LETO XX. — številka 51
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenic-.', Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj, — Za redakcijo odgovorna Aibin UCAKAP  in Andrej TRILER
i;, L A S I L O   S O C I A L
KRANJ, sreda, 12. VII. 1967
Cena 40 pa» ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja '958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer oL. sredah in sobotah
O V NEGA  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Zbranih že 3,200.000 starih dinarjev
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice nadaljuje z zbiranjem prispevkov za odkup rojstne hiše pisatelja F. S. Finžgarja. Do konca junija je bilo zbranih že okoli 3,200.000 S dinarjev. 'V zadnjem času so največ zbrali učenci osnovne šo-It: Frežihov Voranc na Jesenicah, In sicer 155,600 S din, tor učenci osnovne šole France Prešeren v Kranju — 140.000 S dinarjev.
bb
Pri nakupu ne pozabite na kavo
Kranj
Uspel koncert kranjskega pihalnega orkestra
Gostovanje v Železni Kapli
Minulo nedeljo je kranjski pihalni orkester pod vodstvom Bogomila Klobučarja priredil v okviru medobčinskega sodelovanja koncert v Železni Kapli in s tem vrnil obisk godbenikom tega kraja, ki so letos pripravili podobno prireditev v Kranju. Prireditev je bila najprej na trgu v 2elezni Kapli. Ker pa je začelo deževati, so z njo nadaljevali v kino dvorani. Ogledalo si jo je veliko domačinov in tujcev, ki so bili prav takrat na oddihu v Železni Kapli in okoliških krajih.
Vsi, ki so prišli na prireditev, se niso mogli načuditi izredno zahtevnemu programu in kvalitetni izvedbi. Razen domačih, slovenskih, skladb je orkester vključil v program tudi nekaj glasbenih odlomkov iz nekaterih znanih oper in operet. Prav zato je koncert zelo uspel, obiskovalci pa so člane orkestra nagradili z burnim ploskanjem. Na poti domov je orkester priredil še dva koncerta v Zihpoljah pod Celovcem in v Šentjanžu v Ro-
žu, kjer so jih domačini in tujci prav tako-prisrčno sprejeli.
Kranjski pihalni orkester je danes med najboljšimi tovrstnimi orkestri v Sloveniji. V sam vrh pa se je uvrstil s prizadevnim delom vseh članov in dirigenta ter izredno pestrim sporedom. Orkester ima sedaj redne nastope na Bledu, kjer razen domačih skladb pred mednarodnim občinstvom v tem turističnem kraju igra tudi zahtevna operna in operetna dela ter lažjo glasbo. A. Z.
Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj
Lipa — trgovina s spominki
v stavbi mestnega muzeja v Kranju
vas vabi, da si ogledate veliko izbiro izdelkov
DOMAČE OBRTI UMETNEGA KOVAŠTVA KRISTALA IN KERAMIKE ORIGINALNIH BOSANSKIH PREPROG
Za obisk se priporoča
Lipa
Obnovljena Triglavska panorama
V nedeljo (9. julija) je bilo zaradi slabega vremena na Triglavu le malo ljudi. Deževalo je in snežilo, vendar to ni motilo nekaterih vztrajnih planincev — med njimi dr. Miha Potočnika in Borisa Ziherla — da se ne bi povzpeli na naš najvišji vrh. Planinska zveza Slovenije je namreč v nedeljo proslavila 100-letnico    znamenite Tri-
Obrazi in pojavi
Finančne težave v skladu zdravstvenega zavarovanja odločno zahtevajo iskanje »notranjih rezerv« v samih zdravstvenih organizacijah. Lahko zapišemo, da se vsi trudijo, prizadevajo. Nekateri z večjimi, drugi z manjšimi uspehi. Ob tem iskanju prihrankov poslovanja pa se odkrivajo tudi nekatere pomanjkljivosti v organizaciji zdravstvene službe, ki bi brez reformnih ukrepov morda sploh ostale skrite.
Zdravstvena postaja v Mojstrani potrebuje letno 3,5 milijona starih dinarjev. V njej je zaposlena ena medicinska sestra, dvakrat tedensko pa pride v Mojstrano tudi zdravnik. Do tod vse lepo in prav.
V Mojstrani imajo tudi zdravilišče Triglav, ki mora imeti (ker je zdravilišče) svojo zdravniško službo. Tudi to je še v redu.
Ko je začel ZD Jesenice iskati, kje bi se dalo kaj prihraniti, se je povezal z zdraviliščem Triglav. Predlagal je, da bi zdravilišč-ni zdravnik opravljal zdravstveno službo v prostorih zdravstvene postaje tudi za občane. Stroške bi plačeval ZD. Zdravilišče s tem ni soglašalo.
Drug predlog je bil, da bi zdravnik ZD zdravil tudi goste zdravilišča. V tem primeru bi moralo seveda zdravilišče plačevati usluge. Predstavniki Triglava niso bili niti za to.
Predstavniki ZD Jesenice menijo, da bo treba zdravstveno postajo v Mojstrani ukiniti, če lokalni činitelji ne bodo našli ustrezne rešitve.
Na prvi pogled kaže, da sta obe strani zainteresirani za skupno poslovanje — pa nI tako. Pri tem je jasno, da ima tu »nekdo« na račun razdrobljenosti koristi, saj se mu ne splača zaposliti zdravnika s polnim delovnim
časom.
P. Čolnar
glavske panorame slikarja Marka Pernharta. Panoramo je Pernhart izdelal leta 1867, njena kopija pa je krasila simbol boja slovenskih planincev za Triglav — Aljažev stolp — od postavitve leta 1895 do nekaj let po prvi svetovni vojni. Letos, ob jubileju znamenite Pernhartove umetnine, je Aljažev stolp spet dobil svojo panoramo, ki jo je v ta namen po originalu izdelal na pločevini znotraj stolpa Jeseničan Franc Do-linšek.
Na slovesnosti v nedeljo so poudarili, da bo za obiskovalce Triglava kopija Pernhartove panorame velika pridobitev, saj se bo odslej nedvomno vsak, ki ne pozna tako dobro Julijcev kot pravi planinci, z večjim zanimanjem razgledoval z našega najvišjega vrha po okoliških vrhovih kot doslej. Vse, kar se vidi s Triglava, je narisano v Aljaževem stolpu, vsak vrh ima svojo številko, v legendi pa so napisana njihova imena in višine. Številk, ki pomenijo vrhove, je čez 200. Ob vernem posnetku Pernhartove umetnine je zapisano: »Ob
gobec ie poln. Holandcl so pripomogli k rekordni zasedenosti — Foto Franc Perdan
100-letnici Pernhartove Panorame po njegovem izvirniku obnovil Franc Dolinšek in postavila PZS leta 1967.«
Slovenski slikar Marko Pernhart, doma iz Brankovice nad Tinjami, je bil velik ljubitelj gora. še posebej pa jo imel rad Triglav. Triglavsko panoramo je delal v letih med 1864 in 1867. V tem obdobju je bil slikar kar petkrat na vrhu Triglava. Pernhart je narisal tudi panoramo Gross-glocknerja in panoramo a Šmarne gore. — at
Na Bledu
Stalna razstava pohištva
V organizaciji trgovskega podjetja Murka Lesce so znani proizvajalci stanovanjske opreme odprli na Bledu stalno razstavo stanovanjske opreme. V tem razstavnem prostoru si bodo potrošniki lahko ogledali primerno urejene prostore, opremljene s pohištvom priznanih lesnih proizvajalcev: Meblo Nova Gorica, Marles Maribor, Brest Cerknica, Krasoprema Dutov-lje, Lesnoindustrijsko podjetje Cešnjica in drugih.
Stanovanjska kultura gorenjskega prebivalstva se hitro dviga, pohištvo je pravzaprav postalo že modni artikel. Namen proizvajalcev stanovanjske opreme je, da svoje nove proizvode prvenstvene in najprej razstavljajo na Bledu zaradi ocene izdelkov. Kupci bodo na tej razstavi lahko kupili blago, in sicer od najmanjšega dekorativne-* nega predmeta (vaze, prilfr* kov, luči) do sodobnih dnevnih sob, spalnic itn.     J. V.
NOTRANJA POLITIKA
SREDA — 12. julija 1967
Dva zdravstvena domova na Gorenjskem
S 1. januarjem na Gorenjskem zdravstvena domova v Kranju ter na Jesenicah ali Bledu
*o novem zakonu o organizaciji zdravstvene službe je lahko zdravstveni dom na področju s 40.000 prebivalci. Nobena gorenjska občina ne izpolnjuje tega pogoja.
Med zdravstvenimi delavci na Gorenjskem se je izoblikovalo stališče, da naj bi bila na Gorenjskem dva zdravstvena domova. Medtem ko naj bi bil sedež zdravstvenega varstva za južni del Gorenjske v Kranju, pa je vprašanje, kje naj bi bil zdravstveni dom za severno Gorenjsko: na Jesenicah ali na Bledu.
Zdravstveni delavci v obeh krajih prepričujejo drug druge, da bi bilo smotrneje, če bi bil zdrastveni dom pri njih. V 47. številki Glasa smo že navedli nekaj dejstev, ki govore o »prednostih« ZD Bled, danes pa navajamo misli zdravstvenih delavcev Z Jesenic.
Jeseničani pravijo, da ni mogoče ločiti strokovnega in upravnega vodstva (predlog ZD Bled), da je to neživ-ljenjsko reševanje. Poudarjajo, da so Jesenice v vsakem pogledu večji center in to še s posebnim poudarkom na industrijskem potencialu; poleg tega pa je treba tu še
upoštevati razvitost zdravstvene službe, ki je pogojena s celotnim razvojem.
Jeseniški zdravstveni delavci izrekajo vse priznanje razviti samoupravi v ZD Bled, vendar menijo, da to nikakor ne more biti dokaz pri odločitvi, kje naj bo sedež skupnega zdravstvenega centra. Bistveneje je to, da so Jesenice največji kraj na tem področju, da je tu bol-
nišnica, kamor težijo visi bolniki s področja, da je tu največje podjetje, da so Jesenice komunikacijsko in trgovsko najbolje razvite in — kar je prav tako velikega pomena — da je na Jesenicah bogata zdravstvena tradicija.
Vsekakor ne smemo imeti pri odločitvi o sedežu zdravstvenega doma pred očmi tega, katera občina bo »zmagala«, marveč predvsem zahteve in razmere v kraju samem, če gledamo tako, imajo na Jesenicah res več možnosti, zakaj zdravstvena služba ni namenjena turizmu, marveč v največji meri domačemu človeku. P. Čolnar
Občinski komite Zveze mladine Tržič o predlogu statuta ZMJ
Ni časa za parlamentarne počitnice
ramov aktiva in občinskega komiteja do zadnjih konferenc konec julija. Dela kljub poletnim mesecem ne bodo prekinili. Zbrane predloge in ocene dosedanjega dela bodo obravnavali na seji plenuma, ki bo predvidoma 26. ju-
V sredo, 5. julija, je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega komiteja ZM, na kateri so razpravljali e predlogu statuta in programskih načel ZMJ, o dosedanjem delu občinskega komiteja in o pripravi na četrto sejo plenuma občinskega komiteja ZM. Domenili so se, da bodo 20. julija pogovori po vseh aktivih, gospodarskih organizacijah in na terenu. Razpravljali so tudi o realizaciji prog-
Resen problem v Tržiču
Kje zaposliti mlade ljudi?
V tržiški občini je letos končalo obvezno šolanje 254 učencev. Kam po končani šoli? — to je tudi v Tržiču iz leta v leto večji problem. Po podatkih, ki smo jih dobili na Komunalnem zavodu za zaposlovanje, podružnica Tržič, bo v srednjih šolah nadaljevalo šolanje 55 učencev, 35 jih je sprejetih v uk, 13 jih čaka na vajeniška mesta,
Predlog zakona
O štipendijah in posojilih za izobraževanje
Republiški in prosvetno-kulturni zbor skupščine SPS sta sprejela predlog zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje.
Zakon določa splošna načela za podeljevanje štipendij in posojil za izobraževanje, ki jih dajejo delovne in druge organizacije, državni organi, izobraževalne skupnosti in skladi za šolanje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šolah ter na šolah druge stopnje študentom ali učencem, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za izobraževanje.
Zakon med drugim določa, da se štipendije in posojila dajejo samo na podlagi javnega razpisa, prednost pri dodeljevanju pa imajo študenti in učenci z boljšimi uspehi. Zakon tudi določa, da je dajalec štipendije oziroma posojila dolžan takoj po končanem šolanju skleniti s šti-
pendistom oziroma s posojilojemalcem delovno razmerje, sicer izgubi svoje pogodbene pravice. S pogodbo med štipenditorjem in štipendistom se tudi določa, da mora štipendist vrniti štipendijo, če ne izpolni pogojev, s katerimi mu je bila štipendija dodeljena.
Za posojila veljajo v glavnem enaka načela kot za štipendije. Posojila so praviloma brezobrestna, lahko pa se zahteva poroštvo fizične ali pravne osebe. Zakon določa, da »e posojilo lahko delno ali v celoti odpiše glede na študijski uspeh posojilojemalca ali druge pogoje, ki so določeni v razpisu ali pogodbi. Ce posojilojemalec po končanem šolanju nastopi delo na delovnem mestu, ki mu ga je določil posojilodajalec, in ostane tam toliko časa, kolikor časa je prejemal posojilo, se le-to v celoti odpiše.
M.
37 jih ima zagotovljeno zaposlitev, 4 bodo ostali doma na kmetiji, 30 z nedokončano osemletko jih bo šolanje v osemletki nadaljevalo, nekaj z dokončano osemletko pa jih bo oelo ponavljalo osmi razred, da ne bi ostali na cesti. 80 učencev, ki so letos končali šolanje, pa še ne ve, kje se bodo zaposlili, kam bodo šli.
