesli točko. Izkazali so se v zadnji četrtini, ko je Kodek z dvema lepima streloma izenačil rezultat. Primorac : Triglav 6:6 Četrtfinale za jugoslovanski vaterpolski pokal, Primorac : Triglav 6:6 (1:2, 1:1, 3:1, 1:2), sodnik Ivkovič (Zagreb). Strelci za Triglav: Balderman 2, Kodek 2, Mohorič in Malavašič po 1. Nasprotnika sta se krčevito borila za zmago. Po vodstvu triglavanov v dveh četrtinah je bila zanje usodna tretja, toda popravili sro se v četrti, ko jim je uspelo poraz preprečiti v remi. Mladost: Triglav 5:2 Kranjčani se niso ustrašili večkratnega državnega prvaka ter evropskega pokalnega prvaka. Vse do zadnje četrtine so se enakovredno kosali z nasprotnikom, njihovo usodo pa sta zapečatila Bonačič in Franjkovič. Četrtfinale za jugoslovanski vaterpolski pokal, Mladost : Triglav 5:2 (2:1, 1:0, 0:1, 2:0), sodnik Kliso-vić (Šibenik). Strelci za Triglav: Švegelj in Mohorič po 1. Triglav : Jadran 6:7 vratar Kranjčanov, komaj 20-letni Tugo Vidic, ki je s svojo mojstrsko obrambo navdušil. Vse kaže, da je dolgoletna slabost kranjskih vater-polistov pozdravljena, saj smo z Vi-dicem dobili odličnega vratarja. Iz C skupine so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili: Jug, Mornar ter drugo presenečenje šibeniških skupin domači drugoligaš Solaris. < Iz A skupine v Beogradu pa so v polfinalu Partizan, Crvena zvezda (oba Beograd), KPK (Korčula) in Jadran (Herceg Novi). D. Humer Četrtfinale za jugoslovanski vaterpolski pokal, Triglav : Jadran 6:7 (2:1, 2:1, 1:3, 1:2), sodnik Ivkovič (Zagreb). Strelci za Triglav: Nadižar 2, Malavašič 2, Kodek in Balderman po 1. Na veliko presenečenje vseh so triglavani vodili dvakrat kar z dvema goloma razlike. Še v zadnji četrtini je bil rezultat izenačen, zmagoviti gol za nasprotnika pa je v zadnjih sekundah igre dosegel Lozovina, ko je bil izključen Stariha. Posebno se je izkazal mladi Državno prvenstvo v alpskih disciplinah x j s^učiščih Jahorine so se kon-29 e j^nevne borbe na letošnjem discinir^Vuem Prvenstvu v alpskih več usoTh, Za ?l?ne in članice. Naj-niki Pmearibo°ri0krat imeli Predsta^ dekletihTa^etfn ^^ T Predstavnica 1 naslove osvojila Irena Jež oh enskega Fu*inarja cev , gorenjskih tekmoval- (Radovljica)1ZkianZal? Duflan G°riŠ6k GnšnJx-xL m Jeseničan M;ran vmfnf °ba sta tem tekmo-GoriL0SV0J,la P° eno zlato odličje, kom K- Je"dobil slalom> Gašperšič pa St'!? V tej ^slovanski n JS UŠČim Je P" Danicah prvič d j.0?, a tudi Triglavanka Milena tate je dosegla soline rezul- Rezultati — veleslalom: mo- 1. Jaunik (Branik) 2:58,95, 2. Gašperšič (Jesenice) 3:00,17, 3. Gazvoda (Branik) 3:03,59, 5. Štraus (Jesenice) 3:05,63, 7. Komac (Tržič) y:J2,18, 8. Sodja 3:13,00, 10. Albreht loba Jesenice) 3:17,02; ženske: 1. Jež (Fužinar) 1:34,89, 2. Podgoršek (Olimpija) 1:41,03, 3. .Gazvoda (Jesenice) -1:41,80, 4. Bem (Radovljica) 1:42,74, 5. Bajželj (Triglav) 1:43,66; slalom: moški: 1. Gorišek (Radovljica) 84,58, 2. Gašperšič 84,59, 3. Štraus 86,58, 4. Jakopič 86,61, 6. Pesjak 87,20, 10. Ponikvar (vsi Jesenice) 91,16; ženske: 1. Jež (Fužinar) 1:13,87, 2. Pikon (Radovljica) 1:17,75, 3. Žerjav (Olimpija) 1:17,88, 4. Gazvoda (Jesenice) 1:18,91, 6. Bajželj (Triglav) 1:21,11, 7. Veskovič (Jesenice) 1:23,04, 8. Veber (Železniki) 1:25,97; smuk: moški: 1. Koželj 1:31,58, 2. Gazvoda 1:32,38, 3. Bedrač (vsi Branik) 1:34,88, 5. Sodja 1:35,32, 7. Gašperšič (oba Jesenice) 1:36,05, 11. Gartner (Železniki) 1:37,55, 12. Jakopič (Jesenice) 1:37,78, 13. Ješe (Radovljica) 1:37,83, 15. Gasar (Železniki) 1:38,14; ženske: 1. Svet (Branik) 1:42,54, 2. Pikon (Radovljica) 1:43,54, 3. Jež (Fužinar) 1:44,66, 4. Gazvoda (Jesenice) 1:48,46, 5. Bogataj (Tržič) 1:49,41; alpska kombinacija: moški: 1. Gašperšič (Jesenice) 39,06, 2. Gazvoda (Branik) 51,80, 3. Jaunik (Branik) 52,77, 4. Štraus (Jesenice) 75,99, 5. Dančuo (Mladost) 143; ženske: 1. Jež (Fužinar) 19,88, 2. Gazvoda (Jesenice) 118,10, 3. Podgoršek (Olimpija) 144,72, 4. Bem (Radovljica) 193,34, 5. Žerovnik (Novinar) 215,49 točk. Kolajne so osvojili: Branik (3 zlate, 2 srebrni, 3 bronaste), Fužinar (3, 0, 1), Jesenice (1, 3, 2), Radovljica (1,2,0), Olimpija (0,1,2). -dh Triglav : ZKK Maribor 90 : 74 Kranj: Telovadnica OŠ Franceta Prešerna, gledalcev 50, sodnika Plev-nik in Lotrič (oba Ljubljana). Triglav: Košir 22, Mavrič 10, Lipovac 12, Kalan 24, Skubic 2, Kla-vora 3, Nagy 2, Šilar 4, Fartek 11. V nadaljevanju zimske SKL za člane so igralci Triglava dosegli novo zmago. S hitro, učinkovito in borbeno igro so visoko premagali ekipo ŽKK Maribora. Gostje so se sicer razigranim domačinom na trenutke dokaj dobro upirali, toda s svojo, dokaj bledo igro niso niti za trenutek ogrozili zmage mladih igralcev Triglava. Pri domačinih velja pohvaliti celo moštvo, pri Mariboru pa sta nekoliko izstopala Vilfan in Vahen, ki sta bila tudi najboljša strelca. V naslednjem kolu bo ekipa Tri- glava gostovala v Mariboru, kjer bo njihov nasprotnik moštvo Marlesa Novoteks 43 1 315:259 6 Vrhnika 3 30250:201 6 Triglav 43 1 335:317 6 Maribor 4 2 2302:3024 Beti 3 1 2244:2222 Marles 3 1 2 193:182 2 Postojna 4 1 3226:2832 Elektra 31 2 192:260 2 Ježica 2 02 155:186 0 B. Bogataj Nogometne novice Občinsko prvenstvo na Zelenici Na sestanku predstavnikov občinskih temeljnih telesnokulturnih skupnosti z Gorenjske, ki ga je sklicala temeljna nogometna zveza Gorenjske, so predstavniki enotno podprli težnjo nogometnih delavcev, da obstaja na Gorenjskem nogometni forum, ki bo vodil tekmovanja v gorenjskih nogometnih ligah. Obljubili so, da bodo finančno podprli delo trenerske in sodniške organizacije ter napore pri delu z mladino, da bosta mladinska in pionirska gorenjska reprezentanca čim bolje pripravljeni za tradicionalne turnirje, ki bodo letos v Mariboru in Novi Gorici. Zborovali so tudi nogometni trenerji, kjer so se dogovorili, da bodo delo v organizaciji pospešili, organizacijsko utrdili in izdelali delovni program. Občni zbor so imeli sodniki s področja Gorenjske. Sprejeli so nov statut in poslovnik; nov upravni odbor gorenjskih sodnikov bo vodil Pavle Novak. P. N. Ena zmaga dva poraza SSD »Polet« iz Tržiča je pripravilo v petek, 15. februarja, prvenstvo učencev tržiških osnovnih šol v Veleslalomu. Na dveh progah, ki jih Je postavil znani tržiški reprezen-tant Janko Štefe, je tekmovalo 125 učencev iz Tržiča in Križev. Največ uspeha so imeli učenci OŠ heroja Bračiča, ki so tako osvojili tudi Prehodni pokal. Rezultati: cicibanke: Kaličnik 4?>7; cicibani: Nemec 38,2; mlajše Pionirke: Pehare 36,9; mlajši pionirji Ribnikar 48,3; st. pionirji: Legat 4b.>°: st. pionirke: Šober 38,4; ml. "»adinke: Kodrič 37,6; ml. mladinci: Josef 47,1. Ekipno: 1. OŠ heroja Bračiča • JČ s 15.59,1; 2. OŠ heroja Grajzer-Ja Tržič 17.24,8; 3. OŠ kokrškega odreda Križe 20.48,3. V soboto in nedeljo je bil v Kranju bogat spored kvalitetnih namiznote-niških prireditev. V okviru I. zvezne lige za ženske je domači Triglav najprej izgubil z ljubljansko Olimpijo z 1:5, medtem ko je v nedeljo po dokaj izenačenem srečanju odpravil Opatijo s 5:4. V prvem srečanju je zmagala za Triglav le Jakopinova, v drugem pa sta po dve zmagi dosegli Jakopinova in Zakojčeva, eno zmago pa Zerovnikova. Moška ekipa Triglava pa je nastopila v okviru II. zvezne lige proti ljubljanski Iliriji in podlegla z 2:5. V kranjski vrsti je bil najboljši Ramovš, ki je dvakrat zmagal. J. J. Vardar 15 : 1 Kranjska gora Jesenice, kvalifikacije za vstop v I. zvezno hokejsko ligo, Kranjska gora: Vardar 15:1 (9:0, 2:0, 4:1), drsališče pod Mežakljo, gledalcev 500, sodnika Gobec (Zagreb) in Petelin (Ljubljana). Strelci za Kranjsko goro: Kun-šič 4, Pirih 3, Brun in Pristov po 2, Medved, Ščap, Berlisk in Klemene po 1. Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, Ščap, M. Šebjanič, Šivic, D. Šebja- nič, Berlisk, Brezovec, Pirih, Kun-šič, Smagin, Klemene, Brun, Pristov, Mavčec, Kern, Medved, Rozman. Kranjskogorci so v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v I. zvezno hokejsko ligo že zagotovo v elitni druščini. Z dobro igro v prvi tretjini so že nadigrali borbene in mlade igralce iz Skopja in si s tem zagotovili veliko prednost pred drugim srečanjem. cena srečke 5 din za dobitke 60 % v vsaki seriji 1,000.000 srečk 286.520 dobitkov v skupni vrednosti 3,000.000 din med njimi 20 dobitkov po 10.000 din ckami prve samostojne igre Loterijskega zavoda Slovenije I. zvezna hokejska liga Jesenice : Slavij a 9 : 0 Jesenice, I. zvezna hokejska liga, Jesenice : Slavij a 9:0 (3:0, 4:0, 2:0), športna hala pod Mežakljo, gledalcev 100C^ sodnika Cebulj (Radovljica), Janežič (Maribor). Strelci za Jesenice: Beravs in Hafner po 2, R. Smolej, S. Košir, Eržen, Mlakar ter Felc po 1. Jesenice: Knez, Žbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, I. Jan, Razin- » ger, Beravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, Skrjanc, T. Košir, Eržen, F. Smolej. Jeseničani so končno le stopili na led in visoko odpravili vevško Slavijo. Najlepša je bila druga tretjina, ko so Jeseničani dobro napolnili mrežo gostujočega vratarja. Srečanje je bilo na visoki športni ravni, saj sta bila izključena le dva igralca. -dh Le Gorišek in Gašperšič zlata M„ ........... . jateljska zbadanja so sproti brzdale naraščajočo nervozo. Kdo ve, ali bi kak zakrknjen, star znanec kriminalistov v zbirki nasmejanih, sproščenih obrazov prepoznal svoje sovražnike. O MAČKAH IN MIŠIH Ker smo že ravno pri miličniških »strankah«, naj mimogrede povem, kaj mi je odgovoril vodja tekmovanja Janez Erjavec, ko sem ga malce zlobno pobaral, ali se ne boji, da bodo po širni Gorenjski »... miši plesale, saj vas, ,mačkov', danes ni doma«? No, provokacija ni uspela, kajti Janez je pojasnil, da so posamezne postaje poslale v ogenj dovolj dežurnih ekip, ki skrbno bdijo nad početjem vrlih, vikendaško razpoloženih državljanov. In je še dodal, naj kar poskusim, recimo, kršiti prometne predpise, sesti okajen v avtomobil ali kaj podobnega. Bom že videl vraga! A pustimo neprijetne meditacije in raje poglejmo, kako so tekli dogodki. Proge je organizator, športno društvo Železniki, odlično pripravil: bile so trde in hitre kot le kaj. Žal je gosta jutranja megla poskrbela, da nekaj ur nisi razločil ničesar okrog sebe. Kljub temu so sankači — 8 pripadnic šibkejšega spola in 36 možakarjev, razdeljenih v starostni skupini do 35 let in od 35 let naprej — pogumno zapeljali v vijugasti, poledeneli »kanjon«. Najspretneje je (zlasti v uvodnem poskusu) ovinke premagoval miličnik-veteran Krsto Tomaševič iz Škofje Loke, ki je pustil zadaj vso druščino mlajših kolegov in dosegel rezultat 1;27.9. Če pa bi namesto sekund merili glasnost navijačev vzdolž trase in v cilju, bi premočno zmagala Dana Spahič (51), starosta športnega dneva miličnikov in carinikov. Namerili so ji sedmi čas, dasi ne smemo pozabiti omeniti, da je v drzni drugi vožnji dala v koš vsaj polovico moških sotrudnikov. NEUNIČLJIVI VETERAN IZ KRANJSKE GORE 367.000 dinarjev stroškov zaradi pogina rib Kranjska ribiška družina je imela vse do septembra 1971 v reki Kokri od Oljarice v Britofu do hidroelektrarne v Kranju rezervat za vzgojo lipana. Danes tega rezervata, iz katerega so dobivali ikre in zarod, ni več. 20. septembra 1971 je Oljarica, ki je obrat Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, spustila v Kokro večjo količino onesnažene vode. Zato so takrat poginile vse ribe, rezervat je bil uničen, škoda pa velika. Zadeva se je ob koncu minulega leta končala na sodišču, ko je Vrhovno sodišče potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Kranju. Oljarica je morala plačati škodo ribiški družini z obrestmi in pravdne stroške v skupni vrednosti prek 36,7 milijona starih dinarjev. Škoda, ki je takrat nastala, je zdaj sicer povrnjena, vendar posledice le-te še dolgo časa ne bodo odpravljene. Kot rečeno ribjega rezervata za lipana ni več. Dno Kokre v tem delu je še vedno zamaščeno in ker Oljarica tudi zdaj še nima vseh potrebnih čistilnih naprav, je še vedno nevarnost onesnaženja vode. Kaj bi lahko k temu še dodali? Morda to, da je varstvo voda urejeno s temeljnim zakonom o vodah in republiškim zakonom o vodah. Predpisa prepovedujeta spuščanje nevarnih in škodljivih snovi, ki bi v vodi lahko povzročile neugodne spremembe v njenih lastnostih in med drugim ogrozile tudi življenje ali zdravje rib. Tako je posebej prepovedano spuščanje odpadnih voda v površinske vode in na njihove brego- ve. Ta določila niso nova, pa vendar smo dan za dnem priča onesnaženju voda in okolja. Med kršilci so tako delovne organizacije kot posamezniki. Najbrž v prihodnje ne bi smele biti zgolj denarne kazni tiste, s katerimi bi skušali obvarovati naše okolje. Če se vsi skupaj ne bomo pravočasno zavedli, da so čiste vode in okolje osnovni vir za zdravje človeka, tudi še tako velike materialne kazni tega ne bodo rešile. Po drugi strani pa je seveda še kako res, da se vsi skupaj prepočasi in včasih tudi namerno ne zavedamo, kaj pomeni čisto okolje. Zato so takšne kazni predvsem kot opozorilo tudi potrebne. A. Zalar Predmeti brez lastnika V preiskovalnem priporu je 22-let-ni Bojan R- brez stalnega bivališča. Kriminalisti kranjske uprave javne varnosti so mu dokazali 11 vlomov v avtomobile. Zagrešil jih je lani decembra in letos januarja. Pri njem so našli več predmetov, ki jih je verjetno odnesel iz avtomobilov, vendar pa za vse predmete še niso našli lastnika. Tako ne vedo, čigave so odeje, rjave usnjene moške rokavice in ena baterija. Kdor bi hotel te predmete prepoznati, naj se oglasi na Upravi javne varnosti vsak dan v dopoldanskih urah. s sodišča Z drugim mestom v sankanju v konkurenci žensk si je ena od najstarejših tekmovalk Marija Bišar (PMM Ljubelj) prislužila lepo nagrado organizatorjev. Cveti Erjavec iz Kranja bi kot edini ženski predstavnici v veleslalomu lahko prvo mesto odvzel samo padec ali diskvalifikacija. Vodja tekmovanja Janez Erjavec in komandir oddelka milice v Železnikih Ivan Gruden sta zaradi prezaposlenosti komaj utegnila sesti h kosilu. Tik pred začetkom veleslaloma sta veter in opoldansko sonce temeljito razredčila nadležne koprene. Kot veleva bonton, je v vratolomni ples skozi zvito nameščen gozdiček dvojnih kolov (potem ko so trije predvozači povlekli smučino) prva krenila Cvetka Erjavec. Nihče ji ni mogel odvzeti »zlatega« odličja, saj je bila edino dekle v armadici 34 moških. Slednji so nam nato navzlic peščici izjem, demonstrirali vrhunsko znanje, mojstrsko obvladovanje spolzkih dilc, ter navdušili tudi načelnika UJV Kranj Miloša Mitiča, ki sicer sam ni nastopil, a je prizadevno bodril ostale. Janko Šekli, vodja kadetske smučarske šole in gorski reševalec iz postaje mejne milice Kranjska gora, v konkurenci »gadov« nad 35 let spet ni imel resnega tekmeca. Miličnik Jože Pergarec in kriminalist Jože Skubic, drugo in tretjeuvrščena, sta neuničljivemu Kranjskogorcu lahko le čestitala: pičlih šest desetink je namreč zaostal za absolutnim rekorderjem, »mlajšim pionirjem« Andrejem Zemvo (42,00). Žemvi so v dokaj tesnem zaporedju sledili Kolenc, Radon in Kropar. Gornja četverica priča o izredni izenačenosti novega rodu varnostnikov, ki trenirajo pod veščo roko izkušenega Šeklija. Spodobi se, da v zaključku pričujočega zapisa poleg organizatorjev pohvalimo predvsem prireditelje, PM Škofja Loka. Bolje je sindikalno prevenstvo težko izpeljati. Zastopniki pokrovitelja, UJV Kranj, niso zaman zadovoljni: srečanje na Soriški planini je znova potrdilo kvalitete mladih kadrov, katerih obče znanje in sposobnosti več kakor opravičujejo pričakovanja predstojnikov. REZULTATI: SANKANJE — ženske: 1. Jana Kisovec (PM Šk. Loka) — 1;38,3 2. Marija Brišar (PMM Ljubelj) — 1;39,4, 3. Cvetka Erjavec (UJV Kranj) - 1;41,6. Moški nad 35 let: 1. Krsto Tomaševič (PM Škofja Loka) - 1;27,9 (40,4 + 47,5), 2. Jože Pergarec (PMM Kr. gora) — 1;30,4, 3. Marjan Čemažar (PPM Kranj) — .1;31,5. Moški do 35 let: 1. Janez Praprot-nik (Carina Ljubelj) - 1;30,3, 2. Jaka Demšar (PM Radovljica) — 1;31,1, 3. Branko Bauman (UJV Kranj) — 1;36,3. Ekipno: 1. PM Radovljica — 4;51,9, 2. Carina Ljubelj — 5;02,9, 3. UJV Kranj — 5;12,0. VELESLALOM — Ženske: 1. Cvetka Erjavec (UJV Kranj) — 1;01,5. Moški nad 35 let: 1. Janko Šekli (PMM Kr. gora) - 42,6, 2. Jože Pergarec (PMM Kr. gora) — 48,1, 3. Jože Skubic (UJV Kranj) — 48,8. Moški do 35 let: 1. Andrej Zemva (OM Kr. gora) — 42,0, 2. Andrej Kolenc (OM Kr. gora) — 43,0, 3. Florjan Radon (PMM Kr. gora) — 45,1. Ekipno: 1. OM Kr. gora — 2;12,1, 2. Carina Jesenice — 2;33,6, 3. PMM Kr. gora — 3;01,3. Besedilo: I. Guzelj Foto: F. Perdan Zelenica ni parkirišče Ljudje smo zares čudni. Zdaj vzdihujemo — narava, narava, — jo opevamo in se navdušujemo nad njo, drugič spet pa ne bi mignili niti z mezincem, četudi bi gradbeni stroji pravkar prekopali za novo stolpnico zadnji košček zelene trate. Prav zato so zelene trate v naseljih morali zavarovati pred raznimi »uničevalci« celo z občinskimi odloki. To seveda ne moti nekaterih, da ne bi trat med bloki uničevali z izgovori, češ, saj Angleži prav tako hodijo po tratah, pa čeprav so jim skoraj na »srcu zrasle«. £e res, ampak angleška trata je tako negovana, da prenese hojo in bi verjetno še kako vožnjo z avtomobilom, česar za slabo negovane trate v naših mestih ne moremo trditi. Poglejmo samo prava parkirišča na zelenicah med bloki! Avtomobilske gume napravijo tako razdejanje, da se trava potem ne zaraste več, uspeva le plevel. Tale uvod je namenjen pravzaprav nenavadnemu dogodku, o katerem je razpravljalo celo sodišče. Nenavadnemu zato, ker je bila prav zelenica posreden vzrok, zaradi katerega je znani ljubljanski odvetnik Ivan Tlaker storil kaznivo dejanje. Ko se je sredi novembra 1972 odvetnik pripeljal v Kranj k stavbi sodišča, je zavil na parkirni prostor, vendar svojega avtomobila ni pustil na parkirnem prostoru, čeprav je bilo še dovolj prostora, pač pa ga je pustil na zelenici. Še tedaj, ko je bil pri avtomobilu, ga je na nepravilno parkiranje opozoril občinski komunalni nadzornik Dušan Trbovič. Le-ta je namreč stal še z dvema občinskima uslužbencema na pločniku ulice Moše Pijadeja. Nadzornik, ki je po odloku o varstvu javnega zelenja na območju občine Kranj, uradna oseba, ima pravico na mestu izterjati od kršilca tega odloka denarno kazen ali pa ga predlagati v postopek sodniku za prekrške. Na opozorilo komunalnega nadzornika Trboviča, naj odvetnik umakne avtomobil z zelenice, se le-ta ni zmenil, čeprav je Trbovič povedal, kdo je. Ko je Trbovič videl, da odvetnik ne namerava odpeljati z zelenice, je hotel avtomobil na zelenici fotografirati. Fotografija bi rabila kot dokaz v postopku pri sodniku za prekrške. Fotografiranje je odvetnika Tlakerja tako razjezilo, da je stopil do nadzornika Trboyiča, ki je dvigal fotoaparat, in tako udaril po njem, da je bliskavica odletela in se na tleh razbila, fotografski aparat pa je Trboviču povzročil udarnino na prsnem košu. Po kratkem prerivanju in ko je jeza splahnela, je odvetnik spoznal, da se je vendarle prenaglil. Občinsko sodišče v Kranju je odvetnika Tlakerja obsodilo zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in razžalitve na 3 mesece zapora pogojno za dve leti ter na plačilo poprečnine. Sodišče druge stopnje je to sodbo potrdilo, znižalo je le poprečnino. Sodišče v obrazložitvi meni, da bi se moral odvetnik vendarle takih brutalnih dejanj varovati, in ne na tak način omalovaževati družbena prizadevanja za lepše okolje. L. M. ll't/Of l/i/C/ Prehitevanje V petek, 15. februarja, nekaj po 21. uri se je na cesti prvega reda v. Pod-ljubelju pripetila prometna nezgoda zaradi neprimernega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Vekoslav Pajntar (roj. 1950) iz Ročevnice pri Tržiču je prehiteval osebni avtomobil Dragota Hlebarja (roj. 1939) iz Ročevnice tako tesno, da je pri tem Hlebarjev avtomobil zadel. Zaradi tega se je Hlebarjev avtomobil prevrnil na streho, po nekaj metrih pa se je spet postavil na kolesa. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik v Pajntarjevem avtomobilu Anton Sivic. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za okoli 16.500 din. Izsiljevanje prednosti V soboto, 16. februarja, dopoldne se je v Predosljah pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Milan Pogačnik (roj. 1926) iz Orehovelj je pripeljal po vaški poti na prednostno cesto ne da bi se prepričal, če je le-ta prosta, ter se zato zaletel v osebni avtomobil, ki ga je voail Jože Cuderman (roj. 1936) iz Tupalič. V nesreči huje ranjenega mopedista so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprimerna hitrost V petek, 15. februarja, popoldne je voznik osebnega avtomobila Rudolf Grzetič (roj. 1949) z Jesenic vozil z neprimerno hitrostjo proti Kranjski gori. Zaradi tega ga je v blagem levem ovinku zaneslo v desno pa še v levo, nato pa se je avtompbil prevrnil in se obdrsal ob betonsko ograjo. V nesreči ranjeno sopotnico Majdo Grzetič so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nezgoda pešca Na cesti v Gorenji vasi je v petek, 15. februarja, ob 20.20 uri voznik osebnega avtomobila Stane Sopar (roj. 1948) iz Gorenje vasi na kratki razdalji opazil Vinka Arnola (roj. 1918), ki je po desni strani šel proti Gorenji vasi. Ker je pešca prav tedaj zaneslo proti sredini vozišča, ga je avtomobil zadel. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ko si miličniki nataknejo smuči Nadaljevanje s 1. str. sekunde. Očitno je, da tovarišem v modrih uniformah šport nikakor ni španska vas, saj konec koncev izborna fizična pripravljenost predstavlja prvi pogoj njihove učinkovitosti. Seveda tokrat niso nastopali v uniformah, temveč v civilnih »dre- sih«, v oprijetih hlačah in pisanih puloverjih, brez značilnih čepic in brez zadržanega, službenega, varuhom reda in miru lastnega izraza na licih. Množico fantov, deklet, mož in žena vrh 650-metrske strmine, posejane z 20 vratci, kakor tudi one za startom 440-metrske sankaške drče, je prevevalo vedro, prijetno razpoloženje — čeprav bi pretiravali, ako bi trdili, da ni nikogar glodal črv treme. Toda duhovite šale in pri- Neuničljivi Franc Šekli si kljub letom ni pustil odvzeti zmage med veterani. DOGOVORIMO SE O SKUPNIH POTREBAH Nova pota v financiranju skupne in splošne porabe Selektivno omejevanje splošne porabe (proračuni družbeno-političnih skupnosti) in skupne porabe (šolstvo, zdravstvo, kultura itd.) je v letu 1974 ena izmed temeljnih nalog tekoče ekonomske politike. Nujno uokvirjanje obeh vrst porabe v realne možnosti bo ukrep, ki naj bistveno pomaga naši protiinflacijski bitki, ki jo bomo vodili celo letošnje leto in verjetno še dlje. V ta splošen okvir, ki nam ga narekuje ekonomska politika, je republiška resolucija o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije v letu 1974 že postavila konkretnejše naloge in omejitve. Tako predvideva, da bi celotna splošna in skupna poraba v republiki ne smela preseči indeksa 119r to je porast za 19 % glede na lanskoletno porabo. To pomeni, da bo ob rasti družbenega proizvoda, katerega indeks je 123, ta poraba za 4 točke manjša. Ce to načelo prenesemo na občinski nivo, vidimo, da bomo imeli v Kranju podobno situacijo. Izhodišča družbenega načrta za letos predvidevajo povefcarvje drutbenega proizvoda za 23,6 %. Torej se bo smela naša splošna in skupna poraba, ki bo vsebovala seveda tudi republiške skupne in solidarnostne programe, omejiti na porast 19,6 %. Povečanje za 19,7 % je torej okvir, v katerem se bodo morali gibati vsi porabniki teh sredstev; nekdo več, drugi manj, vendar v poprečju toliko. Bistvena novost glede splošne in skupne porabe pa ni v tem, da jo bomo pričeli dosledno omejevati, ampak v popolnoma drugačnem pristopu k zbiranju in uporabi teh