Katollšk cerkven list. Te vit f X. V Ljubljani SO. maliga serpana 1867. MAni »št. Pobožne nttratiome pesmi. (Nabral v Verhniški okolici, nekoliko poravna! iu na po-skušujo dal I*. Ilicinger j. Ju ter na. Oj sveti, sveti, beli dan. De pride Jckiis. kralj močan, S presveto svojo Materjo, Z Marijo rožo zvoljeuo. Ze petelinčki pojejo, Nam beli dan sporočajo. Pod nebam ptice letajo, In beli dan pozdravljajo. Po morji ribcc plavajo. Se v beli dan ozirajo. Na polji rožce rastejo. Se v beli dan razcvetajo. Angelčki Bogu spevajo. Za beli dan ga hvalijo. Oj sveti, sveti, beli dan, De pride Jezus, kralj močan. S presveto svojo Materjo, Z Marijo, rožo zvoljeno. Opomin. Ta pesmica je tudi drugod po Kranjskim znana, vender še ni nikjer natisnjena: sicer si jc nabiravcc derznil, nektere besede drugač postaviti. de ima pesem boljši obliko. Petere poprejšnje pesmi utegnejo sicer tudi drugod znane biti. razun perve. ktera je po obsežku lastna Verhniški okolici, poslednji konec le se nekoliko vjema t neko pesmico v gosp. Janeiicevi zbirki; druge še niso nikjer natisnjene, in so sc mi še le pred kratkim ponudile na uito. Vse te pesmice imajo tudi prijetnedomarinskcnapeve.de bi se gotovo tudi prilegle, kjer še niso znane. Morebiti ti zgledi koga druzisra obudijo, de bo iskal še dalje tacih novih starin; jez saj sim v svoji mali Podlipski dolinci skorej vse tiste pobožne pesmice in legende slisal, ktere so v zbirkah narodovnih pesem natisnjene. Hicinger. Zamurka jfMarifa Ana Patiaikarim. Komur groza in gnusoba sužnosti še ni zadosti znana, naj se je uči iz naslednje zgodbe uboziga zamurskiga deklica, ktero ob kratkim povzamemo iz laških bukvic, v kterih je njeno življenje popisano. Opomnimo naprej samo to, de Fadalkarim je bila I. 1855 v mestu Arko na Tirolskim kersena, in je 31. vel. serp. 1856 umerla. Ta deklica, v svoji domačii imenovana Fadalkarim, je bila rojena v kraji Tegele, v srednji Afriki, proti jugu od llartuma. Rodovina njeniga očeta, kakor je viditi, je bila zmed imenitniših po ondotnih okolišinah, ker imel je polja in cede, in njen stric je bil nekak sodnik v deželi. Navade, nagnjenja, obnašanje, in nekaka posebna postav-nost, ki se je še tukaj v Kvropi nad mlado Fadalkarimo razodevala, je bilo znamnje, de ni bila priproste rodovine med divjaki, ker tudi v sužnosti se je varovala, kar je oizko in zanieljivo. Ni imela spoznanja Božjiga, nič ni od sv. vere vedila, ker v tih krajih, pravi ona, k večimu odraseni kaj od vere govore. In ravno to je bila sreča. ker težko se dajo podučiti, kleti so že turških slepil navzeli. Prav nežno pa je bilo njeno čutilo za dobro, prav priserčna ljubezen do staršev, bratov in sester. Nekiga dne gre njen oče ua vojsko, ali kmal ga v kočo nazaj hudo ranjeniga prineso, iu je res tudi za rano umeri. Ostale so zapušeni materi tri hčere, zmed kterih naj mlajši je bila naša Fadalkarim, in dva sinova; eden nekoliko večji, drugi še otrok. Zdaj, ko ni bilo več očeta, edine hrambe za mater iu otroke, je imela mati toliko skerbi in muk, kolikor je bilo otrok, ker vedno ji je od strahu serce trepetalo, de jih bo vidila v kratkim ali v zobeh divjih zver. ali pa, kar je bilo še hujši, v grabljivih rokah neusmiljenih ljudi, kteri jih bodo, nji iz naročja iztergane, vlekli na terge in v grenko sužnost. Kar zadeva zveri, ni bilo zares redko v tistih