Potrebe v delovnih organizacijah po novih delavcih so namreč znatno manjše kot število mladih ljudi, ki se po obveznem osemletnem šolanju želi zaposliti. Letos je tovarna obutve Peko zaposlila doslej 30 novih delavcev, 21 vajencev pa je sprejela v uk, v BPT so zaposlili le 17 novih delavcev, v uk pa so sprejeli 5 vajencev, Tovarna kos in srpov jih je zaposlila 16, oblačila Novost 7 vajenk, tovarna usnja Runo 3 delavce, čevljarska delavnica 2 in privatniki 2 vajenca. Upoštevati pa je treba, da so med temi tudi taki, ki že leto dni ali več čakajo na zaposlitev, torej ne le tisti, ki so letos končali obvezno šolanje. Problem nezaposlenih mladih ljudi postaja tako iz leta v leto bolj pereč.
Ob vse resnejših težavah za zaposlitev se velja zamisliti nad učnimi uspehi v osnovnih šolah. Zq samo podatek, da so od 254 učencev, ki so končali obvezno šolanje, z uspehom končali osmi razred le 104 učenci, nam kaže, da nekaj ni v redu. Učenec, ki nima niti popolne osemletke, praktično nima druge mož-
nosti, kot da se kot nekvalificiran delavec zaposli v industriji, gradbeništvu, komunali itd. Za vajenca je namreč že potrebna popolna osemletka. Razen tega pa je treba vedeti, da podjetja vse bolj potrebujejo kvalificirane delavce in da bo v prihodnje za nekvalificirane še vse manj možnosti za zaposlitev. 35 učencev bo s popravnimi izpiti še letos skušalo končati osemletko. Največ takih s popravnimi izpiti je na osnovni šoli heroja Grajzerja (22), potem na šoli heroja Bračiča (13), na osemletki v Križah pa so vsi izdelali brez popravnega izpila. Vika Mihclič
Gorenja vas
Podelitev krvodajalskih značk
V nedeljo je v Gorenji vasi občinski odbor RK Skofja Loka podelil krvodajalske značke 45 zaslužnim krvodajalcem. Za vse prisotne krvodajalce je imel kratek zahvalni govor dr. Milan Gregorčič, v katerem se jim je zahvalil za njihovo humanost. Obenem jih je povabil, da se udeleže naslednje krvodajalske akcije, ki bo 23. avgusta.
Po govoru je najprej podelil 9 zlatih značk krvodajalcem, ki so že desetkrat darovali kri. Nato je podelil še 36 srebrnih značk.
J. Cadež
lija.
Na seji predsedstva so se tudi dogovorili da bo petnajst-članska skupina mladincev pomagala v vasi »Lom nad Tržičem pri gradnji ceste, ki jo v glavnem financirata dva kmeta.
Govorili so tudi o ustanovitvi mladinskega kluba v centru mesta. 2e na prejšnji seji je bila v ta namen imenovana komisija, ki bo preučila pogoje in možnosti ter predračun za mladinski klub v središču Tržiča. Upajo, da bodo v dveh mesecih lahko uresničili zamisel in da v septembru že lahko pričakujemo otvoritev kluba, kjer se bo lahko zbirala mladina.
Vika Mihelič
Za vodovodom še kanalizacija
Po štirih letih napornega dela je v Zireh končno rešeno vprašanje vodovoda. Izgradnja je veljala krajevno skupnost 72 milijon. S dinarjev. Vendar pa to ni bila edina njihova dejavnost. Spomladi so namreč asfaltirali cesto iz Zirov do meje s škofjeloško občino, sedaj pa obnavljajo cesto Ziri—Vrh nad Rovtami, ki je izrednega pomena, saj se po tej cesti skrajša pot v Ljubljano za 17 km.
Trenutno v Zireh največ govorijo o kanalizaciji, ki bi jo nujno potrebovali. Podjetja v Zireh so pripravljena po svojih močeh sodelovati pri investiciji, verjetno po bodo uvedli tudi krajevni samoprispevek. Tajnik krajevne skupnosti pa nam je ostro pograjal podjetja iz drugih občin (Veletrgovino Loko, Kokro), ki imajo v Zireh svoje poslovalnice, o kakršnemkoli soinvestiranju pa nočejo ničesar slišali.
J. Cadcž
murka
LESCE
Festivalna dvorana Bled
Modna razstava
od 17. do 30. Julija 1967
Prenovljena trgovina Murke v Lescah
Franc Cuznar, podpredsednik občinske skupščine Radovljica, je v soboto prerezal trak ob vhoda v prenovljeno samopostrežno in samoiz-birno trgovino, last trgovske-. ?>a podjetja Murke v Lescah, ki je bila s tem odprta za potrošnike. Slovesnosti so se Udeležili številni predstavniki krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Razvoj sodobnega trgovanja se zelo hitro uveljavlja, zato so samoupravni organi Murke letošnjega januarja sklenili, da preuredijo obstoječo klasično trgovino s špecerijskim in tekstilnim blagom v samopostrežno in samoizbir-no trgovino. Obe prodajalni sta opremljeni s sodobno opremo.
V Lescah ni izrazitega trgovskega centra, zato je lepo preurjena trgovina tem bolj pomembna za širše območje, saj je v bližini železniške in avtobusne postaje.
Po dosedanjih rezultatih v Murki predvidevajo, da bodo v tej trgovski hiši ustvarili prek 900 milijonov S din blagovnega prometa. Za sodobnejši način poslovanja je pripravljeno tudi vodilno in prodajno osebje, ki je pridobilo potrebno izobrazbo na raznih seminarjih, tečajih in predavanjih. V samopostrežni in samoizbirni trgovini bo zaposlenih 17 delavcev in pet učencev.
J. Vidic
Še dva stolpiča
Stanovanjsko podjetje na Jesenicah se je odločilo, da bo na Koroški Beli poleg samskega doma zgradilo še dva štirinadstropna stolpiča. Gradilo bo Splošno gradbeno podjetje Gorica. Stanovanja bodo na voljo prosilcem tistih kolektivov, ki se bodo udeležili natečaja za oddajo stanovanj. bb
Znižane cene ležalnim blazinam
odlične kakovosti v industrijski trgovini SAVA —
prodajalna: KRANJ, Maistrov trg 2
Res ni zanimanja za dopolnilno izobraževanje?
Predavanja za člane Kinematografskega podjetja Kranj
Oddelek za družbeno izobraževanje odraslih pri delavski univerzi v Kranju je letos pripravil 11 predavanj za člane kolektiva Kinemato-
Preurejena samopostrežna in samoizbirna trgovina v Lescah, odprlo preteklo soboto — Foto Franc Perdan
Trgovsko podjetje Murka jo je
grafskega podjetja Kranj. Predavanja so bila dvakrat na teden v aprilu, maju in juniju. Predavatelji delavske univerze so člane kolektiva seznanili s samoupravljanjem v delovnih organizacijah, z nalogami delovnih organizacij v gospodarski reformi, delitvijo dohodka, nekaterimi mednarodnimi dogodki itd. Vsi člani so bili s takšno obliko dopolnilnega izobraževanja zelo zadovoljni, zato so se v podjetju odločili, da bodo podobna predavanja pripravili tudi jeseni.
Čeprav so tovrstne oblike izobraževanja zanimive in koristne, pa se v kranjski občini le v redkih delovnih organizacijah odločajo zanje. Nekaj predavanj so pripravili tudi v brivsko-frizerskem salonu. V ostalih delovnih organizacijah pa zadolženi za pripravljanje takšnih predavanj zatrjujejo, da med člani kolektiva ni zanimanja. Do-
sedanje izkušnje delavska univerze pa kažejo, da ljudi v delovnih organizacijah takšna in podobna predavanja precej zanimajo. Vendar pa se pri posameznikih, ki so v delovnih organizacijah zadolženi za to dejavnost* opaža nezanimanje, malomarnost, nerazumevanje itd. Redke so celo tiste delovne organizacije, ki se odločajo za razne seminarje za člane samoupravnih organov in vodstev posameznih organizacij.
Najbolj so se za tovrstno izobraževanje zavzeli še v Tekstilindusu. Drugje pa sa večinoma izgovarjajo, da ni denarja, da ni zanimanja in podobno. Vendar pa se za takšnimi izgovori največkrat skriva omalovaževanje, nerazumevanje posameznikov in vodstev, neodgovornost in nesposobnost ter še marsikaj drugega.
A. Zalar
Oj, to mednarodno turistično leto!
Na Bledu manj gostov — Šobec ruši vse rekorde — Mednarodno turistično leto bi lahko preimenovali v »politično«
Sestanki, sestanki, sestanki... Napovedi: pričakovati je, da bomo glede turističnega prometa porušili vse rekorde. Priča-kovanje: gostov od nikoder. Stvarnost: turistično leto se je sprevrglo v »politično.«
ga dneva. Odlični rezultati se kažejo tudi v skupnem seštevku prenočitev. Lani so jih imeli do 7. julija 8874, letos pa kar 14.395.
To je slika letošnje turistične predsezone. Naš turizem se je pod vplivom političnih dogodkov po svetu znašel v mednarodnem »političnem letu«. Da politika ne vpliva nanj dobro, nam kažejo številke. Ce vse to res drži, smo se hoteli prepričati v hotelih in kampih.
REKORDI NA SOBCU
Prvi obisk nas je že skoraj prepričal, da le ni vsa črno, kar se črno vidi. Kam-ping v Sobcu je poln, prepoln. Šotor ob šotoru.
Sobec je že začel post&v-1 jat L rekorde v številu prenočitev in gostov. V soboto j« bilo na Sobcu 1200 gostov, kar je nov rekord ene-
Zanimivo je, da je 97 odstotkov gostov iz zahodne Evrope, 1,5 odstotka jih je iz vzhodne, 1,5 odstotka pa je domačih. Med zahodnjaki močno prevladujejo Holandci.
Predsednik TD Lesce Jaka Eržen je o »izjemi'Sobec« izjavil: »Goste nam ne posredujejo potovalne agencije. Sami vzdržujemo stike s tovarnami v Holandiji. Rezultati so vidni.«
Ob Sobcu naj omenimo še neko značilnost. Z vsemi gosti vzdržujejo najprisrčnejše stike,   posredujejo   jim vse
podatke in tako ti tujci pišejo v svoje časopise, kar pomeni za Sobec odlično brezplačno propagando.
BLED: PO ŠTEVILU SLABŠE, VENDAR..;
Središče gorenjskega turizma Bled se ne more pohvaliti z rekordnimi obiski. Kljub temu pa so izvoščki, ki imajo sedež ob festivalni dvorani, dobro zaposleni. Do konca junija so na Bledu zabeležili 41.697 prenočitev, kar je za 17 odstotkov manj kot lani. Manj gostov, pa vendar ...
V radovljiški občini so zabeležili v juniju za približno 26 odstotkov boljši finančni uspeh kot lani. Ce je Bled res center, kar brez dvoma je, mora nujno imeti pri tem svoj delež. Ta blejski delež se vidi največ v izrednem
izletniškem turizmu. Šestdeset potovalnih agencij vozi stalno svoje goste na enodnevne izlete na Bled. V paviljonu Murke so v maju zabeležili desetkratno povečanje prometa, v menjalnici TD so zamenjali še enkrat toliko deviz kot lani. ..
TRIJE BLEJSKI HOTELI
Položaj se je v juliju začel popravljati. V prvih štirih dneh so imeli na Bledu 7570 prenočitev (lani 7769). Podobno kot povsod je tudi v treh blejskih hotelih: Toplicah, Parku in Jelovici. Slabo je kazalo, vendar so si v soboto, ko smo obiskali Bled, zaradi lepega vremena hotelirji le meli roke.
Kljub vsemu imajo še vedno manj prenočitev, vendar razlike niso več tolikšne: Toplice 1067 (lani 1381), Park 742 (929), Jelovica 1090 (1362).
Kot na Sobcu tudi na Bledu prevladujejo Holandci. Slede Angleži, Zahodni Nemci itd.
NAPOVEDI SO SE IZJALOVILE
Pred časom smo posredovali napovedi o rekordnem pričakovanju v kampu Zaka. Mesec junij je negiral takšna pričakovanja. Imeli so 3401, lani pa 4266 nočitev.
Zadnje dni se je gibalo število goltov okoli številke 503 dnevno, vendar so v petek le prišli na 800 prenočitev. Ko je že vse najlepše kazalo, se je vreme nenadoma poslabšalo in — gostje so se usedli v avtomobile in se odpeljali.
Ko smo vprašali tajnika TD Bled tovariša Smida, zakaj Zaka ni na nivoju Sobca, je dejal, da predvsem zaradi slabih označb ob cesti. Pravi* da se mnogo gostov ustavi na Sobcu, ker so prepričani, da je to že blejski kamp.
Ogledali smo si delček letošnjega turističnega dogajanja na Gorenjskem. Ko smo se poslovili od Blejskega jezera, smo premišljevali, mar na razmerje Sobec — hoteli le ne vplivajo precej tudi cene. Vsaj nekaj resnice pa le mora biti v tem!
P. Čolnar
Ob zaključku gledališke sezone v Prešernovem gledališču
Povejte nam kaj, tovariši
Čas in prostor, v katerem živimo, določata naš sleherni korak, našo sleherno misel, čas je nenavaden. Tudi prostor. Življenje pa si skuša najti pot med čermi XX. stoletja, skuša ohranjati pravo podobo. Takšno, kakršno je imelo pred tisoč leti, ko na svetu še niso poznali avtomobilov, ko še niso vedeli, da imajo pod nogami premog, nafto in da jih obkroža nešteto atomov. Tisto podobo življenja, ki je bila sestavljena lz ljudi samih, iz njihovih medsebojnih odnosov. In kljub avtomobilom, nafti, premogu in spoznanim atomom smo ljudje! Na las podobni tistim izpred tisoč let, le da Je v našo misel vpleteno polno novih spoznanj o svetu, ki ga potrebujemo za lasten obstoj, za možnost lastnega bivanja. Kljub temu pa si imamo kaj povedati. Moramo pripovedovati drug drugemu, moramo drug drugega razumeti, sicer bomo postali blede, brezkrvne podobe »nekdanjih« ljudi, sužnji sveta, ki smo ga zgradili in ki nas bo v prvem trenutku naše zasuž-njenosji tudi pognal v smrt.