sredstev. Sredstva za ti dve vrsti porabe smo doslej zbirali z davki, prispevki oz. taksami tako od organizacij združenega dela kot tudi od občanov iz njihovega sedanjega kakor tudi minulega dela. Na višino teh sredstev kot še posebej na njihovo porabo delovni človek dostikrat ni imel večjega vpliva in zaradi nepriznavanja tudi vedno ni mogel pokazati interesa za zbiranje in koriščenje teh sredstev, čeprav so v bistvu predstavljala dobršen del njegovega osebnega dohodka oziroma dohodka. Nova ustavna ureditev pa omogoča delavcu oziroma delovnemu človeku popoln vpogled in nadzor nad koriščenjem novoustvarjene vrednosti. Prav ta pravica odpira nove možnosti delavcev v proizvodnji, da se enakopravno pogovarjajo z delavci v družbenih dejavnostih — svobodno menjavajo svoje delo — o tem, kolikšen del dohodka bodo namenili za zadovoljevanje svojih splošnih in skupnih potreb. V letošnjem letu bomo torej prvič realizirali ustavni princip svobodne menjave dela med delavci, kar pa seveda ne pomeni, da bo moč to storiti individualno, da bo moč ribariti v kalnem, ampak bodo morali biti ti dogovori v veliko večji meri selektivni glede financiranja posameznih družbenih dejavnosti- kot pa doslej. Svobodno menjavo dela si zamišljamo tako, da bomo najprej morali skleniti družbene dogovore tako na občinskem kot tudi republiškem nivoju o globalnem obsegu obeh vrst porabe. Vsaka samoupravna interesna skupnost pa bo potem morala še skleniti neposreden samoupravni sporazum z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. S takim načinom bo delavec prvič dobil možnost, da odloča o tistem delu sredstev, o tistem delu svojega dohodka, ki mu je bil doslej dostikrat odtujen. Dogovarjanje in sporazumevanje ima veliko prednost pred dosedanjim načinom omejevanja potrošnje, ko je bila največkrat administrativna omejitev — potrošnje — za vse enaka. Nov sistem dogovarjanja in sporazumevanja daje možnost, da tako v okviru republike kot tudi posamezne občine damo neki družbeni dejavnosti prednost oz. več sredstev — pač glede na specifične potrebe. Dosedanji način financiranja splošnih in skupnih potreb je bolj ali manj enako veljal skoraj tri desetletja. Zato nam je lahko popolnoma jasno, da v teh nekaj mesecih, ko praktično uvajamo popolnoma nov sistem, morda še ne bo vse tako, kot bi moralo biti. Na vsak način pa bomo politično in ekonomsko storili ogromen korak naprej v razvijanju samoupravnih odnosov in v obvladovanju celotne družbene reprodukcije. Kakšen družbeni standard bomo imeli? V letu 1974 nastajajo pri financiranju skupne porabe (šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, kultura, telesna kultura idr.) bistvene spremembe. Te dejavnosti se bodo odslej financirale na osnovi sklenjenih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. O programih in sredstvih za njihovo izvajanje pa naj bi v skladu z ustavnimi določili odločali neposredno delovni ljudje, za katere so ti programi pripravljeni. V tej publikaciji so objavljeni predlogi programov dela in financiranja naslednjih interesnih skupnosti: — Temeljne izobraževalne skupnosti — Sveta za otroško varstvo — Temeljne kulturne skupnosti — Temeljne telesno kulturne skupnosti — Komunalne skupnosti za zaposlovanje — Začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva — Konference za socialno delo ter programi republiških skupnosti za posamezna področja družbenih dejavnosti (republiške izobraževalne skupnosti, raziskovalne skupnosti Slovenije, republiške skupnosti otroškega varstva, republiške kulturne skupnosti, republiške telesno kulturne skupnosti in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Pri tem je treba poudariti, da so programi tistih interesnih skupnosti, ki zajemajo le občinske potrebe, dosti bolj natančno izdelani in ovrednoteni ter primerljivi s porabo v letu 1973. To velja za program temeljne izobraževalne skupnosti, sveta za otroško varstvo in temeljne kulturne skupnosti. Težje je primerljiva dejavnost in poraba na občinskem nivoju za temeljno telesno kulturno skupnost in za Konferenco za socialno delo, ker sta bili ti dve skupnosti ustanovljeni šele v drugi polovici lanskega leta, dejavnosti pa sta se financirali v pretežni meri iz občinskega proračuna vendar tudi iz številnih drugih virov. Indeksi povečanja porabe v letu 1974 napram porabi preteklega leta so pri temeljni telesno kulturni skupnosti in Konferenci za socialno delo posledica novih organizacijskih in vsebinskih oblik, ki so imele za posledico bistveno razširitev dejavnosti. Povečana skrb za rekreativno dejavnost občanov, za večje telesnokulturno udejstvovanje mladine, poudarek na množičnosti in kvaliteti zahtevajo ustrezno večja sredstva kot doslej za področje telesne kulture. S programom Konference za socialno delo, ki je tudi bistveno razširjen v primerjavi z realizacijo iz leta 1973, pa se je skušalo vsaj v določeni meri zadovoljiti številne potrebe v občini na področju socialnega varstva. Predvsem je bil namen programske usmeritve nove skupnosti, da v skladu s političnimi stališči in sprejetim programom socialne politike v občini Kranj, poskuša zmanjševati socialno razlikovanje na vseh nivojih in vseh področjih (zdravstvene kolonije za socialno šibke otroke, prispevek za vzdrževanje starih ini onemoglih v novem domu upokojencev, rejnine, vzdrževanje mladoletnikov v domovih, oskrbnine, preživnine itd.). Bistveno večje finančne potrebe od lanskoletnih planirata temeljna izobraževalna skupnost in svet za otroško varstvo, vendar je to na videz nesorazmerno pnvp^anie porabe objektiv- no pogojeno. Leta 1970 so občani samoupravno in demokratično sprejeli program gradnje osnovnih šol in vrtcev in so se tudi z referendumom odločili, da sprejeti program sofinancirajo. Rezultati izvajanja programa pa so znani: v letu 1973 in v začetku letošnjega leta so bili odprti trije vrtci (Cerklje, Bitnje, Klanec), pet podružničnih šol (Kokrica, Orehek, Besnica, Naklo, Trboje) in tri centralne šole (Predoslje, Vodovodni stolp in Posebna šola) ter adaptirana podružnična šola v Voklem z oddelkom predšolskega varstva. V tekočem letu pa bosta zgrajena še vrtca v Stražišču in na Planini in adaptirani prostori za varstvo predšolskih otrok v Dupljah in Naklem. Tako obsežna investicijska dejavnost ima za nujno posledico močno razširitev redne dejavnosti .(večje število oddelkov, povečano število otrok v varstvu, številnejši kader). Naloga temeljne izobraževalne skupnosti je, da vso to dejavnost financira, ker je rezultat potreb in zahtev naših občanov. Programi, ki zajemajo širša območja od občinskih, niso tako ovrednoteni kot ostali. Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva ter komunalna skupnost za zaposlovanje predlagata regionalne programe v skladu z organizacijo interesne skupnosti, medtem ko je program skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripravljan za celotno republiko. V publikaciji manjkajo zlasti podatki o sredstvih, ki bodo potrebna za financiranje skupnih potreb v okviru republike (srednje in visoko šolstvo, raziskovalna skupnost, republiška kulturna in telesno kulturna skupnost) ter sredstva za solidarnostni program, s katerim se bodo financirale nekatere družbene dejavnosti v manj razvitih občinah (osnovno šolstvo, kultura, telesna kultura itd.). Iz predloženih programov dela in financiranja posameznih samoupravnih interesnih skupnosti je razvidno, da koordinacijski komisiji za usklajevanje splošne in skupne porabe v občini še ni uspelo docela uskladiti porabe z republiškimi izhodišči o dovoljenem indeksu 119 za povečanje skupne porabe in indeksu 116 oz. 118 za splošno porabo. Zato je namen javne razprave, da se delovni ljudje v občini samoupravno in s polno zavestjo ter odgovornostjo odločijo, katerim dejavnostim bodo dali prednost in podporo, katere pa naj bi se obdržale na doseženi ravni zaradi omejevanja splošne in skupne