krajih, de se je kak lev ali tiger potepal v čerui noči med kočami in je iskal, koga bi požcrl, ali pa de sc je kaka hudo-voljna opica vmuznila v stanovanja, in ko je kako dete za-lezla, ga je v naročje vzela, kakor de bi bila pestema, in ga odnesla. Torej je ta uboga mati vselej o mraku z britko skerbljivostjo nežne otročiče zbrala okrog sebe, jih v sta-niše spravila, ter z vso marljivostjo vsaki vhod zagradila. In ravno ta strah pred zvermi bi bil enkrat skorej našo Fadalkarimo ob življenje pripravil. Materno oko ne more povsod biti. Nekiga večera se hčerka skrivej odtegne iz stanovanja in zunaj zaspi. Ob času ko sc je bilo treba v kočo zaplotiti, ni Ujeti veči brat spazil. de je ni znotrej. in se bliža vhodu, de bi zaperl; vidi pa tamkej v mraku neko nenavadno černo stvar sključeno; strah mu to reč še zvikša; misli, de jc kaka zver. ki na rop preži. Popade neutegama neko gorjačo, skoči nad tisto reč. in z obema rokama strašno po nji oplazi. K sreči je bil še prešebek . de bi jo bil do smerti udaril, ('bogi otrok zacvili od bolečine, in brat zakriči od groze, viditi. kaj de se mu je primerilo. Vsa dcržinica je hitela, udarjeni pomoč skazo-vati, brat pa se ni dal potolažiti zavoljo svojiga slepiga udarca, in ni imel miru, dokler ni vidil, de ni nič nevar-niga; sestrica se nasmehlja tudi, in mu da po svoji šegi znamnje, de mu odpusti. Ta uboga deržina, ki se je obvarovala ojstrih zob levov, ni imela sreče, ubežati tudi roparskim rokam. Ze večkrat se je mati tresla pred to nevarnostjo. Že večkrat ko je ona na polji delala, in so ji otroci pomagali, ali pa se na travi igrali, so zapazovali neke ptujce. ki so se tam blizo vlačili, in so temu ali temu zmed njih namigovali, de naj k njim pride; češ, dc mu imajo nekaj povedati. Ubogi materi pa se je kri po žilah terdila od strahu in groze; kakor koklja ko vitli jastroba. zbere v dušni stiski svoje male in se jaderno umakne s samotniga polja, ter iše med stanovanji pribežališa za-sc in za svoje. Ali neko noč, ko so bili vsi v globokim spanji zatopljeni, kar neutegama začne roba pri vhodu ropotati. Vsi skočijo prestrašeni s svojih ležiš: ali bilo je prepozno. Derhal obo- roženih roparjev se je bila že njih vsih polastila. Zapovedo jim tolovaji pod smertno kaznijo, de nobedin kar čehniti ne orne. de bi se ne slišalo v bližnje stanovanja; ko so bili vsi vklenjeni, odvlečejo kakor živino mater z dvema hčerama in dvema sinovama; stareji. že odrašena hči seje bila namreč precej po smerti očetovi omožila in v drugo hišo prišla, ker pa naj manjši, še pobčik, ni razločil nevarnosti, ampak le od groze presunjen ni znal molčati, glej, groze! so ga v obličji matere, sester in brata iz togote na kose razsekali. in raztergane ude po poti metali. N tem se začne pravo marterstvo mlade Kadalkariine. kteriga bomo vprihodnjič nadcljcvali; ti pa. bravec. pomisli, če si že kterikrat Boga zahvalil . de živiš varno in mirno pod dobro in skerbno vlado, ki te po svojih služabnikih po dnevi in po noči varuje, dc se zvečer mirno vležeš iu zjutraj vesel vstaueš, in se ti ni treba bati ne zavoljo sebe, ne zavolj otrok — razun pred dušnimi tolovaji, kteri so unih bratje, če tudi kristjanje. (i), si.) Glejte, laki le Je sati greha! (Kunec.) 