To niso velike besede! V nekaj stavkih je le zgoščeno, gkopo in skromno povedano nekaj misli o nujni človeški plkrbi, da ostanemo ljudje. Pripovedovati si moramo! ILjudje so si pripovedovali ivedno in povsod. Ze v davnih časih so našli za eno iz-|med oblik pripovedovanja GLEDALIŠČE. Kaj vse je po-fnenila od prvih nabožnih plavnosti pa do danes! Marsikaj! Marsikdo jo je tudi zlorabil, ji dal drugačen pomen kot bi ga morala imeti. Vedno pa so se našli ljudje, ki so mali gledališču vrniti nalogo, ki jo mora imeti, ki mu |je šla in ki jo je ohranilo tudi dandanes.
Slovenci smo začeli s čitalnicami. Letos bo sto let, odkar imamo gledališče. V Kranju bo več kot sto let, ©dkar je bila prva gledališka predstava.
Zlato obdobje, plodno, polno novih in naprednih iskanj je pomenilo kratko obdobje povojnega amaterizma in kranjskega poklicnega gledališča. Tiste dni je bilo gledališče tribuna. Ljudje, ki so tiveli za gledališče, samo fcanj, so imeli veliko povedati. Potem je bilo poklicno gledališče ukinjeno. Dvorana je postajala vseskozi bolj prazna. Predstav je bilo iz leta v leto manj. V letošnji sezoni smo videli samo dve: Dunda Maroja in Misnico. Prvo je režiral Marjan Belina, 'drugo Viktor Molka. Obadva kot gosta.
Leto prej je v Kranju režiral večino predstav Peter Ma-Uec. Domačin, ki se je vrnil (V Kranj po petnajstih letih. Repertoar je bil sestavljen iz samih slovenskih del, ki obenem pomenijo tudi zakladnico domače dramske literature.
Lahko najdemo med Dundom in Mišnico ter Zupano-novo Micko, Veroniko Dese-niško in Desetim bratom določene skupne poteze? Dundo je star. 2upanova Micka tudi. Prvi je živel v Držičevih iasih na Hrvaškem. Micka v nekoliko poznejših, v Linhartovem času na Slovenskem. Deseti brat je živa podoba ljudi Jurčičevih časov pri nas. Govekarjeva priredba ni imela nikakršnih pretenzij po dovršeni drami. Bila je le
priredba za oder in nič več. Misnica je postavljena v drugačno okolje. V okolje, ki nam je tuje, ki ga ne poznamo in v katerem ne živimo. Sicer pa je to drama, ki je nastala z namenom, da zabava, sprošča in nič več. Brez večjih pretenzij. da bi prišla v zakladnico svetovne dramske literature.
To so torej tiste skupne niti, ki vodijo k enemu samemu in edinemu zaključku. Tisti, ki določajo repertoarno obliko Prešernovemu gledališču (da ne bo neljubih nesporazumov: samo dramske skupine) raje poslušajo tuja, nam težko izgovorljiva imena avtorjev. Vendar samo to! Ne gre za nikakršne kvalitetne razločke.
Dve predstavi, pa naj bo njuna uprizoritvena kvaliteta takšna ali drugačna, sta v prvi vrsti za gledališče, kakršno je Prešernovo (oz. dramska skupina tega gledališča) premalo. Drugo, kar sodi sem, pa je, da v repertoarju ni slovenskih del. Odtod prazna dvorana, odpovedovanje napovedanih predstav in sorazmerno majhen uspeh na republiški reviji amaterskih dramskih skupin.
Oba režiserja sta bila gosta. Peter Malec je odšel. V Kranju torej ni več režiserja, ki bi lahko delal za kranjsko gledališče!
Tako nam postaja tisto gledališče, ki ima svoje globoke korenine v izročilu amaterjev in poklicnih gledaliških delavcev, tuje. Moralo pa bi živeti z nami, z našim delom, z našimi vsakdanjimi skrbmi, težavami in uspehi. Moralo bi nam pripovedovati. Zdi pa se. da nam ljudje, ki vodijo gledališče in ki pripravljajo predstave, nimajo kaj povedati! Veliko se govori, vse prt vrč! Rezultati pa so majhni. Vsi očitki, da je ta trditev avtoritativna, da je nepravična in zgolj mnenje avtorja teh vrstic, zblede in zgube veljavo ob zgornjih dejstvih. Najbolj ob dejstvu, da je dvorana PG največkrat prazna.
V Kranju živi sorazmerno veliko ljudi, ki bi nedvomno prišli v dvorano Prešernovega gledališča, če bi našli tam to, kar pričakujejo. Kaže, da tega niso našli, pa raje več ne pridejo.
So ljudje, ki vodijo to gledališče (ki tudi organizirajo gostovanja, saj tudi ta niso najbolje obiskana) sposobni, da vodijo gledališče v mestu, kakršno je Kranj?
Človeku, ki vstane zjutraj ob petih in gre spat zgodaj zvečer, bi morali nekaj povedati, če boste hoteli, da bo ta človek prišel v vaše gledališče, tovariši!
Da se mu bo zdelo vredno sedeti v temni dvorani pred odrskimi deskami, ki so v vseh časih pomenile SVET, boste morali nekaj povedati, da bo še prišel. Drugače bo šel raje spat!
Povejte nam kaj, tovariši! Pripovedujte nam kaj, če imate kaj povedati. Povejte kaj človeku, ki daje iz lastnega žepa svoj lasten dinar za vaše delo!
Ce bo takšnih ljudi v PG vse več, bomo verjeli, da je to gledališče kranjsko. Naše! Dalo nam bo zavest, da smo si še sposobni pripovedovati in iskati večno nespoznavno resnico o ljudeh.
Dalo nam bo zavest, da živimo. Da smo ljudje in ne sužnji sveta, ki smo ga sami zgradili in ki nas bo zaradi pozabe na nas same pahnil v smrt.
Za to spoznanje je vredno marsikaj storiti. Tudi v Kranju! Saj tu žive ljudje, ki pomenijo delček neke velike celote.
Božo Sprajc
Izkopavali bodo na Stuclu nad Pivko
Obrambni stolp nad staro cesto?
Arheološki oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju pripravlja za ves letošnji avgust izkopavanje na Stuclu nad vasjo Pivka v Naklem. To bo osrednja arheološka akcija. Stucel je domače ime za kon-glomeratni in z borovci porasli pomol v področju Udi-nega boršta; z njega je lep razgled po vsej nakeljski kotlini. Pobočje Udinega boršta pri Malem Naklu zavije proti vzhodu. Prav tu je konglomerat najbolj kompakten, pobočje najbolj strmo in težko pristopno. Ta dominantna tečka vzbuja pozornost tudi zato, ker okoliški kmetje tod poznajo ledinsko ime Gradišče.
Iz pogovora s kustosom za arheologijo Gorenjskega muzeja Andrejem Valičem povzemam, da je na tem mestu že leta 1935 izkopaval arheolog Rajko Ložar. Se danes so dobro vidni obrambni okopi, ki varujejo osrednjo točko — obrambni stolp. Ložar je ugotovil dvojni zid obrambnega stolpa. Dr. Jože Zontar v Zgodovini mesta Kranja datira obrambni stolp v 10. stoletje našega štetja, možno pa je — tako meni Andrej Valič — da je starejši, da sega še v antično obdobje. Arheologi in zgodovinarji menijo, da je v antični dobi vodila pot iz Kranja
Turističnih štirinajst dni Šk. Loke
Prvi prijavljenci za Groharjevo kolonijo
Ob stoletnici rojstva slovenskega slikarja — impresionista Ivana Groharja bo v škof ji Loki od 19. julija do 6. avgusta slikarska kolonija. Udeležili se je bodo znani slikarji iz domovine in nekateri tudi iz zamejstva. Doslej so se prijavili: Rija-vec, Polak, čopič, Potokar, Minarik, Sedej, Omerza, Do-viak in Jeanec, in sicer nekateri za sedem, drugi pa za štirinajst dni. Kolonijo je organiziral Andrej Pavlovec, vodil pa jo bo predsednik odbora Ive Šubic.
Slikarji, udeleženci kolonije, bodo bivali v Skofji Loki, kjer bodo v okolici ih v mestu samem slikali. Ta dela si bodo že med nastajanjem lahko ogledali vsi, ki se za te vrste umetnost zanimajo, škofjeločani želijo teh štirinajst dni obarvati turistično, zato bodo poskrbeli, da bodo stoletnico velikega slikarj . tudi v Skofji Loki svečano praznovali. V ta namm je predvidenih več prireditev,  ki se jih bodo
domačini in seveda turisti lahko udeležili.
Tako bo v okviru turističnega društva v galeriji na loškem gradu otvoritev razstave kopij fresk Janeza Ljubljanskega. Obisk Groharjeve rojstne hiše v Sorici in proslava ob obletnici njegovega rojstva sta predvideni za 22. julij. Tam naj bi bil tudi svečani začetek kolonije. Za prevoz v Sorico in nazaj bo poskrbel Transtu-rist. Na loškem gradu bosta še predavanji z diapozitivi o Ivanu Groharju in domačih avtorjih. V prostorih škofjeloške knjižnice bo razstava fotografij Loke in okolice. Dva promenadna koncerta godbe na pihala bosta na letnem trgu-, v grajski kapeli pa bodo peli Fantje iz Pra-protna.
V nedeljo (6. avgusta) bo v Groharjevem naselju odkritje spomenika Ivana Gr'v harja in svečani zaključek Groharjeve kolonije.
Ob stoletnici rojstva bodo uredili tudi slikarjev grob na Navju. — m —
proti Ljubelju in naprej na Koroško prav skozi Pivko pod Stuclem; na tem mestu je .bilo bržkone tudi križišče — odcep druge poti proti Radovljici in naprej na Gorenjsko. Domnevajo, da je bil ob tej cesti oz. nad tem križiščem obrambni stolp.
Izkopavanje in znanstvena obdelava gradiva bosta pokazala, kaj je res in kaj ne. V zvezi s tem velja omeniti pepclnico — antični grob iz kamenja, ki so ga našli na Pivki in ki ga hrani Gorenjski muzej. Pepelnica časovno sodi v 2. stoletje našega štetja. Je med njo in obramb-i nim stolpom na Stuclu kakšna zveza? Sta iz istega časa? Na ta vprašanja zdaj še ni mogoče odgovoriti. Zapišemo pa že lahko, da se arheologi' bolj nagibajo k domnevi, da je obrambni stolp iz antična dobe, torej starejši, kot je mislil Zontar.
Zakaj so se odločili letos prav za Stucel? Predvsem zalo ker zbuja zanimanje zaradi dominantne lege in zaradi izkopavanj leta 1935. Zanj so se odločili tudi zato, ker je blizu Kranja in ker bi poznejša primerna ureditev izkopanin in okolice pomenila privlačno turistično oz. izletniško točko za Kranjčane in okoličane pa tudi za tuje in domače turiste, ki se v Naklem vse bolj zadržujejo. Predvidevajo, da bodo izkopavanja letošnjega avgusta končali, potem pa bo treba ostanke obrambnega stolpa in okopov čimprej tudi urediti. Dela bosta financirala sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS, ki je sredstva že odobril in kranjska občinska skupščina, ki bo o sofinanciranju razpravljala te dni.
Izkopavanje na Stuclu bo tudi skromen prispevek Kranja k proslavi ob odhodu Langobardov v severno Italijo in ob naselitvi Slovanov na tem ozemlju. Proslava bo prihodnje leto v Kranju,, v kraju, ki ima eno najbogatejših in največjih vzhodnoevropskih staroslovanskih (in tudi kasnejših) najdišč in ki je bil upravno in politično središče Kranjske od odhoda Langobardov do 12. stoletja, ko je središče postala Ljubljana. V Kranju bo tudi znanstveno posvetovanje arheologov, zgodovinarjev in drugih znanstvenikov, ki proučujejo našo najstarejšo zgodovino, zlasti preseljevanje narodov in kasnejša obdobja, ki so pri nas še vedno največja, še ne povsem rešena uganka.
A. Triler
mm
/Te dni po svetu
mm-
Ljudje
Arabski sod pušča nafto
Vlada Združene arabske republike je v ponedeljek prek' svojega predstavnika El Ko-nija sporočila generalnemu sekretarju OZN U Tantu, da se strinja, da bi nadzorstvo nad premirjem ob Sueškem prekopu prevzeli opazovala OZN. Izraelska vlada, ki je o tem predlogu varnostnega sveta v ponedeljek razpravljala ves dan pa U Tantu še ni sporočila svoje odločitve. Sporočili so le, da je Aba Eban v torek odpotoval v, New York.
Iz Nigerije še naprej prihajajo nasprotujoče si vesti o operacijah federalnih čet proti enotam Biafre. Vrhovno poveljstvo vojske Biafre zatrjuje, da razen »mrtvih in ujetnikov« na ozemlju Biafre ni nobenega vojaka federalnih enot. V Lagosu pa trdijo, da imajo zvezne čete v rokah tri mesta v Biafri.
Osem republikanskih članov kongresa je v ponedeljek predlagalo, naj ZDA sprožijo enostransko diplomatsko pobudo za postopno zaviranje vietnamske vojne. Ti člani kongresa pravijo, da bi ZDA morale opustiti sleherno bombardiranje severnovietnam-skega ozemlja nad 21. vzporednikom, in sicer v šestdesetih dneh. To področje zajema Hanoi, ne pa tudi Hai-phong.
