Jos. Rozman: Avstrijska Riviera.
149
pripoveduje Kišpatič, lovili tuno ob španskem obrežja, pozneje so se Grki mnogo bavili s tunolovom v Mali Aziji, in še dandanašnji je tunolov po Sredozemskem morju najizdatnejša vrsta ribolova. V Jadranskem morju je dvojen: v hrvaškem Primorju čakajo po tunarab, da jim riba zaide v razpostavljene mreže, docim v Dalmaciji hodijo za tuno, da jo z mrežo obkole in izvlečejo na obrežje.
Kdor potuje po onih krajih, dobro mu je znana tunara. Tako zovejo mesto, pripravno za ta lov. Koča, stisnjena med pečine, je ribarjem za stanovanje. Prav ob morju so zasadili 14—\6m visoki jelki, jih prenaredili v okorno lestvo, ki je nagnjena tako, da ji gornji kraj stoji iznad ,vode. Spodnji kraj je trdno podprt s kamenjem. Imenujejo to napravo „stražo". Na vrhu je narejeno sedalo ali   „koš".
V „košu" sedi ob lovu ribar, ki neprestano in pazno gleda v morje. Na morju plava cela vrsta okroglih in lahkih ploščic; nanje je pripeta velika mreža, ki sega do dna. Mreža gre vsporedno z bregom; na jedni strani se vrača k bregu, na drugem pa je odmaknjena od kraja, da je odprta pot, po kateri zaide riba v mrežo.
Ko stražar, ki z visokega sedeža opazuje najmanjšo stvar v morju, vidi, da gredo tune v mrežo, pokliče sodruge, da potegnejo tudi drugi konec mreže k bregu in jo zapro. Potem izvlečejo mrežo in ribe na suho. Ribe letajo in skačejo in udarjajo z repom po vodi,  da se morje peni daleč na okrog.
Ribarji polovljene ribe takoj z nožem odpro in odstranijo drob, da se jim ne pokvarijo; očiščene ribe pa hitro odpravijo na prodaj v Trst ali na Reko. Kilogram prodajajo po 80 nov-čiČev do   1 gld.
Tune love od vel. travna do listopada. Ko je vreme neugodno, potegnejo mreže na suho in čakajo, da se zjasni. Kadar jim je sreča mila, vlove kar na mah 7 — 800 glav; zgodi se pa tudi, da čakajo in prežijo na straži po več tednov zastonj. Dostikrat čakajo na straži tudi po noči, zlasti kadar je noČ temna. Ker se riba nekako sveti v vodi, jo stražar lahko opazi.
Po velikih tunarah imajo troje lestev, in na dveh je vedno stražar. Manjše tunare imajo samo jedno lestvo.1) — Polovica lova pripada navadno lastniku, polovica pa ribarjem. Ko je srečno leto,  vračajo se v jeseni ribarji veseli in
Tunara.
') Tunare so v mestih: Karlobag, Lukovo in sv. Jurij pri Senju, Baska, Vrbnik, Novi, Selce, Kačjak pri sv. Jeleni, Silo, sv. Jakop, Peškiera, Perčin, Srščica, Dubno, Bakarac, Bakar, Voz in naša Preluka ob Volovskem.
zadovoljni od lova,  kateri so opravljali po leti, ali dostikrat je uspeh prav pičel.
Kvarnerski zaliv in ž njim tudi naša Riviera spadata v področje takozvanega ekvinokci-jalnega deževja. Vreme je dostikrat nestanovitno, rekel  bi, sitno.
Izmed vetrov, ki vplivajo na vreme, treba omeniti „tramontano", „burjo"   in  „široko".
Tramontana (sever) prihaja od severne strani, izmed UČke gore in Snežnika ter se preko Preluke ugodno razširja po Kvarneru. Piha navadno vsak dan pred poldnem nekako od 8 do 10 ure in ob solnčnem zapadu v večer in stvarja  majhne valove  po  morju.
Nebo ostane vedro ali pa se preoblači z belimi, tankimi oblački, zrak je posebno svež. Tramontana oblažuje hudo letno vročino in pospešuje po morju vožnjo z jaderniki od opa-tijske strani proti Reki.
Široko (scirocco) ali jug, spadajoč med ekvatorijalne vetrove, prinaša deževno vreme ter ljuto razburkava morje prav do dna. Ko zavlada jug, gosto dežuje po več dnij, da, mnogo-