6. Grešnik je že n u zemlji v nekakim peklu. Greh jc kakor pekel. jeca. kjer človek v verige vkovan vjet leži in terpi; greh je. kakor pekel, strašno brezno, v kteriga se jc prostovoljno vergel, in iz kteriga ie vpiti zamore: „lz globočine vpijem k tebi, o Bog!" Iz globočine sc zamore še rešiti, tode s svojo lastno močjo ne. Umeri bo v breznu greha, ako ga ne reši iz njega Ijubezin Božja preuHiniljena. Greh ima svoje muke ali inartrc. kakor pekel svoje. Pogubljeni je obropan gledanja Božjiga. Ali ni tudi grešnik Boga zgubil? tih. kako bi žaloval, ko hi velikost te zgube spoznal, in kako ubog jc. ako je lic spozna! Pogubljeni terpi martre na vsih pocutkih. Življenje grešnika je polno hritkiga terpljenja. ki vse počutke hudo terpinči: sramota, zaničevanje, telesni zlegi in sibe Božje jeze grejo za njim. Pogubljeniga gloda červ, od kteriga Kristus govori, de ne uinerje, vekomaj ue. Grešnika gloda huda vest, brilke misli se velikokrat vzdignejo iz njegoviga zuotranjiga, in mu duha plašijo in motijo. Spomin na grehe iu hudobije mu greni in pokončava vse njegovo veselje in strah pred groznim terpljenjem peklenskim gu splaši po konci vse neusmiljeno večkrat iz terdiga spanja. Prebivališč pogubljenih je polno ostudniga nereda. Je ..dežela tuljenja in teme. ker je senca smerti, in nobeniga reda ni. in le večin strah prebiva". (Job. 10, 22.) V duši grešnika gospoduje gnusobna ziuotnjava; volja podmita um, um goljufa voljo, nagnjenja se puntajo zoper pamet; tako de se od take duše zamore reči: O nesrečna hči sijonska! - vsa lepota, ki te je poprej zališala, je brez sledu zginila. (Žal. I.) Pogubljeni v peklu preklinja, tuli iu kriči v divjim obupanji, in rjove iz sebe besede prekliujeva-nja: zakaj „v peklu ni nikogar, ki bi Gospnda blagro-val". (Ps. ti.) Grešnik preklinja, ko Božjo previdnost kolne, njegovo pravico pogublja, njegovo Ijubezin napak obrača; preklinja ker vse gnade terdovratno od sebe suje, ki mu jih usmiljeni Bog v spreobernjenje ponuja. (Po Senjerji.) 7. Iz pekla greha pade grešnik v pekel pogubljenih. Tam ga čaka červ, ki vekomaj grize, tam ga sprejme oginj, ki nikoli ne ugasne. Strah in groza, kakošen stan! Svetniki popisujejo z groznimi besedami prihodnje prebivališč gresnikovo. Sv. Avgust i u pravi: Iz pekla ni nobeuiga resenja, kdor bo enkrat v njega pahnjen, se ne bo vekomaj več iz njega rešil. Taiukcj ne more oče sinu. sin očetu nič več pomagati. Tam se ne najde čisto noben prijatel, in vse vezi žlahte so raztergane. Nesrečni, ki tam morajo prebivati, jokajo v britkosti svoje duše, in tožujejo v strahu svojiga duha. Rjovejo si eden drugimu besede: kaj nam je pomagal naš napuh? Kaj nam je pomagalo naše bogastvo? Kaj ao nam pomagale časti in visoke službe? Čemu nam je bila nečistost? Četno vsa mesena slad? Vse je minulo ko dim; mi pa smo obsojeni v brezkončno terpljenje, in zdihujemo v večnih zve-zih. V peklu je ihtenje in tuljenje, usmiljenja pa ni nobeniga ; v peklu je krik po pomoči, uslišanja pa nobeniga ne. Sv. Gregori govori: „V peklu je smert brez smerti, konec brez kraja; smert živi večno, konec se začenja vedno od kraja. Smert mori, pa ne umori; martra skli, pa ne pokonča; plamen gori, pa peklenake teme ne razsvetli. V peklu je serdit, togoten oginj, ki žge in pregreho inašuje, ne sveti pa ne. Kogar plamen pekla požre, oslepi, de prave luči gledati ne zamore. Od zunaj ga reže iu skli oginj, znotraj ga terpinči slepota. — Pekel je prepad brez dna; tam