Predsednik Konga Mobutu J«8 v ponedeljek izjavil, da imajo beli najemniki v svojih rokah še vedno letališče v mestu Kisangani. V tem mestu je zajetih tudi več talcev; med njimi je več profesorjev, žena, otrok in 13 tujih časnikarjev.
Alžirska javnost že nekaj dni zahteva od vlade Huarija Bumediena, da morilcu Pa-tricea Lumumbe in izdajalcu Afrike Moizu Combeju, katerega letalo je 30. junija prisilno pristalo na alžirskem vojaškem letališču Bufariku, sodi v Alžiru vseafriško sodišče.
V ponedeljek je v pristanišče Port Saida in Aleksan-drije zaplulo 12 sovjetskih vojnih ladij, ki bodo ostale sedem dni na prijateljskem obisku v ZAR. Poveljnik sovjetske eskadre admiral Mo-ločov je povedal, da so jih med plovba dalj časa spremljala letala in ladje ameriške šeste flote. Povedal je tudi, da so te sovjetske enote pripravljene sodelovati z oboroženimi silami ZAR, da bi odbile vsako ogresijo.
Po neuspelem glasovanju v Generalni skupščini o resoluciji neuvrščenih držav so Arabci skoraj popolnoma izgubili zaupanje v svetovno organizacijo. Niso se še polegli glasovi negodovanja in razočaranja.
V zadnjih dneh stopata v ospredje »arabskega dogajanja« predvsem dve stvari: zamisel o arabskem naftnem sodu, ki naj bi bil zaprt za vse države, ki so sodelovale z Izraelom, se je začela rušiti; pomoč Sovjetske zveze napadenim državam je vse učinkovitejša.
Kolikor je v začetku kazalo, da bodo Arabci močno pritisnili na zahodne države z zaprtjem naftne pipe, tako postaja sedaj jasno, da akcija ne poteka po prvotnih zamislih, pa čeprav je že dosedanja akcija potrdila pri-
čakovanja (značilno je že delno odstopanje Velike Britanije od prvotne vsestranske podpore Izraelu). Ko so morali na zahodu uvesti racionalizacijo porabe nafte, ko ZDA močno pritiskajo na Venezuelo za »podporo evropskih držav«, ko je cena nafti, zaradi podraženega prevoza okoli Rta dobre nade, strahovito narasla, se je začela arabska enotnost v tem pogledu krhati. Saudova Arabija in še nekatere arabske države so začele govoriti o tem, »da niso prepričane o sodelovanju ZDA in Velike Britanije z napadalcem«.
Zakaj tako? Odgovor je preprost. To so države, ustanovljene po zamisli zahodnih sil, ki naj bi rušile arabsko sožitje. To so države, ki so že vseskozi odvisne od zahoda. S tem, ko so začasno ustavili prodajo nafte, se je ustavil tudi dotok deviz v njihove blagajne.
Da sedanji položaj na arabsko-izraelskih mejah ne
more služiti kot osnova za pogovore, je dokazal že do-; -danji razvoj dogodkov. Kot je bilo pričakovati, so izraelski sosedje po zlomu svojih armad začeli s pojačano krepitvijo svoje obrambne moči. Kot smo lahko pričakovali, jih je v teh prizadevanjih Sovjetska zveza močno podprla. Obiski najvišjih sovjetskih predstavnikov v Siriji in ZAR so — kot kaže — pripeljali do krepitve vojsk v obeh državah.
Na drugi strani se na mejah vnemajo stalni spopadi, ki lahko vsak čas pripeljejo do nove vojne. Kdo je krivec kršitve premirja? V položaju, kakršen je, to ni niti tako važno. Obstajajo dejstva in ta govore, da je Izrael na arabskem ozemlju, da že samo s svojo prisotnostjo ogroža plovbo oziroma obnovo Sueškega prekopa, da nadaljuje s svojo osvajalno politiko, kar se je pokazalo s priključitvijo Jeruzalema in z nameni z Gazo.
Na Gorenji Savi ne bo več »grmelo«
Zadnji »bum« v kamnolomu
Prebivalci v bližini kamnoloma so prestrašeni in vznemirjeni — 29. junija je zadnjikrat letelo kamenje po zraku
Konec junija se je v uredništvu našega časopisa oglasil Mihajlo Krizmanič z Gorenje Save pri Kranju. Povedal nam je, da so prebivalci v bližini kamnoloma pri zadnjem razstrelje-vanju zopet utrpeli precejšnjo škodo.
V sredo prejšnji teden sva se r fotoreporterjem odpeljala na Gorenjo Savo. Kmalu po prihodu se je okrog naju zbralo precej prebivalcev in imel sem občutek, da so naju pričakovali.
Najprej naju je povabil v stanovanje Mihajlo Krizmanič. Pokazal nama je razbito opeko na strehi, tu in tam odpadel belež in razpoke na stropu in stenah, med katerimi so nekatere nastale že pri prejšnjih razstreljevanjih. Videti je bilo, kot da bi hišo prizadel manjši potres.
»Zadnje razstreljevanje 29. junija letos je bilo od vseh do sedaj, kar se jih spominjam, najhujše. Menda so za razstre-Iitev deset tisoč kubičnih metrov kamenja porabili okrog pet tisoč kilogramov razstreliva. Tako so vsaj povedali sodelavci Geološkega zavoda iz Ljubljane. Večkrat smo se že pritožili, da kamnolom ne sodi tako blizu stanovanjskih hiš. Bili smo pri predsedniku občinske skupščine, o tem smo razpravljali na zborih volivcev, škoda pa je bila po vsakem razstrelje-vanju večja. Res si je pred vsakim razstreljevanjem in po njem ogledala stanovanja posebna komisija, ki je popisala poškodbe in kasneje ocenila škodo, vendar pa po zadnjem razstreljevanju ni prišel še nihče, ki bi škodo ocenil.«
Poškodbe pri Alojzu Kor-dežu so bile podobne. Odpadel je omet, razpoke na stenah, stropu in kaminu.
»Lani iso mi plačali 74 tisoč starih dinarjev za škodo. Vendar pomislite, koliko stane samo pleskanje! Razen tega pa me skrbi, da se mi hiša, ki jo urejam že 30 let, ne bo kar na lepem podrla.«
86-letni Franc Kocjančič, pri katerem se razpoka na hiši vidi že zunaj, nama je povedal, da mu je 1953. leta velika skala ob razstreljevanju razbila vrata. Sedaj pa je podobna skala priletela na dvorišče. Podobno je tudi pri Francu Kopaču, kjer se je pri zadnjem razstreljevanju premaknil štedilnik. — Takš-
nih in drugačnih primerov je v bližini kamnoloma še več.
Povedali so nama, da menda ni hiše, ki ob zadnjih treh razstreljevanjih (lani dvoje in letos eno) ne bi utrpela manjše ali večje škode. Menda je zadnjikrat nekaj kamenja padlo celo v Struževo.
Prebivalci Gorenje Save so prestrašeni in ne marajo več kamnoloma. Kljub temu, da jim je Cestno podjetje v Kranju, ki je lastnik kamnoloma, lani obljubilo, da bo letošnja razstrelitev zadnja, jih skrbi, ali bo škoda pravilno ocenjena ali ne. Nestrpno čakajo komisijo, ki bo to ocenila. Hkrati pa se jih polašča malodušje, da se
čez čas ne bi razpokane stene in stropi porušili.
S fotoreporterjem sva se oglasila še v kamnolomu, vendar nama delovodja ni hotel povedati ničesar. Prepovedal je celo, da bi v kamnolomu karkoli slikala.
Poiskal sem tehničnega vodjo Cestnega podjetja v Kranju tovariša Hafnerja in vodjo kamnoloma tovariša Kogovška, ki sta mi povedala, da je kamnolom na Gorenji Savi že trideset let, prebivalci pa so se prvič pritožili lani.
»Zato smo se takrat takoj pogovorili z vsemi prizadetimi in sklenili, da bomo letos opravili  še  eno   in hkrati
Ob vsem tem je pomembno, da bo morda le prišlo do arabskega vrha. Vse več držav se je zanj že odlačilo. Najodločneje mu sicer nasprotuje Sirija, vendar bi tudi ona verjetno pod pritiskom mnenja ostalih popustila. Ce bi do takšnega sestanka res prišlo, bi to V sedanjem položaju ne pomenilo le posvetovanje o gospodarski obnovi arabskih držav, marveč najverjetneje tudi koordinirano akcijo za nadaljnje nasprptovanje Izraelu.
Vojna je sicer kpnčana, vendar je bolje rečeno, da je končana trenutno, kajti vsak čas lahko spet izbruhne. Naša država si je v generalni skupščini prizadevala, da ne bi prišlo do takšnega položaja, kot je, v katerem bomo lahko le čakali, kdaj bo izbruhnil nov spopad.
P. Co>ar
in dogodki
zadnjo razstrelite;, poveui pa bomo kamnolom opustili«
V zapisniku s tega sestanka, ki je bil julija lani, med drugim piše, da komisija predlaga vsem strankam, naj takoj popravijo strehe, obrale poškodbe pa po tretjem razstreljevanju, ki je bilo predvideno v letošnjih spomladanskih mesecih.
Na Cestnem podjetju so mi povedali, da se bodo tega dogovora držali tudi v prihodnje. Zato menda že iščejo prostor za nov kamnolom.' Razen tega bo še ta mesec pri (vseh prizadetih posebna komisija ocenila škodo, ki jo bodo plačali tako kot do sedaj. Nazadnje so še pripo-* mnili, da je pri zadnjem razstreljevanju Geološki zavod porabil dva do tri tisoč kilogramov razstreliva.
A. Žalar
Cestno podjetje v Kranju bo letos opustilo kamnolom Gorenji Savi - Foto Franc Perdan
na
gor ~»fski kraji i
Bes
(Nadaljevanje)
Ker danes nihče več nd ti s cepci, bodo ti kflj ljedclsko orodje kmalf zabljeni, tako kot so nes skoraj pozabljene lje. Besedi cepec in pa se bosta še dolgo ob4 v slovenskem jeziku, k« našli pot s kmečkih pc4 šolske razrede. Ce neP rečejo, da je »betica«, $ ni to, da je bolj trde f »cepec« pa pravijo uč" ki ni najbolj nadarjen.
Na podu smo položili vrsti  snopov (približni 40 v eni vrsti) tako, £ bilo  klasje  obrnjeno P sredini poda, ritne pa P rtenarn. Tako zloženenu) smo rekli nasad. Po d* dva mlatiča sta mlatila1 časno  po enem snopi* vsej vasi se je od vseh' ni slišalo v štiričetrtifl taktu: pika — poka — pok. Ko je bil snop om* je   glavni   mlatič (na^ gospodar)  prenehal af odrinil   s   cepcem orH* snop kakšne pol metf' prej in na njegovo mes^ rinil nov ncomlačen sn<# ko je delal tudi drugi P1
Mlajša kamena doba na Gorenjskem
Pri Poljšici so izkopali doslej že okrog 500 kamenih orodij
V tako Imenovani Poljšiški cerkvi, velikem skalnem previsu nad vasjo Poljšica pri Gorjah, so sodelavci sekcije za arheologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti
iz Ljubljane s sodelovanjem arheologa Gorenjskega muzeja Kranj že lani začeli izkopavati, ker so predvidevali — da gre za bivališče človeka iz kamene dobe. Domneva je
bila kaj hitro potrjena z najdbami drobnih kamnitih orodij, zato so z izkopavanjem nadaljevali letošnjega junija. Vsega so doslej našli že okrog 500 orodij (v glav-
Kotiček za gorenjske humoriste
Če že smrdi, more tak, de usak zašnufa
Zadnč sm neki brenčala dol okol Rajdšole, ket sa tistmu koncu Loke, k klaunca pa gasiln dom stoji, reki stari Ločan. Še predn sm čist po-ernh nad klaunca perjerčala, b skori moj nein glid za šnujat, k usaka fjolca čut že na delič, enkrat za useli pre-tergal pa jental. De se m ni u glau zvertel, sni ja mogla u kalap popihat ke na en špansk bezg, sin saj mal h seb spet peršla.
Bab pa firbc na da gmaha, zato sni tud jest tuhtala, kak b zvedla, kdaj baja ta nazarenska smraja kam del z Loke pregnal. Pred lelm, kdor Še poune, sa hlastal, de klaunca ni za u mest, pa de more taka smraja, k ja še dihur težko lajsta, čim del ed Idi bit. Pa m pade u glava, de b se to bel gotou Že nardil, če b na peršle take hude nadloge nad Idi pa firme, de sa kase zmiri bel prazne.
U listin, k sa take tnisl rinle u moja glava, j pa perferčala ena debela meurska
muha, se usedla zraun mene pa prašala, kuga mislm po-gruntat k tak kunštn sedim, ket kešn minister. Povem ta soju, pa prašam, če kej ve, k zmeri tam po klaunc berska pa na račun Idi tak dober Žvi ket ubena žuželka.
Muha se našopir, se postau, ket b me tla požret pa začne pridgat ket ufcir sudatam:
»1. Buga zahval, de sm bo-liga mesa presita, če ne b teb glava odgrizlna.
2. Ce baš od tega, de klaunca more jet bel van z Loke, kešinu mesarju rekla, t tud toj glid za pikat na bo po-magu, duša, če ja splah maš, baš mogla zdihnt pa amen.
3. De me na baš še bel debel gledala (bojim se, de t baja uči van padle), t mor m tole povedat: »Zadnč sm se usedla na en kos mesa, k sa ga u auto nakladal, pa sm spotja od tistih k sa me na mesu nosil pa vozil zvcdla; de klaunc u Rajdšol še đoug na bo odbila laz.o.dna ura. Raj ket ne, se bo še zredila.«
Jest, boga osa, asa pokla-
pana prasam soja mogočna soseda na bezgu, če tiste besede, k sina jh slišal neki let nazaj, nimaja ubene vela-ve več.