porabe. Ta odločitev naj. bo odraz resničnih potreb pri zagotavljanju ustreznega družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in objektivnih možnosti, da te potrebe finančno pokrijemo iz družbenega proizvoda, ustvarjenega na našem območju. V resoluciji o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 je bilo sprejeto načelo, da naj bi na področju družbenih dejavnosti imele prednost tiste naloge, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu gospodarjenju in povečanju produktivnosti dela. To naj bi bila hkrati tudi naša osnovna usmeritev pri določanju obsega posamezne družbene dejavnosti v občini Kranj v letu 1974. JANEZ SUŠNIK I. Vzgoja in izobraževanje Program Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj za leto 1974 4 V letu 1974 bo Temeljna izobraževalna skupnost izvršila vse tiste naloge, ki jih opravlja že vrsto let na podlagi zakonov, izvršilnih predpisov ter številnih družbenih dokumentov za področje vzgoje in izobraževanja. Obseg dejavnosti pa se je v tem letu bistveno razširil zaradi uresničevanja programa gradnje šol in vrtcev, ki so ga občani sprejeli leta 1970. V letu 1973 in na začetku letošnjega leta so bili zgrajeni trije vrtci, pet podružničnih in tri centralne šole ter adaptirana podružnična šola v Voklem z oddelkom za varstvo predšolskih otrok. V okviru programa bosta letos zgrajena še vrtca v Stražišču in na Planini ter adaptirani prostori za predšolsko varstvo v Dupljah in Naklem. V skladu z vsemi naštetimi obveznostmi bo Temeljna izobraževalna skupnost financirala naslednje: 1. redno dejavnost osnovnih in posebne šole (osebne dohodke, materialne izdatke, podaljšano bivanje, šolske svetovalne službe, 120-urno malo šolo, varstvo vozačev, šolske malice in sredstva za sklad skupne porabe), 2. redno dejavnost vzgojnovarstvenih zavodov in oddelkov (osebne dohodke in sredstva za sklad skupne porabe), i 3. deljene in fakultativne ure, dopolnilno delo, dejavnost šolskih športnih društev, 4. štipendije in posojila, 5. nabavo učil in opreme, 6. nekatere stroške v neposredni zvezi z redno dejavnostjo vzgojnoizobraževalnih zavodov, 7. nekatere najnujnejše investicije v osnovnem šolstvu, 8. amortizacijo nepremičnin šolskih zavodov. Razen tega bo izobraževalna skupnost sofinancirala: 9. dejavnost Delavske univerze, Glasbene šole, Letalsko-modelarske šole, Vzgojnega zavoda Kamna gorica in Zveze kulturno prosvetnih organizacij, 10. osnovno šolo za odrasle, 11. prevoze šolskih otrok, 12. oskrbnine v predšolskem in šolskem varstvu, 13. delo Vzgojne posvetovalnice Kranj. OBRAZLOŽITEV 1. za redno dejavnost osnovnih šol in posebne šole v istem obsegu kot je bila lansko leto do septembra bomo potrebovali 33,669.810 din ali 20 % več sredstev glede na to, da je kalkulacija osebnih dohodkov izvršena na podlagi veljavnega samoupravnega sporazuma, ki je bil verificiran šele 1/7-1973. V prvi polovici lanskega leta je bila točka vredna le 8,74 din neto, bistveno nižje so bile vrednotene posamezne kategorije prosvetnih delavcev, ni bilo upoštevano minulo delo, in tudi prispevki so bili bistveno manjši. Upoštevaje razširjeno dejavnost pa bomo potrebovali še dodatnih 4,969.381 din s katerimi bomo sofinancirali: 18 dodatnih rednih oddelkov, 7 oddelkov podaljšanega bivanja, 2 strokovna sodelavca z visoko izobrazbo, dodatnih 20 ur male šole za vsak oddelek, povečane materialne stroške in druge stroške, ki so s tem v neposredni zvezi. 2. Za enak obseg dejavnosti vzgojno-varstvenih ustanov in oddelkov kot je bil lani do septembra bi potrebovali 6,610.93 din oz. 18 % več kot v letu 1973. Pri izračunu so upoštevani veljavni samoupravni sporazumi. Za razširjeno dejavnost, ki obsega 6 dodatnih oddelkov od 1/1-1974, 8 oddelkov od 1/4-1974 (Stražišče) in 8 oddelkov od septembra 1974 (Planina, Naklo) pa bi potrebovali še 2,813.340 din. 3. V osnovnih šolah je potrebno deliti pouk nekaterih predmetov (telesna vzgoja, tuj jezik itd.), kar pa zahteva več sredstev. Financiranju teh ur smo namenili 17 % več sredstev kot lani. Po zakonu je obvezno dopolnilno delo s slabšimi učenci in ga Temeljna izobraževalna skupnost financira že nekaj let. V letu 1974 naj bi za to porabili 900.000 din. Ze doslej smo vložili veliko prizadevanj in sredstev, da smo razvili in omasovili delo šolskih športnih društev, ki jim je v letu 1974 namenjeno prav tako za 17 % več sredstev kot lani. 4. V skladu s planom kadrov Temeljna izobraževalna skupnost vsako leto podeljuje štipendije za šolanje na kadrovskih šolah pedagoške smeri, razen tega pa daje socialno šibkim dijakom in študentom študijska posojila. Trenutno Temeljna izobraževalna skupnost štipendira 101 študenta in kreditira 40. V jeseni z začetkom novega šolskega leta se bo to število še povečalo, tako da bo potrebno vsaj za 30 % več sredstev kot lani oz. ca. 1,110.000 din. 5. Opremljanje šol z učili, ki naj zago-tove sodobno izvajanje pouka, je dolžnost izobraževalne skupnosti čeprav za to v veliki meri skrbijo že same šole. Iz predvidenih 450.000 din bomo prav tako nabavili učbenike za novo matematiko kot smo jih že tri leta zapored. 6. Temeljna izobraževalna skupnost je doslej financirala nekatere pomembne dejavnosti, ki so v neposredni zvezi z redno dejavnostjo osnovnih šol: testiranje šolskih novincev, uporabo zimskega bazena za pouk plavanja, šolske ekskurzije, strokovne ekskurzije prosvetnih delavcev, strokovno in družbeno usposabljanje učiteljev, odpravnine upokojenim prosvetnim delavcem, šolo v naravi itd. Za te namene smo predvideli porabo v višini 1,502.100 din. 7. Temeljna izobraževalna skupnost se ne more izogniti nekaterim nujnim investicijam v osnovnem šolstvu. V letu 1974 bo morala nabaviti vozilo za prevoz učencev s Šenturške gore v matično šolo, če naj se dokončno reši ta večletni problem, financirala pa bo tudi instalacijo centralne kurjave v osnovni šoli Zalog in Žabnica. Investicijski strošek bo znašal po predvidevanjih 1,050.000 din. 8. Za amortizacijo nepremičnin šolskih zavodov, ki jo Temeljna izobraževalna skupnost formira po zakonu in 75 % združuje v posebnem skladu smo sicer predvideli isti strošek kot lansko leto, vendar bomo morali za amortizacijo novih šolskih objektov zagotoviti še dodatnih 768.991 din, kar izkazujemo kot strošek razširjene dejavnosti. 9. Naštetim uporabnikom sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti smo odmerili v globalu za 34 % več sredstev kot lansko leto, stroške pa smo ocenili na podlagi lanskoletne porabe in že sprejetih obveznosti za leto 1974. 10. Temeljna izobraževalna skupnost je lansko leto financirala osnovno šolo za odrasle pri Delavski univerzi z 80.000 din, vendar je v jeseni 1973 odobrila še dodatnih 100.000 din v zvezi s sklepom ustavnega sodišča o brezplačnem osnovnem šolanju odraslih. Glede na to, da še vedno ni sistemske rešitve za financiranje osnovnošolskega izobraževanja odraslih smo predvideli celotni strošek v znesku 720.000 din. Delež Temeljne izobraževalne skupnosti bo lahko bistveno manjši, če bo prišlo do sklenitve družbenega dogovora s temeljnimi organizacijami združenega dela o sofinanciranju osnovne šole za odrasle. 11. Že od ustanovitve dalje regresira Temeljna izobraževalna skupnost prevoze šolskih otrok 50 % oz. 100 % glede na oddaljenost učencev od šole. V občini je preko 1.300 osnovnošolcev-vozačev, cene prevoznih storitev pa so iz leta v leto višje. Glede na napovedane podražitve pogonskih goriv verjetno ne bo zadostovalo planiranih 1,250.000 din, čeprav je to 25 % več od lanskoletne porabe. 12. S širitvijo predšolskega in šolskega varstva se povečuje delež izobraževalne skupnosti pri sofinancira nju oskrbnin. Regresiranje se vrši na podlagi dohodkovne lestvice, ki omogoča največjo pomoč družbe najnižjim dohodkovnim skupinam. Po merilih za sprejem otrok v varstvo pa prav tako imajo prednost otroci iz teh kategorij, tako da je pri varstvu dvakrat upoštevan socialni in materialni položaj družin. 