platnen, de ni besede za-nj, smrad, de ni prenašati, inartra, de ni zapopasti. Tu je revšina, tema, zmot-njava in večin strah. Tu ni upanja, de bi dobro kdaj nastopilo ali hudo kdaj nehalo". Sv. Terezija pravi: „0h, kako bo duši, ki v neusmiljene kremplje hudiča pride! Kakošin hud počitek bo tam našla? Kako razdjana se bo v pekel vderla? Kolika množina kač jo bo obdala? Kakošno nesrečno prebivališe bo našla! Komaj se prestoji noč v slabim prenočišu. Kaj, pravite, bo duša občutila v strašnim stanovanji, kjer konca nobeniga ne bo". Grešnik, postoj in prevdari svojo revšino! Prevdari prav rezno, in glej, de se ji otmeš. Se imaš dan, še lahki* delaš, de uideš poginu. Reši, reši se! Pa, kako se češ rešiti? S pokoro. Urno! primi se rešila, sv. pokore. Težka sicer se ti bo zdela, pa rešila te bo, in prinesla ti k koncu nar sladkejiga veselja. Korenina drevesa je otožna, pa iz nje rase sladek slad, ki krepča. Morje ima veliko nevarnosti za tiste, ki se po njem vozijo, pa upanje daja velikiga dobička. Grenko je zdravilo; pa grenkoba prinese moč in zdravje. Težavna je pokora; pa prinese mir, veselje, zveličanje. „lločeš, grešnik, mir, veselje, zveličanje? Ilelaj pokoro; zakaj, kdor hoče jederce, mora oreh razklati, in kdor hoče gledati Boga v nebesih, mora, če je grešil, delati pokoro". (Sv. Jeronim). Sr. Duh v »rojih svetnikih velike reei dela. Že je bil sv. Peter alkantarski 00 let preživel, in njegovo življenje, ki ga je edino v Božjo službo in duš zveličanje posvečeval, se je k koncu nagibalo. Njegov život je bil, po besedah hv. Terezije, tako slab in shujšan, de je bil enak drevesnimu deblu s suhimi vejami. Skoz 40 let je vsako noč le poldrugo uro spal, zraven tega je tako malo jedi vžival, de so se le čudili, kako zamore živeti. Vender ga je ljubezen gnala, neprenehoma delati in terpeti za blagor ljudstva. Sv. Terezija, ki je bil sv. Peter njen naj boljši prijatel, premoder vodnik in vselej zvest varh, je od Boga prejela razodenje, de bo kmal umeri. Neutegama mu to novico naznani, on pa se silno veseli. Desiravno je bil vsak treuutek pripravljen, pred sodnji stol stopiti, si je vender prizadeval, se na to uro z vso skerbljivostjo pripraviti. Bližej ko je bila smert, bolj se je poniževal. ..Gorje meni, iiepriduimu hlapcu", je klical, „ki nisim noben trenutek bil človek!" Hude bolezni so bile oznanovavke njegove smerti, vender je še obiskoval samostane svojiga reda, de bi brate k vikši gorečnosti spodbudil. V samostanu Vicioza ga je merzlica stresla. Berž ko grof Oropeza to zve, ki ga je močno spoštoval, ga je priuioral, v njegovo hišo priti, de bi mu tukaj vso mogočo pomoč skazovali. Hotli no ga v mehko posteljo položiti, on pa se je tega branil in prosil je za dve dili in gole tla v svoj počitek. Ker pa se ni mogel časti in obilnih postrežb pri grofu ubra-uiti in je tudi vidil svojo bližnjo smert, se je dal v samo- slan Arenaa prenesti, de bi ondi v naročji bratov življenje sklenil. Nektere dni poznejši ga je zdravnik obiskal, de bi vidil, če se ne da morebiti še ozdraviti. Svetnik ga vpraša: Ljubi moj doktor! povejte mi, ali nc bom kmal popotval?44 Zdravnik mu odgovori: „Kmal se bo zgodilo, zakaj bolezin se ne zmeni za noben pomoček več". Silno se zaveseli ua to služabnik Božji in kliče s psalmistoviuii besedami: .,Razveselil sim se zavoljo tega, ko mi jc bilo