Muha pa pove, de od tistga cajta, k sa dal komanda klaunca tak poštimat, de od tastare skar ni več duha ne sluha, vascajt misija, kak b ja še bel na širok nardil.
Pa spet popadem beseda pa prašam, če ja misija za en štuk odzignt, se sa tak al tak naokol klaunce že same bajte. Pa spet muha: »Gasiln dom menja podret pa na-mest nega klaunca še bel režšopirt, gasilce pa ke u Sler dor pregnet, de bo že enkat gmah pred nem, se ni treba, de b bla usaka reč koj k zagori pogašena. Kar mal del nej hodja s tista soja špričunca, bo saj kešn po-omh pogoriše usake tok cajta.«
Jest, boga osa, upam, de j sa te majnge, k sm j h od i d-bele mesarske, muhe zvedla, S res »od muh«. j osa
nem gre za značilna praskal-ca, nožke itd.), ki so nedvoumen dokaz, da je človek v ledeni dobi tod vsaj nekaj časa živel.
Poljšiška cerkev je po kulturi ena izmed srednje močnih ledenodobnih postaj. Po dosedanjih najdbah menijo, da gre za mlajšo kameno dobo, vendar bo natančnejša časovna opredelitev možna šele potem, ko bo izkopano gradivo znanstveno obdelano in ko bodo geologi raziskali vso okolico, predvsem lede-niške morene. Zanimivo je, da so doslej znanstveniki domnevali, da na Gorenjskem v ledeni dobi človek ni živel, predvsem ne v zgornjem delu Gorenjske, ki je bil pokrit z ledom. Nedvomno gre torej za toplejše obdobje, za toplejšo medledeno dobo, ko se je človek vsaj nekaj časa tudi tod zaradi znatno blažje klime lahko zadrževal. — Najdba kamnitih orodij v osrčju značilne gorenjske le-deniške pokrajine z morenami je torej za znanstvenike zelo zanimiva in kaže, da moramo računati z občasnim bivanjem človeka v ledeni dobi na tem ozemlju.
Letos so raziskali tudi nekaj drugih jam v okolici, vendar niso našli znakov, da bi se v njih zadrževal ledenodobni človek. Vse najdbe bo potem, ko bodo znanstveno obdelane, hranil Gorenjski muzej Kranj; za spoznavanje najstarejše zgodovine naših prednikov bo to nedvomno pomembna pridobitev. \. Triler
Miha Klinar: Mesta, ceste in'
Domoi
III. DEL
»Reden vvir nicht dartiber, liebe Frfl' in proseče pogleda. Povsod so ušesa! razumel napak.
Toda štefi še govori, čeprav tiše. Ne-' gar, ki bi lahko poizvedel, kaj je z njihotf vsaj hotel obvestiti, ali so možje mrtvi $ ali v taborišču. Muči jih negotovost. A 1$ resnice.
Bi tega ne mogel poizvedeti, Ištvan?' pogleda moža, a ta jo samo obupano po$'{
Ne. Ne upa si! On?
Tdrokova ne verjame v strahopetnost je neizprosen. V teh dneh in v takih o človek sumljiv. Ne glede na to, ali je opravičuje Torok svojo bojazljivost, a TJ buja, ker misli, da bi mu ne bilo preteaH jinim bratom in z možmi njenih prijaj gospe Federlovi na ljubo, ga prosi, prep ne bo mogel odreči.
In Torok začne res omahovati.
Saj bi. Verjame naj, da bi, a . ..
»Ištvan?«
Torok še vedno omahuje, naposled pA^ če bo prišel do seznamov. In če so sezn^t upornike še vedno love. Naj mu gospa Š*f piše imena, on pa bo potem skušal po# a žena in gospa Štefi bi se lahko jutri al1 popoldan dobile.
Ne, Ištvan ni strahopetec, se Tdroktfj ponudi, da bo sama obvestila Štefi, a ji *\ da je bolje, če se pogovorita med štirinif
Da, bolje bo tako, se Štefi strinja, po* Toroku ...
Čez dva dni se dobita. In Tdrokova deti samo za Strguljca in Fona, drugih j* Štefi, pa ni našel na nobenem seznamu'!
GLAS * 6. STRAN
•judie • gorenjski kraji In ljudje • roreniVd kraji in ljudje • gorenjski kraji In ljudje ♦ gorenjski kraji In ljudje^
ika pred 60 do 70 leti (4)
•rk-
v
v
je
ti
^ti In
it
ti, ^n
in
takrat se je slišalo takole: pika — poka ... (odmor) — pok. Ko je bil nasad na eni strani omJačen, smo snope obrnili in jih omlatili šc enkrat po drugi strani. Omla-čene snope smo nato odvezali, povesma zmetali na sredino poda in potem še te omlatili. Nato smo stresli zrnje iz omlačenih snopov in slamo povezali v zelo velike snope, imenovane otepe. Beseda otep pride od otepati. Včasih nekatere vrste žita' (npr. rž) niso mlatili s cepci, ampak otepli. S snopom so udarjali ob steno in na ta način izbili zrnje iz klasov. Pri takem načinu dela je ostala slama cela, ne polomljena kot pri mlatvi s cepci; to je bilo pomembno, ker so iz take slame delali škopni-ke za pokrivanje slamnatih streh.
Zrnje smo nato preretali z retami in stresli v kot na podu. Reta je veliko leseno sito s premerom okrog 140 cm, medtem ko smo rešeta imenovali manjše rete s premerom okrog 50 cm. Rete in rešeta so nosili Ribničani po vaseh in jih prodajali.
Z delom pri mlatvi smo začeli z jutranjo zoro in nato delali do mraka (okrog 16 ur). Bilo je nedogovorjeno tiho tekmovanje med mlatiči raznih hiš v vasi o tem, kdo bo zjutraj najprej začel mlatiti. Počivali smo samo po kakšnih 20 minut takrat, ko smo jedli. Jedli smo pa petkrat dnevno, in to zelo dobro. Ob 6. uri zjutraj je že bilo kosilo, navadno žganci z zeljem in mlekom. Okrog pol desete ure je bila dopoldanska malica, ob enih južina, popoldne ob petih popoldanska malica in okrog osme ure zvečer večerja. (Zanimivo je, da imajo v Besnici kosilo zjutraj — tako jutranji obrok pač imenujejo — južino pa opoldne, medtem ko imajo v 4 km oddaljenem Kranju kosilo »šele« opoldne. Zato se je včasih v Besnici govorilo, da se kranjske gospe še po postelji obračajo, ko imajo v Besnici že kosilo na mizi.)
Ker so bile avgustovske noči tople, smo spali kar na snopih na nasadu, da smo zjutraj lahko prej začeli. Ko smo omlatili eno vrsto žita in
ga zretali, smo ga očistili na pajkelnu (vejalniku) in znosili v kasto, žito se je merilo na mernike (mernik je okrog 25 kg). Po številu mernikov je gospodar potem ocenil, kako je žito obrodilo.
Vse manj pa se kmetje mlatili s cepci, ko so začeli nabavljati mlatilnice. Kot slamoreznice so tudi te najprej poganjali ročno, potem z gepeljnom, sedaj pa vsi že z električnimi motorji.
SENO
Meseca junija sečejo mehko seno po vrtovih in travnikih, na katerih do jeseni zraste še enkrat trava, ki jo imenujejo otava. Dober mesec pozneje kosijo po Bre-geh ob Savi trdo seno. Med Okroglim in Spodnjo Desnico je Sava izkopala globoko sotesko, podobno Zarioi pri Drulovki. Tej soteski, ki je dolga približno kilometer, pravijo Besničani Vogel. Medtem ko je na levi, okrog-lanski strani skoraj nepristo-pen navpični breg, poraščen v glavnem z gozdom in grmičevjem (ki se vleče tja do izliva Tržiške Bistrice v Savo), pa postaja desna, besniška stran hitro vse po-
ložnejša in se kmalu spremeni v reber z naklonom 40 do 50 stopinj.
Strmino, ki se vleče od soteske Vogel prek 3 km daleč tja do slapa šuma na Ne-miljščici, imenujejo Besničani Breg (besniški Bregi), medtem ko prav tako svet pod svojo vasjo Poljšičani imenujejo Doli (poljšiški Doli). V Bregeh nakosijo Besničani skoraj polovico svojega sena. Skoraj vse hiše imajo tam svojo zemljo. Kosijo samo enkrat; ko trava spet malo poraste, pasejo po Bregeh do pozne jeseni.
V zadnjem času so nekateri začeli pogozdovati svoje Brege s smrekami, kar pa je škoda, saj je v Besnici gozdov dovolj, obdelovalne zemlje pa primanjkuje. Zaradi velikega povečanja prebivalstva v bližnjem Kranju se bodo v prihodnosti poljski pridelki in mleko gotovo laže prodajali kot les.
Pred petdesetimi leti so v Besnici živinorejo in poljedelstvo zeio zanemarili zaradi ugodnih razmer za prodajo
lesa. Takrat so cenili bogastvo posameznih posestnikov po tem, koliko ima kdo debelih smrek v gozdu; živinoreja in poljedelstvo sta bila pri takem ocenjevanju bolj postranska stvar. Tudi danes ni dosti boljše, ker vse hiti za zaslužkom v tovarne, v mesto. Razmere pa se bodo gotovo spremenile, kmečko delo bo gotovo spet prišlo do veljave, saj se že čuti brezposelnost. Kmečko delo je sicer težko, včasih pa je bilo še bolj. Spominjam se, koliko so včasih trpele žene na kmetih, ko še ni bilo nobenih strojev in ne elektrike. Ni čudno, če so takrat kmečke žene zavidale delavskim, češ da imajo boljše življenje. Ko so naredili železnico, so postavili med Kranjem in Podnartom šest železniških čuvajnic, v katerih so živeli vahtarji (čuvaji) s svojimi ženami. Te ženske v očeh Besničanov niso kaj prida delale, zato je nastal celo pregovor: »Vahtarska baba in ciganski dedec se drugače ne zagrejeta kakor v postelji.«
France Kozjek (Naprej prihodnjič)
^cestja • Mina K^nar: Mesta> ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
iiia
43
* io Torok preplašeno ^ bi j* kdo shsal m
[ nc Žene nimajo niko-
ne
svojci,
nikogar,
ki bi
gajeti ali so v zaporu *ovost je močnejša od
meni Tbrokcva in
K
Vega moža, toda Torok t.'nah je lahko sleherni jT^den vojak ali oficir, v^va ga še vedno spod-; Utoviti, kaj je z gospe-4*. Naj stori to njej in «a, da ji take prošnje
i ndarle obljubi: seveda že gotovi, saj pobegle
i>,(se obrne k Štefi) na-'eti. Sporočil bo ženi, se bolje, pojutrišnjem
. razveseli, nato pa se vk ne dovoli, ker meni, vrni.
pa se zahvali stotniku
* ''a je mož mogel zve-\ ki mu jih je izročila Uva sta v taborišču, a
drgih na taboriščnem seznamu ni; ne na seznamu mrtvih, ki so ga našli pri upornikih, in ne na seznamu zaprtih v sodnijskih zaporih. Ne vodijo jih niti v seznamu pogrešanih.
Toda o tem naj gospa Štefi molči! O vsem naj molči, jo prosi Torokova.
Potem se poslovita.
Nikoli več se ne bosta srečali.
Ko se Štefi vrača, govori ves Judenburg, da so prve štiri uporniške voditelje že obsodili na smrt z ustrelitvijo.
12
Fonova in Strguljčeva jočeta, čeprav sta edini, ki z gotovostjo vesta, da sta njuna moža živa. Ker jima je to novico povedala Štefi jo prosita, naj stopi k tistemu človeku, ki ji je to povedal, in ga prosi, da bi ju pustili do mož v taborišču. Štefi jima zaman dopoveduje, da je to nemogoče. Človek, ki ji je naredil uslugo, bi jima ne mogel ustreči, žc tako je tvegal več, kakor bi po vojaških predpisih smel. Moža sta živa! Nista v sodnijskih zaporih, kamor so zaprli tiste, ki so jih že obsodili ali jih bodo še sodili.
Tudi Roziki se nabirajo solze v grlu.
»Bogve, če sta Andrej in Anton zares pobegnila in če nista že
mrtva,« tiho vprašuje.
»Upajva, da sta pobegnila,« pravi Štefi.
»A če ju ujamejo?«
»Upajva, da ju ne bodo,« odgovarja štefi, čeprav je njeno upanje majhno, saj je med potjo, ko se je vračala iz mesta, videla, kako so madžarski vojaki gnali proti sodnijskim zaporom celo vrsto zvezanih ujetih upornikov. Spomnila se je stražarja Alfonza, ki je poskušal pobegniti skupaj z ruskim ujetnikom Aleksandrom, ki jc Slavku izrezljal leseno golobico, in še z nekaterimi ruskimi ujetniki v Švico, pa so jih ujeli in potem Ruse ustrelili, a nemškega stražarja Alfonza obesili. Morda bo taka kazen čakala tudi pobegle, zajele judcnburške upornike. In med temi bo lahko tudi brat-Anton, Rozikin fant Andrej in mož Štivčeve.
»Kljub temu se ne bosta smela nikoli več pokazati doma.«
»Kdo ve? Nihče ne ve, če se časi ne bodo kmalu spremenili.«
»Misliš, da bo zmagala antanta?«
»Ali pa revolucija!«
»A če zmaga cesarstvo?«
»Svet je širok. In na drugi strani morja je tudi kopno, kjer človek lahko živi in si v miru ustvari dom in družino,« Štefi bodri sestro.