13. Že dve leti deluje v Kranju Vzgojna posvetovalnica, v katero se zatekajo po pomoč starši otrok z različnimi motnjami. Število obiskovalcev posvetovalnice vedno narašča, ustrezno temu pa tudi obseg njene dejavnosti in stroški. Posvetovalnica deluje kot regionalni zavod in j^o sofinancirajo vse gorenjske izobraževalne skupnosti glede na število obravnavanih primerov z njihovega območja. 75 % obravnavanih primerov je iz kranjske občine in smo glede na to predvideli ustrezen delež za sofinanciranje v višini 500.000 din. Iz priloženega plana izdatkov je razvidno, da bi Temeljna izobraževalna skupnost potrebovala v letu 1974 za isti obseg dejavnosti kot je bil lansko leto do septembra 53,542.303 din ali 22 % več. Stroški razširjene dejavnosti v letu 1973 pa zpašajo 9,174.112 din, tako da je celotni predračun stroškov Temeljne izobraževalne skupnosti za letošnje leto 62,716.415 din ali 40 % več od lanskoletnega. Iz dohodkov lanskega leta je Temeljna izobraževalna skupnost ustvarila ostanek v višini 4,297.110 din. Če bo lahko ta sredstva uporabila za financiranje svoje dejavnosti v letu 1974 se njene finančne potrebe zmanjšajo za omenjeni znesek in so v celoti 58,419.305, kar predstavlja 30 % povečanje napram porabi preteklega leta. 5 PLAN IZDATKOV ZA LETO 1974 V PRIMERJAVI S STROŠKI V LETU 1973 I. DEJAVNOST OSNOVNIH ŠOL 1. Osebni dohodki pedagoških in režijskih delavcev: — redna dejavnost — razširjena dejavnost 1973 1974 Indeks 19,986.973 24,570.000 123 422.490 1.721.555 20,409.463 26.291.555 129 2. Podaljšano bivanje: — redna dejavnost — razširjena dejavnost 3. Šolske svetovalne službe: — redna dejavnost — razširjena dejavnost 4. Mala šola: — redna dejavnost (100 ur) — razširjena dejavnost (+ 20 ur) 5. Varstvo vozačev 6. Materialni izdatki: — redna dejavnost — razširjena dejavnost 7. Šolske malice: — redna dejavnost — razširjena dejavnost 8. Sklad skupne porabe: — redna dejavnost — razširjena dejavnost 9. Ostali stroški 1,904.211 2,249.600 118 69.750 414.400 1,973.961 2,664.000 135 914.971 914.971 1,183.747 129 129.230 1,312.977 143 126.000 126.000 127.740 180.000 3 Specialnost & -t-> Tj O a .p J5 03 O 15 P a C/3 P£ m _o _o o C8 > > ,-H E S-t a> a> 03 O vo •00 C Z Interna 194 67.318 1,20(!) 1,20 Kirurgija 140 48.580 0,87 1,30 Ginek.-porodn. 133 46.151 0,80(!) 0,80 Pediatrična 89 30.883 0,55(!) 0,55 Otologija 30 10.410 0,20 0,30 Psihiatrija 135 46.845 0,84 1,10 Pljučna + tbc 60 20.820 0,37 0,50 Dermatologija 24 8.528 0,15 0,20 Infekcijska 24 8.328 0,15 0,30 Nevrologija 16 5.552 0,10 0,20 Okulistika 24 8.328 0,15 0,20 Onkologija 24 8.328 0,15 0,23 Ortopedija 40 13.880 0,25(!) 0,20 Rehabilitacija 57 19.779 0,35 0,35 Izvršni svet skupščine SR Slovenije je sklenil, da prenese določene obveznosti, ki jih je v preteklih letih prevzel do posameznih zdravstvenih delovnih organizacij oz. kategorij zavarovancev in do določenih investicij, na skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva. Po razdelilniku odpade na skupnost Kranj 13,120.000,00 din za pokrivanje omenjenih obveznosti, ter za solidarnostni sklad 958.000,00 din. Ta sredstva je potrebno prišteti h gornjemu programu in se ne vštevajo v limit, ki je za splošno potrošnjo določen za 1. 1974, ampak se k temu prištevajo. Skupaj 990 343.530 6,19 DOGOVORIMO SE 7,73 O SKUPNIH POTREBAH 19 VIII. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Obrazložitev programa o izhodiščih, osnovah in merilih za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji izplačuje v letu 1973 pokojnine 190.000 upokojencem. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so skoraj v celoti določene z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Statut skupnosti te pravice le konkretizira. Po finančnem učinku gledano povzročajo 99 % vseh izdatkov pravice, ki jih daje zvezni zakon. V letu 1973 bo skupnost za kritje vseh pravic in z njimi povezanih stroškov porabila 3708 milijonov novih dinarjev in izplačala pokojnine uživalcem v poprečni višini 1335 din. Čeprav je poprečni osebni dohodek zaposlenih v SR Sloveniji za 16 % višji od tistega, ki velja za SFRJ, so starostne pokojnine v SR Sloveniji nižje od poprečnih jugoslovanskih. Vendar še te le s težavo izplačujemo, saj mora skupnost že tri leta poslovati z dohodki, ki so nižji kot izdatki. Zato je v oktobru 1973 porabila vse rezerve, nima več lastnih obratnih sredstev in se pokojnine izplačujejo izključno iz bančnih kreditov. Na ta način odvzema skupnost gospodarstvu vsak mesec nekaj sto milijonov novih dinarjev kreditnih sredstev; v oktobru je znašal kredit 330 milijonov dinarjev. Ker bo v zadnjih treh mesecih leta 1973 veljala stopnja prispevka zavarovancev 14,7 %, bo mogoče oblikovati obratna sredstva v taki višini, da bi lahko za januar prihodnjega leta izplačevali pokojnine ob znatno manjšem bančnem kreditu. V naši republiki pride na 3,4 aktivne zavarovance en upokojenec. V podobnem položaju je še Hrvaška, ki pa ima bistveno večje prispevne stopnje. Z dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 je treba zagotoviti: — kritje tekočih obveznosti v skladu s predpisi; — kritje primanjkljaja iz leta 1973; . — dopolnitev poslovne rezerve za obratna sredstva, da bo zagotovljeno redno izplačevanje dajatev le ob delnem najemanju bančnih kreditov. Skupnost je že 20. 10. 1973 poslala vsem podpisnikom osnutek družbenega dogovora z obrazložitvijo in kvantifikacijo. Na ta osnutek so dali pripomhe Zveza sindikatov Slovenije in izvršni svet. Na podlagi teh pripomb in izhodišč oziroma metodologije, ki sta jih posredovala republiški zavod za planiranje in republiški sekretariat za delo, je bil 7. 11. 1973 izdelan skupen usklajen predlog. Predlog oziroma izhodišča zanj so bila usklajena na pristojni koordinacijski, komisiji izvršnega sveta. Predlog je izdelan na temelju meril in osnov, ki jih je posredoval zavod SRS za planiranje in na podlagi skupno dogovorjene metodologije. Predlog so pregledali in uskladili dne 9. 11. 1973 pooblaščeni prestavniki, ki so jih imenovale vse štiri podpisnice družbenega dogovora in je v sedanji obliki plod usklajevanja med njimi. Predloženo besedilo je v celoti usklajeno, edino predstavnik Zveze sindikatov Slovenije je imel pomislek glede enotne stopnje prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem. Po njegovem mnenju naj bi šel pri premogovnikih del tega rizika na breme solidarnosti vseh zaposlenih. Naknadno je predstavnik izvršnega sveta zahteval, da se vnesejo še dodatne formulacije. Predstavniki drugih treh podpisnic na sestanku 14. 11. 1973 sicer menijo, da so dosedanje dikcije tretje točke boljše kot dikcija, ki jo izrecno zahteva predstavnik izvršnega sveta, vendar pristajajo tudi na sedanje, ker z zavrnitvijo predlaganega besedila ne bi hoteli zavlačevati ali celo ogroziti soglasja vseh štirih podpisnic. Ne morejo pa pristati na zahtevo, da se višina izločanja v rezerve ne opredeli in zahtevajo, da rezerva znaša 10 % letnih izdatkov. V nasprotnem primeru bi bilo treba kot sopodpisnika družbenega dogovora vključiti banko, ki naj zagotovi kreditiranje. OCENA OBVEZNOSTI IN NJIHOVEGA KRITJA TER IZRAČUN POTREBNIH PRISPEVNIH STOPENJ ZA LETO 1974* (Po izhodiščih zavoda SRS za plani- računano po sestanku predstavnikov ranje in usklajeno na koordinacijah IS. Iz- podpisnic družbenega dogovora 9. 11. 