rečeno, šli bomo v hišo Gospodovo'*. Ps. 21. Potem prejme svete zakramente zu umirajoče in se popolnama pripravi za popotvanje v drugo življenje. Prejden je prišel pa poslednji trenutek, jc imel še težko vojsko zmagati. Bolečine so naj vikši stopinjo dosegle in bilje od satana silovito k nepoter-pežljivosli skušan in napeljevali. Vender ui hotel od nikogar tolažila ali polajška, rekel je velikoveč: „Ako nevarnost do smerti terpi, naj tudi zatajevanje terpi do siuerti44; in serčno se dalje vojskuje v zaupanji na pomoč Božjo. Bratje so v serčni bolečini žalovali in tarnali, de se mora njih ljubezujivi oče ločiti, on pa jih je tolažil s priscrčniini besedami in jim zročuje revšino kakor drago delišino. Rekel je: „To je edina delišina, ktero mi je Kristus zapustil: ubožin je bil rojen v jaslih, ubožin je umeri na križu; tako mu tudi vi nasledvajte ko revui popotniki vse svoje žive dni44. V smertni uri še, ktero je sam napovedal, jc šc kazal svojo ljubezin do revšine. Vse svoje dui je nosil dolgo suknjo iz vsednje robe na svojim životu. To suknjo zdaj svojimu predniku zroči, iu prosi, naj mu dajo kako slabo obleko vbogajme, dc bo v nji pokopan. Iskali so po vsim samostanu, dc bi njegovo voljo spolnili, pa niso nikjer našli tako slabe halje kakor je bila njegova; torej somu njegovo haljo spet vbogajme nazaj dali, za ktero se je vesel zahvalil. Njegovo telo je bilo podobno brezmesnimu životu, vse polno prog iu ran, zgoli sledi bičanja in železniga cilicija. Zloga je zeblo, ker je bil slabo odet. Neki brat mu jc hotel noge pokriti, svetnik pa precej reče: „Le pusti, moj siu! inoje truplo še ni zunaj nevarnosti". Poslednjič sc približa trenutek ločcnja. Cerkvene molitve molijoč in psaluie pevajoč pričakuje siuerti. Prejden mu serce ugasne, se mu prikaže presveta Marija Devica s sv. Janezain Kerstnikam in veliko množico angelov. Visoko oblažen v tem pogledu sc zaveseli, in izdihne svojo dušo ob šestih zjutraj 19. kozopcrska 1502. K. si.j JVJn Veličanstvi presvitli Cesar in Cesarica v Marija - Cel Ji. Znano je bravcam „Danice", de se Ictas v slavnim in dalječ znanim romarskim kraji Marija-Cclji, na zgornjim Štajerskim, osemstoletna obletnica vstanovitve ali pričetka ondotuc Božje poti obhaja, in vsled tega že celo leto velike trume pobožnih romarjev, starih in mladih, od vsih strani našiga cesarstva tje hite. Božje pota sicer navadno le ljudje bolj nizkiga stanu rajši obiskujejo; — uli je morebiti tudi v Marija-Cclji lako? Kratko malo ne! Poslušajte, ljubi bravci: C1 o presvitli Cesar in Cesarica, od kterih sc je že toliko pobožnih djanj culo, h t a se pridružila med pobožno kardelo romarjev, ter sta v Marij a-Celje na Božjo pot prišla. — „Gr. Ztg." o tem tole piše: „16. t. m. ob 4. popoldan sta dospela, Nju Veličanstvi, presvitli Cesar in Cesarica, spremljata le od dveh visocih oseb, v Marija - Celje. — Ho-tla sta kakor pobožna romarja ta milost polni kraj obiskati in sta si torej že popred prepovedala vsako slovesnost in posvetno čast. Vender pa se je bila urno razglasila na vse strani novica o veselim prihodu ljubljenigu vladarja in njih mile zaročnice, in ljudi se jc pred poštno hišo, kjer je bilo za Nj. Veličanstvi stauovauje pripravljeno, vse terlo. Kmalo po prihodu, potem ko ste se Nju Veličanstvi od trudniga popotvanja nekoliko oddahuili, sta se oba podala v prelepo