»To je res,« pomisli Rozika in že jo sanje nosijo čez morje v daljno Ameriko, kamor je v predvojnih letih odšlo že toliko domačih ljudi. Torej je tudi tam košček domovine, čeprav je tista domovina majhna in podobna cvetličnemu lončku, v katerem gojiš rožo, da lahko uspeva v tujem okolju in pod tujim podnebjem.
Taki presajeni roži bosta nekoč z Andrejem, če ne bosta mogla io smela ostati na domači grudi.
Tudi misli štivčeve so pri možu. Prav nič manj kakor druge se boji najhujšega. Morda bi prav tako zajokala, kakor jočeta Fonova in Strguljčeva, a ima otroka in ve, da bi ga s svojim jokom vznemirjala, saj je že brez njenega joka dovolj vznemirjen. Rada bi rekla Fonovi in Strguljčevi, naj ne jočeta, saj z jokom ne bosta omehčali usode, ki je doletela može, in je preprosili, da bi bila drugačna, kakor jim je namenjena.
Tako misli štivčeva, potem pa pripoveduje sinu pravljice, da bi ga zamotila.
»Kako neki more?« pravi Fonova. »Raje bi molila!«
»Da, samo bog in mati božja lahko odvrneta hudo, ki nas je udarilo,« pravi Strguljčeva.
»Da, samo mati božja.«
Pozabile so na njen mesec. Maj je. Šmarnice so, a one že od četrtka niso bile v cerkvi.
»Pojdimo, žene, v cerkev!« reče Fonova.
»Jaz sem preutrujena,« noče Štefi žaliti žena, ki jim lahko samo še vera da tolažbo in moč, da prenašajo udarce, ki so jih doleteli. »Jaz bom ostala pri otroku,« pravi Štivčeva. »A jaz pojdem z vama,« pravi Rozika.
Ko odidejo, Štefi leže. Zares je utrujena. Šele sedaj se njene misli urejajo in šele sedaj lahko sočustvuje z ženami. Tudi na brata misli. Novo skrb bosta z Roziko prinesli iz Judenburga domačim. Zdaj jih je skrbelo samo za Jakoba, ki je bil pogrešan na ruski fronti. Zdaj jih bo skrbelo še za Antona. Prav lahko se zgodi, da se nihče od bratov ne bo več vrnil. To bi bil za očeta prevelik udarec, saj bi bilo konec moške veje njegovega rodu, na katerega je bil tako ponosen.
Tako razmišlja,, dokler se njena misel ne ustavi ob smrtnih obsodbah prvih štirih uporniških voditeljev, o kateri je zvedela mimogrede, ko se je vračala iz mesta proti tej gostilni v bližini pokopališča.
Ti so še nesrečnejši. Njihovi svojci se ne bodo več mogli vdajati upanju, da se bodo njihovi najbližji vrnili, kakor se lahko vdaja ona. In bogve koliko zaprtih v sodnijskih zaporih bodo še obsodili na smrt? Tudi svojci zaprtih se lahko boje najhujšega. Nihali bodo med upanjem in brezupom, a brezup bo močnejši; razkrajal jih bo telesno in duševno, tako kakor razkraja Bajbcrlovo7, ki ima moža zaprtega med še neobsojenimi kotorskimi uporniki.
Bogve, kako je zdaj pri dušah nesrečnikom, ki v sodnijskir} zaporih čakajo na smrt, razmišlja Štefi in strmi v mrak, ki se zgošča v večer.
štivčeva pa medtem otroku pripoveduje. Njen glas počasi iztrga tudi štefi iz težkih misli.. Miren je in uglašen kakor otožna meh* dija. ,
GLAS * 11. STRAIi
Drobnosti o pesniku, njegovem delu in času (3)
S kramljanjem o drobnih rečeh, ki se kakorkoli dotikajo Prešerna aii njegovih dni, še nikakor nismo pri kraju. S tem pa seveda ni rečeno, da 1'jmembncjše snovi, ki bi zajele celotna poglavja, ni več.
Tako imamo pred očmi še zanimivo pripoved o pesnikovem sošolcu in tesnem prijatelju Juriju Grabrijanu iz belokranjskih Adlešičev; v načrtu imamo poročilo o obisku pri pravnukinji Julije Primčeve gospe baronici Mariji Graciji Rechbachovi, ki živi kot zdravnica na Dunaju; tudi pot po Prešernovih stopinjah po Dolenjskem nam je še opisati, ker smo tamkaj zbrali nekaj mičnih novic o pesniku; bridka snov o Prešernovem dunajskem sošolcu Trenzu, poznejšem zblaznelem graščaku na Draš-kovcu ob Krki, a vendar enem od prvih, ki so kdaj brali Vrbnanove stihe, bo dovolj obilna, da bo napolnila celo Glasovo stran.
In še in še bi mogli govoriti o načrtih za naše sestavke—a kaj, ko čas tako hiti, moči za vse to obsežno pisanje, ki se razrašča iz dneva v dan, pa je za eno samo človekovo življenje premalo.
Kajti za naše zapise ne zadostuje le ljubezen do pesnika in spoštovanje njegovega dela — tudi sama načitanost in razgledanost po vrtovih prešerniane ne koristi kaj prida — tu je treba še mnogoterih povpraševanj, potovanj, preverjanj, fotografi-ran j, zapisovanj in iskanj. Dostikrat pa so na vrsti tudi razočaranja, ko se upanja v nove najdbe povsem razblinijo. A kritična presoja je vendarle vselej potrebna; saj se je v teku stoletja spletel okrog Prešerna pravcati ve-nec legend, lepih, a nezanesljivih fabul in množica negotovih domnev. — A sezimo še danes v torbo z našimi »drobnostmi«, da bo v prihodnje pot po Prešernovih stopnjah bolj spešna!
KARLOVŠKI SLOVENCI
Ko smo pred mnogimi meseci v Glasu pisali o Simonu Jenku in njegovih literarnih tovariših Vajevcih, smo pri imenu kranjskega rojaka Valentina Mandelca (1837—1872), ob zaključku članka, izrazili zaskrbljenost, če nagrobnik v Karlovcu še stoji in ali je grob tega čutečega slovenskega pisatelja in pesnika še ohranjen? — A še preden smo se podali na to daljno pot v hrvaški Karlovec, nam je odgovor — in to pozitiven! — prineslo prijazno naključje: ob letošnjem jurjevanju v Črnomlju (4. junija) so tjakaj prišli tudi Slovenci iz Karlovca, združeni v svojem kulturno prosvetnem društvu Slovenski dom Triglav. Njegov predsednik  tovariš Adi
Gruden mi je sporočil dobro vest, da za Mandelčev grob in nagrobnik zvesto skrbi njihovo slovensko društvo. — Potem pa so mi kar-lovški rojaki poslali še svojo Spominsko knjigo, izdano ob 30-lctnici slovenskega društva, 1. 1960. V brošuri, vzorno natisnjeni in urejeni, je objavljen lep članek o Valentinu Mandelcu in njegovem življenju v Karlovcu. Priobčena je tudi slika pisateljevega nagrobnika — torej očiten dokaz, da- naš kranjski rojak le ni pozabljen.
Ne bo zato napak, če Man-delčcvim gorenjskim rojakom povemo, kako so bratje Hrvali počastili slovenskega pisatelja ob odkritju njegovega nagrobnika.
Po poklicu je bil Valentin Mandelc profesor — klasični filolog. V jeseni 1. 1864 je prišel v Karlovec in odtlej pa do svoje smrti, dne 12. maja 1. 1872, je poučeval na tamkajšnji gimnaziji. V prostem času se je Manđelc izkazal kot pravi kullurno-prosvetni entuziast v karlovški Zori, ki ji ni bil le tajnik, pač pa tudi režiser vseh njenih kulturnih manifestacij.
Odkritje spomenika na Mandelčevom grobu je bilo združeno z velikimi slav-nostmi. Zbralo se je tega dne, 13. novembra 1881, ffez 2000 ljudi, ki so poslušali govore ne le o pomenu umrlega pisatelja za slovensko slovstvo, pač pa tudi o Mandelčevem deležu pri kulturnem razvoju in dvigu Karlovca samega.
Prav bo, če po 8G letih tudi Gorenjci zvemo, kako čuteče so našega nekdanjega so-občana počastili Hrvatje. Karlovški gimnazijec, osmo-šolec Kamilo Blagojević, je zložil slavnostno pesem in jo sam tudi deklamiral ob grobu:
Tu stoji hladan, slomljen kamen-stup, Ko rascviljeni genij tog
prvaka,
kog slomljen, hladan, evo leži trup.
U ovom grobu, sielu večnog mraka.
Or. dodže k nam od Vas, Slovenci mili, i on je naš, a mi smo
njegovi bili. On prvak naš, a on vodža bio vrli,
prcgnuvši s nami
k prosvjati da hrli...
Gotovo bo treba še kdaj
kaj več napi.sati o Valentinu Mandelcu pa tudi o drugih, skoro pozabljenih kulturnih možeh Gorenjske, da omenimo le pesnika Antona Medveda iz Kamnika, Jakoba Alešovca s Skaručne in Janka Kersnika z Brda. A za zdajle le hiter odgovor onemu, ki se že oglaša: »Le kaj pa ima opraviti Mandelčev karlovški grob s Prešernom, ker le o njem sme teči beseda?«
To sem hotel povedati: tako, kot skrbe karlovški Slovenci za Mandelčev grob in nagrobnik, ne skrbimo pri nas niii za Prešerna! Kar poglejmo na ljubljansko Nav-je, kjer svoje nagrobniki (Čopov, Linhartov in Koryt-kov) s pesnikovimi verzi! Kar poglejmo še na šmartin-sko pokopališče! Pa še kam drugam! Nikjer ni take ljubezni do kulturnih mož kot v Karlovcu. »Prid' Sloven'c se, les učit'!«
Ce že ne najdemo tega kulturnega klica dovolj močnega v sebi, tedaj se vsaj zanimajmo, kako varujejo, negujejo in skrbe za dokaze ■*voje kulturne moči drugi narodi!
zato, ker želimo veljati kot Prešernovo mesto.
Priložnost se je zdaj, ko sta bili izpod ometa in bele-ža izluščeni dve zanimivi freski na fasadi Pavšlerjeve hiše, kar sama od sebe ponudila: uredimo s posluhom za zgodovino vsaj osrednji, glavni trg starega mestnega jedra. Postavimo spet vodnjak na mesto, kjer je nekdaj stal ^ (fotografije tega vodnjaka so ohranjene), uredimo fasade, pospravimo dvorišča — vsaj ona z arkadami v nadstropjih — odstranimo one neokusne planke — trgovci jim pravijo »firme«, ki kriče iznad lokalov, vsaj v stranske ulice namestimo starinske svetilke (in četudi z električno svetlobo), omejimo parkiranje   avtomobilov na
Nagrobnik (odbit steber) Valentina Mandelca na Dubovcu pri Karlovcu
STARO MESTO
Dosti mar nam tudi ni za lepote, ki so jih ustvarjali naši predniki. Prešernovo mesto bi moralo biti vse drugače oskrbovano. Pa recimo, zaradi turizma ali pa tudi zato, ker želimo gledati v Kranju srce Gorenjske, najviše razvito občino v državi ali morda končno tudi
glavnem trgu, prepovejmo motodirke skozi staro mesto; splošna snaga naj bo vsaj v jedru občutljivega starega Kranja na višku: prvi korak bo storjen z namestitvijo opozoril in številnejših koškov. Nič ne bo narobe, če, bo kdaj kak redoljuben občan opozoril nekatere nemar-neže na potrebo po snagi, po
kulturnem videzu Prešernovega Kranja!
CAS HITI
Ze v prvih odstavkih tega zapisa smo potožili, koliko nalog nas še čaka, a časa in moči ni in ni. Ze itak smo z našim zbirateljstvom močno pozni. Stari ljudje, ki še kaj vedo, mro drug za drugim. Dragocena izročila, predmeti* slike, se izgubljajo, pozabljajo. %
Vsaj evidentirati, fotografirati, zapisati bi morali vse* | kar se še da najti, zvedeti* dobiti. — Tako, kot se mi jezimo na nekatere prešerno- f slovce, živeče v drugi polovici prejšnjega stoletja, ki so se le malo potrudili — saj so takrat živele še vse Prešernove sestre in mnogi njegovi sošolci. Tudi Ana Jelo.v-škova, nesrečna nezakonska ■. mati, je še živela — a nihče ni šel do nje ... Tako smo marsikatero od pričevanj za vedno zamudili. — Prav takega srda zanamcev utegnemo biti deležni mi, če stvari le ne bomo bolj prav in nujno poprijeli.
Ne gre tu za dotacijo občine, ki ima na skrbi še stotero drugih kulturnih in prosvetnih ustanov. Bolj mislimo na nekaj drugega, na me-censtvo prešernoljubov!
Spričo že razmeroma visokega osebnega standarda, bi se morala pri nas pojavljati tudi plemenitejša prizadevanja*. Eno teh je mecenstvo. To smo pri nas v starih, četudi ne tako zlatih časih že doživljali, da so se ljudje v testamentih pa tudi ob drugih priložnostih spomnili vsenarodnih kulturnih usta-. nov. V svetu pa mecenstvo sploh ni nič nenavadnega. Saj imena mecenov postanejo nesmrtna ...
Prešernov spominski muzej seveda kakih nemogočih stvari ne pričakuje. Zadovoljil bi se že s kako manjšo akcijo za dopolnilna sredstva* za možnost občasnih prevozov na teren, pa tudi le za manjše usluge, kot je priložnostno delo s pisalnim strojem. — Karkoli še rešimo* zapišemo, evidentiramo, — ostane, kar zamudimo, pa je za vedno izgubljeno ... Tu je zdaj hvaležno področje za praktično sodelovanje vseh onih številnih pesnikovih častilcev, ki tako zvesto tedea za tednom, že četrto leto!* romajo z menoj po Preser novih stopinjah!