1973). OCENA REALIZACIJE IZDATKOV V LETU 1973 Denarne dajatve I—IX povečanje števila upokojencev X—XII ocena 1110 x 1335 x 3 (4,2 % prirast) denarne dajatve X—XII brez povečanja števila upokojencev (IX — 259 x 3,1) 3.083,5 prispevki 14,48 od denarnih dajatev prispevki za rekreacijo upokojencev rehabilitacija stroški za izvajanje 2.282,0 4,5 797,0 446,5 46,1 70,4 61,8 Skupni izdatki: 3.708,3 OCENA REALIZACIJE DOHODKOV ZA LETO 1973 — Pod predpostavko, da se bo masa OD v letu 1973 povečala za 20 % (23,184) v primerjavi z letom 1972 in da bo sklad realiziral prispevek zavarovancev v obdobju I—IX po stopnji 12,7 % in za čas od X—XII po stopnji 14,7 %, bo znašal prispevek zavarovancev — prispevek za nesreče pri delu in za zavarovalno dobo s povečanjem — povračila republike in federacije — drugi dohodki Skupaj dohodki Skupaj izdatki — predvideni deficit v letu 1973 3.107.7 96,6 471,0 10,2 3.685.8 3.708,3 22,5 OCENA TEKOČIH OBVEZNOSTI ZA LETO 1974 \ Denarne dajatve v letu 1973 denarne dajatve za povečanje števila upokojencev za 4,3 % (3.083 x 4,3/100) valorizacija za 16,3 % alikvotni del pokojnin (za upokojene delavce, ki so delali v SR Sloveniji, pokojnino pa so prejeli v eni od drugih republik) 3.083,5 132,6 502,6 45,0 ^ f \ DOGOVORIMO SE / I I O SKUPNIH POTREBAH * Program skupnosti pokojninskega in objavljen v redni mesečni prilogi Delavske invalidskega zavarovanja za leto 1974 je enotnosti »Vzajemnost« dne 26. 1. 1974. IX. Socialno delo Program socialno varstvene dejavnosti v občini Kranj za leto 1974 Konferenca za socialno delo Kranj je svoj program bazirala na programu o so- cialni politiki v občini Kranj in vsakoletnih potreb za socialno varstveno dejavnost. Celotna dejavnost konference za socialno delo je razdeljena na sledeče kategorije: I. Funkcionalna dejavnost socialnega varstva II. Razširjena dejavnost v letu 1974 III. Dotacija I. Funkcionalna dejavnost 1973 1974 Indeks 1. Center za socialno delo 832.770,00 984.747,00 118,25 % 2. Pomoč žrtvam fašistične- ga nasilja 7.224,00 8.000,00 110,75 % 3. Podpore družinam kadrovcev 56.700,00 56.700,00 100,00 % 4. Družbene denarne pomoči 873.227,00 1.125.000,00 128,84 % 5. Prispevek za vzdrževanje starih v domovih 1.285.092,00 1.606.365,00 125,00 % 6. Prispevek za mladoletnike v vzgojnih in poseb- nih zavodih 770.825,00 975.000,00 126,49 % 7. Zdravstvene kolonije 150.000,00 172.500,00 115,00 % 8. Rejnine 154.268,00 226.800,00 147,02 % 9. Kategorizacija otrok 55.000,00 66.000,00 120,00 % 10. Pomoč odpuščenim iz kazenskih domov — 5.000,00 100,00 % 11. Kmetijske oskrbnine 184.083,00 227.470,00 123,57 % 12. Preživnine 10.420,00 17.280,00 165,84 % Skupaj 4.379.609,00 5.470.862,00 124.92 % Obrazložitev: 1. Povišanje napram realizaciji pomeni samo povišanje materialnih izdatkov in to na osnovi izdatkov v mesecu decembru 1972. 2. V občini Kranj sta še dva primera, ki prejemata to pomoč na podlagi predpisa. 3. Povprečno letno je takih primerov 7, katerim je potrebno na osnovi republiškega predpisa zagotoviti vzdrževanje njihovih družinskih članov. 4. Družbene denarne pomoči se dodeljujejo na osnovi občinskega odloka socialno ogroženim občanom in sicer v obliki stalnih, začasnih in enkratnih pomoči. Povprečno mesečno 210 osebam. Najvišja stalna družbeno denarna pomoč znaša po občinskem odloku 500,00 din. Prav tako se iz te postavke črpa za otroške doklade 57 otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin. Do sedaj so bile otroške doklade 80.- din, za leto 1974 je predlog 95,00 din. (predpis). V tej vsoti je zajeto tudi 60 občanov, kateri prejemajo družbeno denarne pomoči (socialno podporo) za 9-dnevno letovanje ob morju. Letno se dodeljujejo ozimnice preko 400 socialno ogroženim občanom, katere predlagajo krajevne skupnosti, (odlok) 5. V raznih domovih Slovenije je 199 oskrbovancev. Cena v letu 1973 je bila od 1.300,- din v Preddvoru do 1.950,- din na Jesenicah. Za leto 1974 pa ima večina zavodov odobrene nove cene, ki so povišane v povprečju za cca 20 Tako bo znašala še vedno cena oskrbnih dni v zavodu Preddvor (1.400) najnižja, najvišja pa na Jesenicah (2.340.-) in Hrastovcu (2.260.-). (odlok) 6. V 15 različnih domovih je 66 otrok in mladoletnikov. Od tega 48 v posebnih zavodih (Dornava, Kamnik, Zavod za slepe. Zavod za gluhe itd.). Cene oskrbnih dni so bile v letu 1973 v povprečju 1,700,- na otroka. V letu 1974 se povišajo cene oskrbnih dni (že odobrene cene) od 15—20 %. Največje povišanje na otroka znaša v Dornavi (idioti in težji imbecili) 2.520,- din. (predpis in odlok) 7. V letu 1973 je letovalo 591 zdravstveno ogroženih otrok. Ta iždatek predstavlja samo eno tretjino. Drugo financira sklad zdravstvenega zavarovanja, tretjo pa prispevajo starši. 8. V reji je £5 otrok. Za 20 otrok se predlaga povečano rejnino v povprečju za 750.- din. S tem bi se vsaj delno približali višini rejninet kakor je v drugih občinah. Posebni primeri pa so otroci v rejništvu (slušno in govorno prizadeti), kjer pa bo rejnina znašala v letu 1974 preko 1.000,-din. V teh vsotah je všteto samo vzdrževanje rejencev, plačilo rejnikov pa ni nikjer zajeto, (predpis) 9. Letno je kategoriziranih po posebni komisiji 100 otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Izdatek na enega otroka je (plačilo strokovnjakov v komisiji) cca 600.- din. (predpis) 10. Izdatek predstavlja pomoč, ki se nudi odpuščenim iz kazenskih domov, (predpis) 11. Kmetov, ki so podarili jiemljo občini je 23. Povprečna oskrbnina naj bi bila v višini minimalne pokojnine za leto 1974. (odlok) 12. Po sodbi sodišča je občina dolžna izplačevati preživnino za en primer ponesrečenca. (sodba sodišča). 21 II. Razširjena dejavnost v letu 1974 1973 1974 1. Center za socialno delo — računovodski delavec — blagajnik ter vodenje kartoteke oskrbovancev s 1.4. 1974 — 36.619,00 2. Prispevek za vzdrževanje starih v domovih — Dom upokojencev Kranj — 859.000,00 3. Konferenca za socialno delo (OD in materialni izdatki) s 1.4. 1974 • 5.000,00 82.645,00 4. Zdravstvene kolonije - 220.000,00 Skupaj 5.000,00 1.198.264,00 Obrazložitev: 1. Zaradi ustanovitve konference za socialno delo in prenosa tudi finančnih poslov na Center za socialno delo se toliko poveča delo, da je potreben računovodski delavec. 2. Po programu o socialni politiki v občini Kranj je bil v letu 1973 zgrajen novi dom za upokojence, kateri je pričel sprejemati prve oskrbovance v mesecu novembru 1973. S tem se je povečal posteljni fond za 120 postelj in znaša skupaj 230 postelj (Preddvor in Kranj). Potreba se je pokazala, da se zgradi nov dom, ker je bilo večje število občanov, ki so bili potrebni domske oskrbe in jim ni bilo mogoče nikjer v Sloveniji zagotoviti namestitve v kakem domu. Izdelana analiza je pokazala, da je edina rešitev v tem, da se zgradi nov dom in zagotovi tistim starim občanom, ki so potrebni nege in oskrbe domsko varstvo. Cena oskrbnega dne v domu znaša za pokretne 71,10 din, za nepokretne pa 91,10 din. Stroški v domu so torej mnogo višji, kakor pa znašajo pokojnine oskrbovancev. Zato je treba zagotoviti kritje razlike med ceno oskrbnega dne in pokojnino. Nekaterim (socialnim podpirancem brez dohodkov) pa v celoti. 3. Za izvrševanje nalog konference in koordinacije dela med konferenco in strokovno službo se planira delovno mesto tajnika in materialni izdatki konference. 4. V letu 1974 je načrtovano, da bi klimatsko zdravilišče Novigrad pričel služiti svojemu namenu. Tako naj bi bil v celoti zaseden po zdravstveno ogroženih otrocih iz Gorenjske. Predlaga se, da bi iz občine Kranj letovalo 1000 otrok, ki so zdravstveno ogroženi in potrebni morske klime. Zaradi tega bi bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva v višini 227.500,00 din. V tem znesku pa je zajeta tudi pomoč za napeljavo vode na otoku Stenjaku, kjer letujejo tudi zdravstveno in socialno ogroženi otroci naše občine in sicer v višini 150.000,00 din. III. Dotacije 1973 1974 Indeks 1. Občinski odbor RK — 17.000,00 — 2. Zveza gluhih 16.000,00 18.400,00 115,00 % 3. Zveza slepih 33.000,00 37.950,00 115,00 % 4. Klubi zdravljenih alkoholikov 16.000,00 18.400,00 115,00 % 5. Medobčinsko društvo telesnih invalidov 10.000,00 11.500,00 115,00 % Skupaj 75.000,00 103.250,00 137,67 Obrazložitev: Zveza gluhih, zveza slepih, klubi zdravljenih alkoholikov in medobčinsko društvo telesnih invalidov so sicer že do sedaj prejemali dotacije. Predlaga se 15 % povišanje. Nova postavka je dotacija Rdečemu križu za nabavo tistih osnovnih stvari, ki ob raznih zbiranjih niso zbrani, pa jih socialno ogroženi občani nujno potrebujejo (n.pr. odeje). 