cerkev, Marijo počastit. Pri vhodu sta bila od zbrane du- hovšine spoštljivo sprejeta. Zapustivši cerkev sta se podala presvitli Cesar in Cesarica čisto sama ua križno goro (Ral-varienberg) blizo Marije-Celja. — Drugo jutro o pol S. sta prejela z veliko pobožnostjo zakramente sv. pokore in sv. Rešnjiga telesa. Dolgo časa sta se po prejetih ss. zakramentih še pomudila na kolenih. vtopljena v pobožno molitev in pošiljaje svoje prošnje iu želje pred prestol nebeške Kraljice. — Pred odhodain iz Marija-Celje sta še enkrat obiskala cerkev, in bila še pri eni lihi sv. maši, potem pa sta se podala proti Išl-u , spreniljcna od serčnih želja bližnjih iu daljnih stanovnikov. Kakor pu ic slednja stopnja Njih Veličanstev zazuainvaiia z deli usmiljenja, stu tudi tukuj svoje roke bogato odpcrla. Za revne v Marija-Cclji sta pustila 200, za romarsko bolnišnico Itui. in za cerkev v Miirzsteg-u 100 golil." — K temu nič druziga ne pristavim, kakor kratke besede: Posncmajmo lepe izglede sla\-niga vladarja in Njih blage zaročnice! — .L Levičuik. Ogletl pa Slovenskim. Iz Ijiublfanr. Pretečeno nedeljo jc bil v predmestni Sen - Peterski cerkvi i z proteslanstva v katoliško cerkev sprejet gosp. Jan. Vilhclm Gustav Dziiuski s svojo gospo Alojzijo Karolino, rojeno llolcke, ob enim. V ponedeljik pa sta po poprejšnji v nedeljo popoldne opravljeni dolgi spovedi zakrament sv. Rešnjiga telesa, in v torik \ škofovi kapeli zakrament sv. birme prejela. ** V nedeljo zvečer so prišli presvitli Cesar z več visokimi gospodi z Dunaja, iu so v ponedeljik novo železnico iz Ljubljane v Terst začeli; ravno ta dan zvečer pa so zopet Terst zapustili. »S Poli a /tri xr. Miklavži, 10. mal. serp. Št. K. — Lepo jc gledati nedolžne čebelice, ki po livadah in cvete-čim drevji od rožice do rožice letajo, steni iz njih pijejo, in veselo domu k svoji kraljici - matici letijo, ter nabrano sladko sterd v modro napravljene celice spušajo, tebe pa, o človek! marljivosti učijo: ne skerbi samo za umerljivo telo, marveč za neumerjočo dušo; išite nar poprej nebeškiga kraljestva in njegove pravicc, vse drugo bo vam naverženo. Od tako pridnih čebelic v sv. materi katoliški ccrkvi. tebi, ljuba Danica, moram uckaj povedati. Na doljiiim Štajerskim v zdravi dolini stoji cerkev v čast Matere Božje vnebovzetja, Kozijanska farna cerkev sc imenuje. Pridni farani bivajo nekoliko po ravnini, njih večidel v višini velikiga Vetcrnika. Njih farna cerkev jc bila pred nekterimi leti slabo oskerhljena hiša Božja. Ali glej, kaj pridnost Jezusovih namestnikov pri dobrih kristjanih stori. Za Božjo čast vneti častiti gospod dekan, Franc Vindič, in njih iskreni duhovni pomagovavec. gospod Anton llajsck, prijazno sebi izročene ovčicc nagovarjata, naj bi cerkev kra-Ijicc nebes in zemlje olepšali: (juam dileeta tabcruaciila tua Domine virtutum! concupiscit, et deficit aiiimu mea iu atria Domini. Iu glej, kaj se z edinimi močmi — viribus uui-tis stori. Malo število farauov. 