ČRTOMIR ZOREČ
Po Prešernovih stopinjah
SREDA — 12. julija 1967
GLAS * 13. STRAN
Z novim
avtomobilom kranjski poklicni gasilci lahko dosti hitreje SjTSSS
— Foto F. Perdan
v#1 . — roto F.
Nov vlačilec za »reševanje« avtomobilov
Dopolnilna dejavnost kranjskih poklicnih gasilcev je tudi »reševanje« razbitih avtomobilov. To delo opravljajo zato, ker požarov ni toliko, da bi bili polno zaposleni, razen tega pa jim tudi primanjkuje denarja za redno delo. Do nedavnega so razbite avtomobile reševali na najrazličnejše načine. Letošnjega aprila pa so sami preuredili za to delo poseben avto.
V tovarni avtomobilov v Mariboru so kupili avto TAM 2000,  v katerega so potem
vgradili mopedov motor in posebne nosilce ter ga tako preuredili za vleko in natovarjanje poškodovanih avtomobilov. Na tako preurejen avto lahko sedaj naložijo vsak osebni avto in celo kombi. Za natovarjanje pa je potreben le en delavec. Zanimivo je, da so avto preuredili sami, prav tako pa so tudi načrte za preureditev izdelali doma. Največ zaslug pri tem imata delavca Marjan Hafner in Janez Ogris.
Služba za »reševanje« poškodovanih avtomobilov dela
pri poklicnih gasilcih v Kranju neprekinjeno (24 ur). Za prevoz poškodovanega avtomobila ali motorja zaračunajo 150 starih dinarjev za kilometer. Pravijo, da so najcenejši v Sloveniji. Ko smo jih poprašali, kje so do sedaj že »reševali«, so nam povedali, da so razen po Gorenjski natovarjali avtomobile tudi na cesti proti Zagrebu, na cesti proti morju in tudi v sosednji Avstriji. Med zadnjimi prazniki so tako »rešili« štiri poškodovane avtomobile.
A. Z.
Sodelavci kranjskega avto moto društva so pri preučevanju varnosti prometa v se-maforskem križišču pri zgradbi zavarovalnice na Zlatem polju že nekajkrat ugotovili, da precej voznikov ne ve, kako naj se ravnajo v križišču takrat, ko sveti na semaforju utripajoča rumena luč. Po katerem pravilu raj takrat vozijo? šoferji delajo pogosto napake in s tem ogrožajo varen promet. Vendar zdaj, dokler je cesta JLA zaradi rekonstrukcije še zaprta, še ni tolikšne nevarnosti. Huje bo potem, ko bo ta cesta odprta za promet, zato na avto-moto društvu menijo, da je prav, če tudi v našem listu opozorimo voz--M.   ~n+r,rrJh vozil na neka-
Križišče s semaforjem in prometnimi znaki
Nesreča vinjenega voznika
Na cesti pod Vršičem se je 9. julija ob 17. uri ponesrečil voznik osebnega avtomobila fiat 750 GO 28-98 Jože Kravanja. Devetnajstletni voznik iz Idrije je vozil proti Trenti. Ko je pripeljal pred most je zavozil na levo, podrl dva obcestna kamna, nato pa se je prevrnil tri metre globoko. Kravanja se je huje randl. Gmotne škode na vozilu je bilo za 5000 N din.
— m —
Spet nesreča v gorah
Pri plezanju na Jalovec se je 7. julija smrtno ponesrečil Jakob Vasic iz Splita. Ponesrečeni je plezal še z dvema, doslej še neznanima spremljevalcema brez naveze. — m —
Neznani storilec ukradel NSU primo in se z njo zaletel
Izpred kino dvorane v Radovljici je 9. julija neznani tat ukradel NSU primo LJ 24-965, last Janka Freliha iz Lesc. Z ukradenim motornim kolesom se je tat odpeljal proti semaforju, ki je tedaj zapiral Smer. Pred njim je stal z avtomobilom Lovro Markelj. Tat, ki je prehitro pripeljal, se je zaletel v Markljev avtomobil nato pa pobegnil. Materialne škode je za 350 N din. Storilca še niso prijeli. — m —
znaka pomenita, da je treba dati prednost vozilom na prednostni cesti, če na semaforju utripa rumena luč. Na prednostnih cestah (npr. v Ljubljani) pa je v času, ko semafor ne ureja prometa, tudi poseben mednarodni znak za prednostno cesto.
2. po »desnem pravilu« aH po pravilu »dve vozili na isti cesti«, če se križata ena-
kovredni cesti (v Kranju pri zavarovalnici ni tako, ker se križata prednostna in nepred-nostna cesta, pač pa to pride v poštev drugje, npr. v Ljubljani). V takem primeru je pri utripajoči rumeni luči treba dati prednost desnemu vozilu, oz. — če sta obe vozili na isti cesti — tistemu vozilu, k pelje naravnost ali
zavija v desno; vozilo, ki zavija levo čez cesto, nima prednosti.
Če je pod semaforjem dopolnilni znak — zelena puščica za zavijanje v desno — je dovoljeno zaviti v desno, tudi če gori na semaforju rdeča luč, vendarle v primeru, če z leve ne prihaja nobeno vozilo.
našem n«" ~ nike motornih vozil na ne tera pravila, ki bi j.h «fc morali po*nati' ve"dar
da jih ne.
Če na semaforju gori utripajoča rumena luč, se je pri vožnji skozi križišče treba ravnati takole:
1. po prometnih znakih Pred križiščem. Na cesti, ki nima prednosti (v tem primeru iz smeri Vodovodni st°Jp in Zlato polje) je znak »križišče s prednostno cesto«, kar pomeni, da vozila na teh cestah nimajo prednosti. Na f°*°bnih križiščih drugje je ,ahko tudi znak »stop«. Oba
Tatvina avtomobila
Izpred gostilne Kunstelj v Radovljici je bil 9. julija med 22. in 23. uro ukraden osebni avtomobil fiat 1300 bele barve z registrsko šte-' vilko KR 93-55 lastnika Franca Berca iz Radovljice. Tatu še niso prijeli.       — m —
Požar v campingu
V campu v Zaki pri Bledu je zgorel šotor z opremo, last holandskega državljana Pee-toon Arie. Nesrečo je povzročila eksplozija plinskega štedilnika, na katerem je Ingrid Spicrs kuhala večerjo. Škode je za 3000 N dinarjev, -m-
Padla*v prepad
V Dolški dolini v Grintavcu se je v soboto 8. julija ponesrečila Marija Skrabec, stara 30 let, ddrna iz Mlake pri Ribnici. V družbi petih spremljevalcev se je odpravila proti Grintavcu. Med potjo ji je na snežnem plazu spodrsnilo tako, da je padla v 30 m globok prepad. Med padanjem se je odbijala cd skal in si pri tem zlomila lobanjsko dno, hrbtenico ter dobila še vrsto drugih ran.
Kamniški reševalci, ki so bili obveščeni o nesreči ob osmih zvečer, so se takoj odpravili na kraj nesreče, kjer so dobili poleg ponosrečer.ke še spremljevalca iz skupine in dva druga planinca, ki so ji že nudili prvo pomoč. Takoj so začeli s prevozom v dolino. Kljub naporom reševalcev pa je Skrabčeva podlegla že med prevozom ob 20.30. Pomagali so tudi kranjski reševalci.
Ponesrečeno so prinesli v dolino v nedeljo, 9. julija* dopoldne. -m-
Kolesar zapeljal pod avtomobil
Na cesti pri Visokem se je 8. julija hudo ponesrečil kolesar Janez Cotman, 60 let. iz Milja. Pripeljal je po nepred-nostni cesti in ni upošteval znaka STOP ter zapeljal pred osebni avtomobil LJ 491-88, ki ga je vozila Bernarda Strukcn. Pri trčenju se je kolesar hudo ranil. -m-
Zadušitev z ogljikovim monoksidom
V noči od 8. na 9. julij se je v svojem stanovanju zadušil Pilar Henrik, 56 let. iz Velesovega. Sklepajo, da mu je med spanjem izpadel cigaretni ogorek, zaradi česar .so začele tleti cunje. Ob tlenju je ogljikov monoksid povzročil zadušitev. -m-
Otrok zanetil požar
Na kozolcu Jakoba Zaplot-nika v Tupaličah št. 9 je 9. julija izbruhnil požar, ki je uničil tri štante kozolca^ napolnjene z ječmenom. Ogenj je zanetil 11-letni B. A.* ki se je z ostalimi otroki igral z vžigalicami v bližini kozolca -m-
/--- "t
\—__/
SREDA — 12. julija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhen recital mezzosopra-nistke Dane Ročnikove — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Bach in češki interpreti —- 12.30
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
Kmetijski nasveti —■ 12.40 Polke in valčki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni interme-zzo — 15.40 Drobni odlomki iz opere »Rona« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05
Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Radijska priredba opere »štirje grobijani« — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč s pevko Patti Page
ČETRTEK — 13. julija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Iz baletov — 10.15 Z našimi solisti v Mozartovih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz orkestralne in operetne glasbe — 12.10 Pri pihalcih iz solistične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne z orkestrom — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Najlepše  ameriške pesmi o
morju poje zbor Roger Wag-ner — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe — 23.05 Nočni mozaik jazza
PETEK — 14. julija_
8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Oskarju Devu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Opoldanski orkestralni    divertimento —
12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni inter-mezo — 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri —-16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Poje zbor Slovenske filharmonije — 20.40 Plesna glasba današnjih dni — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.10 Iz sodobne glasbeno ustvarjalnosti — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Petnajst minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
SREDA — 12. julija
18.10 Poročila, (RTV Ljub-Ijana) — 18.15 Tisočkrat zakaj, 19.00 Po Jugoslaviji (RTV Beograd) — 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnev. nik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik
cak (RTV Ljubljana) - 20.41 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 22.00 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb), 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 Sporsd italijanske T V — Ostale oddaje: 17.00 Poročila, 17.05 Serijska lutkovna igra (RTV Beograd) — 17.25 Ekspedicija, 20.33 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) - 22.00 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 22.15 Spomini in
reportaže (RTV Beograd) — 22.30 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
ČETRTEK — 13. julija
17.05 Poročila, 17.10 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike  sveta (RTV Beograd)
- 17.55 Kratek film, 18.15 Kam, kje, kako v soboto in nedeljo (RTV Ljubljana) — 18.25 Sam z glasbo (RTV Zagreb) — 19.00 Gledališče miniatur Arkadija Rajkina (RTV Beograd) - 19.40 TV obzornik   (RTV Ljubljana)
— 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Marija Tudor
— II. del (RTV Zagreb) — 21.30 Dosežki v medicini, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Reportaža — 18.35 Spored JRT — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 21.33 Dokumentarni film — 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
PETEK — 14. julija
18.10 Poročila, 18.15 TV tribuna, 18.45 Vizitka, 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik
(RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak, 20.41 Naši časi 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Koncert za mladino (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350 (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 20.33 Propagandna oddaja, 20.40 Celovečerni film, 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb)
Tombola na Jesenicah
Sreča potuje v Zasip
Kranj CENTER
12. julija angl. film KAKO POSTATI MIKAVEN ob 16. in 20. uri, franc. barv. film VIKEND V DUNKERQUEU Ob 18. uri
13. julija zap. nem. jug. barv. CS film ŠUT ob 16. in 20. uri, angl. film KAKO POSTATI MIKAVEN ob 18. uri
14. julija zah. nem. jug. barv. CS film SUT ob 16.,' 18. in 20. uri
Kranj STORZlC
12. julija ital. barv. CS film KAPETAN OGENJ ob 18 in 20. uri
13. julija franc. barv. CS film VIKEND V DUNKER-QXJEU ob 18. uri, angl. film KAKO POSTATI MIKAVEN Ob 20. uri
14. julija amer. film DŽUNGLA NA ASFALTU ob 18. in 20. uri
Stražišče SVOBODA
12. julija zah. nem. jug.
barv. CS film SUT ob 20. uri
Jesenice RADIO
12. julija angl. barv. VV film DR. NO
13. julijagamer. film ANGELI SAJASTIH OBRAZOV
14 .julija jug. film PRITI IN OSTATI
Jesenice PLAVŽ
12. julija amer. film ANGELI SAJASTIH OBRAZOV
13. julija ital. film OBISK
14. julija ital. film OBISK
Dovje-Mojstrana
13. julija amer. barv. film NAJVEČJA TEKMA OKOLI SVETA
Kranjska gora
13. julija angl. barv. film DR. NO
14. julija amer. barv. film NAJVEČJA TEKMA OKOLI SVETA
Kamnik DOM
12. julija ital. VV film ZAKONSKA POSTELJA ob 20. uri
13. julija ital. VV film ZAKONSKA POSTELJA ob 17.15 in 20. uri
Prek 4500 ljudi se je udeležilo velike tombole na Jesenicah, ki jo je na športnem igrišču priredil košarkarski klub. Glavni dobitek — avtomobil znamke škoda — je zadela Rozalija Čuden iz Zasipa, delavka v tovarni Elan Begunje. Drugi dobitek — pralni stroj — je zadela dobitnica iz Zgornjih Laz pri Gorjah. Pri naslednji izžre-
Osvežila vas bo samo kava
(2oUa
Škofja Loka
bani številki se je pojavilo več igralcev, ki so imeli izpolnjene tombolske srečke in so zato dobitke žrebali.
Ze dolgo pred tem, ko še ni bil oddan noben glavni dobitek, sta blizu odra, kjer je bila komisija in kjer je mlada deklica iz bobna vlekla številke, stala dva mlada fanta, in sicer Franci Koren iz Spodnjih Gorij in Marjan Kejžar iz Begunj. Oba sta še učenca v osnovni šoli in oba sinova upokojencev. Obema je manjkala samo še številka 57. Še 10 številk je punčka potegnila iz bobna, a številke 57 nikakor ni hotelo biti med njimi. Prva dva dobi !ka sta bila že oddana, ko je napovedovalec objavil številko 57. Marjan Kejžar je dobil električni štedilnik, Franci Koren pa kavč.