22 DOGOVORIMO SE 1973 1974 Indeks O SKUPNIH POTREBAH -—- SREDA - 20 FEBRUARJA 1974 SKUPNI PREDLOG 4.459.609,00 6.772.376,00 151,86 % X. Izhodišča za oblikovanje proračuna občine Kranj za leto 1974 Z resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju SR Slovenije za leto 1974 je predvidena dosledna izpeljava sistema davkov in prispevkov določenih z ustavnimi • amandmaji in predlogom za novo ustavo. To pa pomeni tudi sistemsko ureditev posameznih virov dohodkov tudi za financiranje splošne porabe. Dosledno ločeni viri dohodkov pa oblikujejo sistem, ko bi splošna poraba — proračunska potrošnja financirana izključno iz davščin in taks. Splošna poraba ne bo več participirala s stopnjo na osebnem dohodku iz delovnega razmerja, niti ne bodo samoupravne interesne skupnosti več udeležene na dohodku proračuna, razen področje socialnega varstva, ki se bo še vedno v celoti financiralo iz proračunskih sredstev. Republika v letu 1974 predvideva opustitev nekaterih davkov (davek od kmetijske dejavnosti, davek od obrtne dejavnosti, republiški davek na promet alkoholnih pijač), s tem, da dopušča možnost, da njeno stopnjo predpišejo občine kot svoj vir dohodka. V občini pa se v celoti ukinjata stabilizacijski davek na skupni dohodek občanov in dodatni davek na posest avtomobilov. Proračun občine Kranj bo v letu 1974 še vedno vseboval postavko samoupravne interesne skupnosti Konference za socialno delo, ki je posebej obrazložena med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Tudi v letošnjem letu predvidevamo, da bomo z družbenim dogovorom omejili splošno potrošnjo na 16 % porasta v odnosu na leto 1973, kar je v skladu s politiko potrošnje v SR Sloveniji. Potrebe, ki so zbrane kot zahtevki pa močno prekoračujejo ta procent. Zaradi tega se je pristopilo k usklajevanju osnovnih izhodišč pri kvantifikaciji potreb in kot rezultat teh izhodišč, ki imajo za osnovo enotna merila so predlogi, ki pa še vedno presegajo indeks porasta 116. Predlog ni izdelan za Konferenco za socialno delo, ker zaradi tehnične izvedbe postopka tega usklajevanja ni izpeljan. Verjetno pa je, da bo program socialne politike tudi nujno uskladiti z ostalo proračunsko potrošnjo. Dohodki za proračun so planirani na podlagi do sedaj znanih predvidevanj. Pri tem je upoštevano, da proračun ne bi imel več dohodkov od davka iz osebnih dohodkov zaposlenih. V celoti pa bi bil proračunski dohodek prometni davek od maloprodaje. PLANIRANA SREDSTVA ZA PRORAČUN OBČINE V LETU 1974 Davek iz OD od kmetijstva Davek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev Davek od avtorskih pravic Davek iz skupnega dohodka občanov in dodatni davek Davek od prometa blaga na drobno Prometni davek od plačil za storitve Davek od nepremičnin in pravic Davek od premoženja in premoženjskih pravic Davek na dediščine in darila Davek na tovorna cestna motorna vozila ter kombi vozila Upravne takse Komunalne takse Sodne takse Denarne kazni in povprečnine Razni dohodki Udeležba na denarnih kaznih (30 %) 1,200.000 6,000.000 400.000 600.000 2,000.000 25,000.000 1,500.000 1,500.000 1,750.000 120.000 500.000 1,400.000 30.000 850.000 250.000 400.000 400.000 SKUPAJ 43,900.000 DOGOVORIMO SE O SKUPNIH POTREBAH SREDA — 20. FEBRUARJA 1974 23 Socialno skrbstvo Obsega dejavnost v okviru Konference za socialno delo (glej program samoupravne interesne skupnosti) in dejavnost izven nje t.j. pomoč borcem NOV in priznavalnine kmetom borcem NOV. Zdravstveno varstvo Zahtevek je že v ožjem krogu obravnavan in je na osnovi splošnih načel in na osnovi enakih kriterijev za vse uporabnike proračunskih sredstev izdelan tudi predlog, ki pa ni dokončen, ker še ni šel skozi pot demokratičnega odločanja. Vsebuje pa vire za sledeče dejavnosti: — sredstva za obvezne oblike zdravstvenega varstva — sredstva za kolektivno zdravstveno preventivo — subsidiarna plačilna obveznost — zdravstveno zavarovanje prejemnikov stalne družbene pomoči — mrtvoogledniška služba — komisija I. in II. stopnje za prekinitev nosečnosti — prispevek za socialno ogrožene kmete — prispevek za starostno zavarovanje kmetov. Komunalna dejavnost Vsebuje le področje financirano iz proračuna in ne zajema področja prispevkov za pripravo in komunalno urejanje mestnega zemljišča, ki ima svoje vire dohodkov. Komunalna dejavnost obsega le: — dejavnost zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo — čistočo, javna razsvetljava in vzdrževanje parkov — vzdrževanje ulic in cest IV. reda Delo državnih organov Predlog, ki je podan je rezultat enotnega izhodišča in enotnih kriterijev. Osebni dohodki imajo za osnovo sedaj veljavni družbeni dogovor in zatečeno stanje v mesecu decembru. Za materialne izdatke pa se predvideva povečanje za 15 %. Iz te postavke je financirano: — delo državnih organov SOb Kranj — občinsko sodišče — občinsko javno tožilstvo — občinsko javno pravobranilstvo — sodnik za prekrške — Zavod za pravno pomoč — materialni izdatki postaje milice — varstvo arhiva — hišna numeracija — varnost v cestnem prometu — delovanje občinske skupščine kot tudi — dejavnost narodne obrambe Krajevne skupnosti — redna dejavnost krajevnih skupnosti — posebna sredstva K S — turistična dejavnost Za redno dejavnost se predvideva (predlog) le povišanje materialnih stroškov, posebna sredstva pa so namenjena za izvajanje sprejetih programov po krajevnih skupnostih. Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev Zajema financiranje družbeno političnih organizacij, kot so: — Občinska konferenca SZDL — Občinska konferenca ZMS — Občinski odbor RK itd. Pokrivajo pa se tudi nekatera sofinanciranja kot so časopis »Glas«, medobčinska sodelovanja, ki jih organizira mladina ter izdatki za društva, ki ne delujejo v okviru telesne kulture oz. kulturne skupnosti. Negospodarske investicije So v glavnem obveznosti iz preteklih let, vsebujejo pa: — 8 % prispevek v zdravstvene zavode — načrti in odkupi, urbanizacija — obveznosti za gradnjo šol in VVO — odplačilu anuitet in drugih obveznosti — financiranje geodetskih del novi postavki pa sta: — čistilne naprave — planinska postojanka na Ledinah Gospodarski posegi — kmetijski sklad — kmetijsko-veterinarska preventiva Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva, iz katere bo v letošnjem letu treba pokrivati even-tuelni porast oz. vsklajevanje osebnih dohodkov delavcev, ki so financirani iz proračuna z delavci v gospodarstvu. Sredstva proračunske potrošnje še vedno niso usklajena v odnosu na vire dohodkov, kar bo treba uskladiti v nadaljnji obravnavi. V kolikor pa bodo viri presegali povečanje potrošnje za 16 % bo potrošnjo treba uskladiti v mejah določenih z družbenim dogovorom. ZAHTEVKI IN PREDLOGI NOSILCEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1974 Predlog potrošnje po Realiza- Zahtevek Predlog glavnih name- cija 1973 1974 deks nih 04 Socialno skrbstvo 5.202.062 8.347.565 7.672.376 147,48 05 Zdravstveno varstvo 1.244.200 1.597.600 1.244.000 100 06 Komunalna dejavnost 4.770.136 9.061.977 5.400.000 113,2 07 Delo državnih organov 14,443.028 24.333.816 17.218.100 119,2 12 Delo krajevnih skupnosti 2.420.000 17.938.045 2.815.000 116,3 13 Dejavnost družb. pol. org. in društev 1.389.855 2.548.590 1.894.100 136,2 14 Negospodarske investicije 5.110.066 8.223.913 6.373.913 124,7 16 Gospodarski posegi 371.798 603.260 425.068 114,3 18 Rezervni sklad 469.771 570.000 563.000 120,0 19 Tekoča proračunska rezerva 2.066.330 2.578.000 1.500.000 072 SKUPAJ 37.277.246 75.802.766 45.105.557 121 Izdala Koordinacijska komisija za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje a skupni in splošni porabi v občini Kranj. — Stavek: ČP Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica Ljubljana,