1504 stopi na noge, poslušajo glas svojih pridnih duhovnih očetov, nabirajo, dokler zanikerniki zapravljajo, kakor pridne cbclice sladko sterd, skupaj posvetno blugo, in gu po olepševanji hiše Božje pošiljajo v sveto nebo. Kdor dela dobro tukaj rud, bo v nebesih tam bogat. Ti pridni faraui spravljajo skoz 5 let skupaj denarje, iu omislijo si prav lep sv. križev pot, kakoršen je tebi, o keršanska duša! živa učilnica neskončne ljubezni Božjiga sina Jezusa Kristusa. Dajo v novo pozlatiti altar sv. Frančiška Ksaverjana, zinalati dve stranski kapeli, zlepšati in pozlatiti veliki altar Matere Bo/je, narediti novo lečo. Omislijo letašnje leto nov aliar sv. Antona in uovo prelepo mašim oblačilo z leviti za 4prettiiga gosp. I.evičuikoviga peresa - za kar s»* mu prijazno zahvalimo velja tudi od vsili druzih duhovnij. kolikor so to pomniki in druge okolisjm- dopusale. Povsod slavoloki, streljanje, obilno sprem-Ijcvaiije pohožniga ljudstva iu druge mnogoverstuc znamnja otročje vdanosti, ktere so toliko več ceniti, ker niso kake gizdave stvarstva inerzle vradunsti, temuč proste spome-nisa prave iu odkritoserčne ljubezni. In to, menim, polaj-siije Vikšimu pastirju utridiviio iu težavno popotvanje. te-žavno. dc ml druzih reči molčim zavolj vsakdanjiga jahanja po stermiuah iu dolgo terpečih cerkvenih oprav il pri silni vročini itd. \ idili dalje edinost, ljubezen in vzajemno zadovoljuost med duho\šivam in ljudstvaui. viditi red v razno-vcrstiiiin cerkv. opraviiištvu: tu se spremene ..prava iu di-reeta ct a s per a iu vias planas". v naravnim iu duhovnim pomenu: to deli dušno krepost, ktera pmlpcru telesne moči; to so cvetlice, troši nc pred ..nogami oznanujočiga mir in dobro". In res. kaj more biti lolažljivši kot radost iti du-hovno veselje, izvirajoče i/, zadov oljnosti Višiga pastirja s svojimi sodelavci v vinogradu Gospodovim? Nov pogum, veči gorečnost \ vzajemnim svetim poklicu jc rodovitni nasledek taciga apostoljskiga obhoda, pri kterim se cerkveni vladnik lic kakor nadzornik iu gospodar, ampak kakor oče med vernimi, kakor brat med brali obnaša. ° 27. mal. serpana. Z najvišjim sklepam od J), mal. serp. t. I. so blagovolili \j. veličanstvo imenovati častne kanonike goriške pcrvostolne cerkve, g. Jan. k. Jak. lic 11 a - H o n a. šu|sk. svetov avea v liispruku; gosp. Ant. kafol-a. k oiisi s t. svetovavca in vodja tukajšniga središni-ga semenisa. iu gosp. .lož. Spridiou-a. nadškofov iga pečatnika. Hasgied po keraanakhn arehi. Zagrebški kardinal vikši škof v pastirskim listu bude duhovne in nediihoviic k pomoči za ilirsko sobiva-lise v Himu. ki jc nekdaj bilo v tako lepim cvetu, zdaj pu jc osirotelo. S sobivulišem je sklenjeno tudi sprejmiše za romarje tega naroda. \ Zagrebu so ravno ta vikši pastir izvolili Vil he Ima II um me I na. iz roteiiburške škofije, za nemškiga pridigarja iu za njegov priboljšek 5000 gold. vložili. - V Jagru, na ogerskim Slovenskim, je bil pred nekimi dnevi keršen 28lelni izraclee Jakop llirš; škof Bar t ako vič so ga kerstili in mu bili boter. — V krakov i m na Poljskim je uui mesec umerla 113 let stara žena. Srcdišnje smieniše pcštaiisko, pravijo, pride pml vlado jezuitov. - V renski p r o v i u c i i ( Kheitiprovinz) je I85fi zmed 2 milijonov katoličanov njih 100 k protestanstvu prestopilo; temu nasproti se je zmed samo (iOO.OOO protestantov njih — 150 pokatoličilo. V Rio Janeiri je papežev poslanec M a s s oni, nadškof edeseuski, umeri. — Atnerikanski socialist. Dr. Nichols se je z dcržiuo vred v katoliško cerkev verni!; ravno tako tudi g. Foote, sloveč krivoversk pridigar v Pensil van i i. — Iz Bosne pišejo, de stan kristjanov že davno ni bil tako žalosten, kakor je zdaj. Turki so kakor pobestiili iu pobijajo kristjane, kjer morejo. Nekteri brez strahu očitno govore, de je prišel čas, tle bodo vsi kristjani pobili. — I z A I c k s a n d r i j e pišejo, dc so se v Sudanu spuntali zoper noviga poglavarja, ker ondotni šehi in m u It i i nočejo kristjana spoznati za poglavarja; bili so pa vodniki punta polov Ijeni in v Alcksaudrijo odpravljeni. — V Albauii je s posebno postavo prepovedano opitne pijače prodajati. — Na Angleškim sc mora po novi naredili slehern vojak naučiti brati, pisati iu številiti. — Mali Suiarin. govore, bi utegnili sv. Oče ze v Himu obhajati. — V li i m u je z b o r s v. o b r e d o v dovolil posebne molitve za blagoslov Ijenje železnice in hlaponov , v kterih se prosi, de naj bi vsigamogočni Bog, ki jc vse življe ali elemente v svojo čast in ljudem v prid stvaril, to železno cesto in njene skladbe blagoslovil iu vedno varoval: in ko ljudje. Božji služabniki, hitro po poti teko, de naj hi tudi po poli Božjih zapoved tekli in v nebeško domačijo prišli. V drugi molitvi se prosi, naj bi usmiljeni llog svoje angele k vozovam dal, de naj bi vse, ki se v njih vozijo, vsih nevarnost oteli in obvarovali; iu kakor jc Bog zamurcu i \cthiopil ua vozu sedečimi! po aposteljnu vero iu gnado dodelil, tako naj svojim sliižabuikam pot zveličanja pokaže, tle po vsili različnostih pota in življenja zaslužijo večno življenje doseči. — V Ameriki O. \Veninger neprenc-hauia skoz celo lelo ljudske misijone obhaja; skorej vse severno-amerikanske zvezne deržave iiii prepopotvu. Pretečeno jesen je samo v deržavi Miuesota 1(5 misijonskih križev postavil, iu napravil, dc so 4 nove cerkve zitlali, pri sv. Jožefu pa. de je bila nova fara napravljena. V začetku lega lela je imel v Detroit-u na Mišigaiiskim lOdnevni misijon, pri kterim jc razun obilnih spreobernjenj zastara-nih grešnikov tudi njih 13 iz krivover v katoliško cerkev prestopilo. V novim Jorku o veliki noči je bilo pri njegovim misijonu neštcvilnu poslušavcov — katoličanov in nckatoličaiiov. Pri misijonu v Hišmotid-u ua Virginskim se je lautek med 9 in 10 leti milo jokal pri pridigi od poslednje sodbe. Na vprašanje druzih otrok, zakaj de se tako britko joka. jc odgovoril: ..Iz serčne žalosti, tle so moj oče protestant. iu ce tako uiiierjo. bodo pogubljeni oh dnevu sodbe; zakaj le peiva cerkev sama je prava, lako so rekli pridigar". Povedo očetu, nekimi! v rudniku; on pre-udari besede svojiga otroka, in naglic tudi svojiga bratu k ravno temu; iu oba sc spreoheruetu k katoličanstvu. To slišite dve deklici, hčeri prolcsiauškigu očetu; molite hčerki celo noč za spreobernjenje svojiga očeta, pokleknete zjutrej predenj in ga prosite s pov zdigiijcuimi rokami. tle naj posluša glas milosti: iu glej! llog gine seree očetu, odpove se luteraiislvii. V Bostonu jc med drugim pusltišula protestanška gospa klic gnade in se jc pokatoličila. Mal fantiček pride po misijonu čisto iz lasluiga nagona k O. \V e-ningerjii in reče: „Oče, zahvalim te, de si k nam prišel". Glas, de bi O. \Ve ni tiger bil škof izvoljen, se ne poterdi. in on bo ko misijonar več storil za duš zveličanje. Oath. BI.) MM o korake zadere. V goriški nad škofi i. Gosp. Kil. Jak. K a fo I, bivši Bajltijski fajmošter, znan po svojih pridigah, je stopil v red l.azaristov. — 15. mal. serpana je umeri v Šeiit - Mihelu pri Šempasu g. Franc S t r u k e I j, vpokojeni mašnik. K. I. P.l