Prireditelji so uspeli prodati 11.000 tombolskih srečk po 400 S din. Cisti dobiček je namenjen za razvoj košarkarskega športa v jeseniški občini.
3, V.
Nova asfaltna prevleka
Cesto v Gornjesavsko dolino je letošnja zima močno prizadela, vendar so jo delavci Cestnega podjetja Kranj razmeroma hitro popravili. Lani so položili novo 5 cm debelo plast asfalta od Hru-šlee do potoka Prešuštnika, pred dnevi pa so jo na novo asfaltirali vse do Mlinice ob Dovjem. Prav tako je cesta že izravnana in asfaltirana prek vseh nekdanjih prehodov čez železnico. Ostali del ceste, predvsem ovinke do mostu čez Savo v Podkorenu* pa širijo. bb
Gorenjski * sejem v Kranju
od 4. do 15. avgusta 1967
Prodam
Apno — prvovrstno žgano
_ po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila za vse količine KžK Kranj — kooperacija. Skladišče, Cesta JLA (pri Kernu) telefon 22-143 3321
Prodam mlado kozo, švicarske pasme in črni ribez. Mlaka 45 3388
Prodam 3000 kg cementa. Debelak Kranj, Tekstilna 17, Primskovo 3431
Prodam zazidljivo parcelo z gradbenim materialom. Po-izve se pri Černigoj, Poštna 1, Kranj, podstrešje 3432
Prodam rabljene plohe jn mivko. Potoče 12, Preddvor 3433
Prodam obračalnik in kombinirane grablje za konja ali traktor, nakladalec za seno in snopoveznico FARR. Tril-ler. Grcnc 9, Sk. Loka 3434
Prodam dve dobro ohranjeni posteljni mreži. Smled-niška 116, Kranj 3435
Prodam globok otroški voziček. Kokrica 155, Kranj
3436
Prodam kravo, brejo 8 mesecev ali telico, brejo 7 mesecev  ali  zamenjam za
vola, težkega 450 kg. Zg. Lip-nica 14, p. Kamna Gorica
3437
Prodam 3 krave, dve 8 mesecev breji. Poizve se Breg ob Savi 6 3438
Prodam hladilnik EKA 80-litrski. Cena 52.000 S din. Kokrica 92. Ogled popoldan 3439
Zastavo 600 D prodam. Ogled vsako popoldne. Kri-
Zavarovalnica Kranj posreduje    javno prodajo
najboljšemu ponudniku karambolirani osebni avto fiat — Zastava 600, letnik 1960 in s prevoženimi 47.000 km, v petek, dne 14. julija 1967 ob 12. uri na kraju garažiranja vozila pri Gorjancu Gabrijelu, Medvode 80 a (zadaj za gostilno na klancu v Medvodah).
Ogled je možen vsak dan pri Gorjancu Gabrijelu, Medvode št. 80 a.
Začetna izklicna cena je 2.500,00 N din (dvatisočpet-sto novih dinarjev).
Ugodno prodam strešno opeko z latami in slemenjaki.
Konjar Matevž, Zg. Pirniče 107, Medvode 3441
Prodam šotor za 2 osebi, Britof 59, Kranj 3442
Prodam peč na olje, po-
Industrijski kombinat Planika Kranj razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA OKREPČEVALNICE
Pogoji:
1. srednja strokovna izobrazba gostinske stroke z dveletno prakso ali kvalificirani gostinski delavec z večletno prakso;
2. poskusno delo tri mesece.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev OD Kombinata.
Točnejše informacije lahko dobe interesenti v kadrovskem oddelku Kombinata.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek do 25. julija 1967.
Razpisna komisija Industrijskega kombinata Planika Kranj razpisuje
prosto delovno mesto
REFERENTA ZA UVOZ
Pogoji:
1. končana višja komercialna šola ali končana ekonomska fakulteta;
2. znanje italijanskega jezika;
3. poskusno delo dva meseca.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD Kombinata.
Točnejše informacije lahko dobe interesenti v kadrovskem oddelku. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek do 25. julija 1967.
Pred nejavnim sem obiskal prijatelja, ki stanuje v Stra-žišču pri Kranju. Ker se že dlje nisva videla, se je moj obisk zavlekel pozno v noč.
Ko sem se s kolesom vračal proti domu, me je na poti, ki povezuje Benedikovo ulico z Gasilsko, kar močno pretreslo. Sele kasneje, ko sem si nekoliko opomogel, sem opazil, da je nekdo na cesti zakopal v tla več kamnov. Kdorkoli je že to naredil, najbrž mu je uspelo, da je ta pot, vsaj za tiste, ki Stražišča ne poznajo, postala zelo »razburljiva.« Toda vse bi še šlo, če bi bila pot razsvetljena. Tako pa...
Kasneje sem zvedel, da v Stražišču že nekaj časa ne gori nobena žarnica na javni razsvetljavi. Morda bi bilo prav, da bi kdo pojasnil, zakaj je Stražišče ponoči »zatemnjeno« in hkrati opozoril, naj nočni sprehajalci pazijo na »kamne spotike«. »ž
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene in hčerke
Anice in Alenke Golež
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v žalostnih trenutkih, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter ju spremili v tako velikem številu nst njuni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in kolektivu tovarne Iskra.
Žalujoči družini Križnar in Golež ter ostalo sorodstvo
Kranj, dne 10. junija 1967
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža
MATIJA POTOČNIKA
se prisrčno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani ter nam pomagali v teh žalostnih dneh. Iskrena hvala dr. Janku Bcnediku za dolgoletno zdravljenje in dr. Albini Ulčarjevi za lajšanje trpljenja v njegovih zadnjih" dneh življenja.
Lepa hvala č. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegov tihi dom.
Na Bledu 12. 7. 1967
žalujoča žena Rozalija ter sinova Slavko in Dolfi z družinama
Registracija mopedov
O Predpisana registracija mopedov mora biti opravljena do konca letošnjega leta.
• Registrirani bodo le tisti mopedi, ki bodo tehnično brezhibni, opremljeni bodo morali biti tudi z lučjo za osvetlitev registrske tablice.
% Za tehnično brezhibnost vozila bo pravočasno poskrbela mehanična delavnica AMD Kranj, Tomšičeva — bivši gasilski dom
9 Po 31.12.1967 neregistriranih mopedov ne bo mogoče več uporabljati v prometu po cestah.
Točen čas registracije bo naknadno določen in bodo lastniki mopedov o tern obveščeni.
Prosimo vse lastnike mopedov, da do 20. julija 1967 sporočijo svoj naslov in število vozil (mopedov), in sicer:
— prebivalci Kranja pri avto-ipoto društvu Kranj, Koroška cesta 17
— stalni prebivalci naselij izven Kranja pa na pristojnih krajevnih uradih.
Avto-moto društvo Kranj
pclnoma novo in 200 1 olja. UMER, Moša Pijade 9/1
3449
Prodam avstrijsko motorno kosilnico. Janhar, Brezje 1 3450
Kupim
Deske colarice petdeset mm kupim. Ponudbe na pošto Pcdnart 3451
Kupim Zastavo 750, letnik 65/66. Naslov v ogl. oddelku 3443
Ostalo
Izdelujem nov format cementne strešne opeke »valoviti folc« velikost 42 x 33. Likozar Marjan, cementni izdelki, Kranj Benedikova 18 — Stražišče 3398
OBVESTILO! Cenjene stran-ke obveščam, naj dvignejo popravila in izdelke do 15. 7. 67, ker bo zaprto do 15. 8. 67. Zlatarska delavnica B. RANGU S ml. 3394
Alojz Peneš sporoča, da bo odprl elektro servis v Tavčarjevi 18, dne 15. 7. Se priporočam 3444
Cenjene stranke obveščam, da zapiram delavnico od 13. 7 — 30. 7. zaradi odhoda na orožne vaje. Knap Jože, La-bore 3445
Podpisani izjavljam, da nimam razloga trditi, da bi me bil Vehovec Franc iz Vokla št. 39 prijavil zaradi nedovoljene sečnje lesa. AHCIC Ludvik, Voklo št. 88 3446
Odstopam vrstni red za NSU 100€ L za drugi kvartal. Naslov v cgl. oddelku 3447
Avtomehanična delavnica AMD Podnart obratuje vsak dan od 7. — 16. ure. Članom AMZJ popravljamo po zelo ugodni ceni vsa motorna vozila. Prosimo, da večja popravila prijavite naprej 3448
Slab obisk planinskih postojank
V začetku julija so bile na Gorenjskem odprte skoraj vse planinske postojanke. Za letošnjo sezono so se vsa društva temeljito pripravila, ker so pričakovala velik obisk. Zal pa že sedaj ugotavljajo; da obisk ni tak kot so pričakovali, ampak celo slabši od lanskega. V pogovoru zoskrb-3 niki smo zvedeli, da je letos v planinah tudi manj tujcev. Značilno za letošnje obiskovalce gora je tudi, da prinašajo s sabo vso jedačo in pijačo in se vedno manj poslužujejo uslug v planinskih domovih. - rč
Preuredili bodo Češko kočo
Med zadnjimi planinskimi društvi na Gorenjskem je imelo redni letni občni zbor tudi planinsko drujtvo Jezersko. Na zboru so največ govorili o njihovi edini postojanki — Češki koči pod Grintavcem, ki bo prihodnje leto slavila 65-letnico obstoja. Sklenili so, da bodo preuredili nekatere spodnje prostore in tako dobili nekaj novih sob in večjo jedilnico. Za vsa ta dela in tudi za samo oskrbo koče, pa bi bila potrebna tovorna žičnica, saj znosijo na ramah vsako leto za približno 7 ton raznega tovora.
Na občnem zboru je bilo precej govora tudi o krajevni transverzali, ki so ji dali ime  Domači  kraj  in gore.
Njen namen je, da bi domačini, predvsem pa mladina; kar najbolje spoznali svoj domači kraj. Za prehojeno pot so pripravili tudi posebne značke. - •*
Beležka
G LAS
SPORT
SREDA — 12. julija 1967
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 21-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Edo Albreht:
»Upam, da bom prvi«
Edo Albreht, ki je na letošnjem speedvvavu z mopedi za prvenstvo Gorenjske za sedaj prvi, se je vedro nasmehnil, ko smo mu povedali, da bi radi zvedeli kaj več o njem za naše bralce.
— Koliko ste stari? Odkod ste doma in kaj ste po poklicu?
»Star sem Sele 19 let, doma sem iz tirov, po poklicu pa sem klepar.«
— Kdaj ste začeli tekmovati in kaj vas je navdušilo?
»Prvič sem vozil lani v Kranju na speedwayu, kjer sem dosegel tretje mesto. Kaj me je navdušilo? Ne vem. Prijatelji so vozili hitro, pa sem vozil še jaz! Odkar imam svoj moped, si hitro vožnjo lahko privoščim.«
— Kaj pa moped, ste zadovoljni z njim?
»Za sedaj sem svoj moped malce preuredil sam, vendar si vroče želim specialke. Pa ne vem kako bo. Je namreč zelo draga! želim si tudi voziti motokros.«
— Ali mislite, da vam AMD škofja Loka ali morda To-mos ne bi nabavila specialke, če bi zaprosili?
»AMD šk. Loka bi že kumovalo ... Pri Tomosu pa bom, če bom prvi, še poskusil, vendar se bojim .. .«.
— Kako pa je bilo na speed\vay stezi letos?
»Vozil sem poprečno 60 do 65 km na uro, vendar, Če bi bilo treba, bi lahko pritisnil še bolj.«
— Torej menite, da resne konkurence niste imeli?
»Edini, ki mi je konkuriral, je bil Smole iz Tržiča, ki je dosegel samo štiri točke manj kakor jaz. Ce v septembru ne bom imel posebne smole, mi zmaga ne uide.«
Simpatičnemu Žirovčanu že-limo v septembru veliko sreče in pa seveda v prihodnji sezoni uresničitev njegove želje — speciaTko!
-m-
Olimpija in Kladivar
Finale Atletskega pokala Slovenije za člane in članice
Dvodnevno tekmovanje za Atletski pokal Slovenije za članske kategorije, ki je bilo v nedeljo zaključeno, je bilo prav gotovo najuspešnejše doslej. Dobre naprave in hitra steza so botrovali številnim novim rekordom, med njimi tudi petim republiškim in trem državnim. 2e četrta disciplina prvega dne tekmovanja, tek na 200 m za žene, je prinesla tudi najboljši rezultat prvega dne. Razpoložena in v izredni formi je Marjana Lubej (Kladivar) dosegla rezultat 24,4, kar je nov rekord Slovenije in je le za desetinko sekunde slabše od rekorda SFRJ. Na isti progi je ponovno dokazala svoje kvalitete Lidija Osovnikar (Triglav), ki je osvojila drugo mesto (26,2).
O Pri skoku v višino za moške smo pričakovali zanesljivo zmago državnega repre-zentanta, domačina Mileka, ki je bil res tudi tokrat najuspešnejši z zelo dobrim rezultatom 203 cm.
• Disciplina 400 m moški je prinesla tudi nov rekord Jugoslavije za mlajše mladince ter rekord Slovenije za mlajše in starejše mladince. Izredno talentirani Ljubljančan Miloš Mele (17 let) je dosegel odličen čas 48,8, kar je za 0,3 sekunde bolje od starega rekorda. Kranjčan Kleč je bil četrti z gorenjskim rekordom 50,4 (kaže, da bomo slednjič tudi na Gorenjskem dobili tekača pod 50 sekundami), Zumer pa je zabeležil 51,7, kar je njegov osebni rekord.
• Na startu v Kranju se je tokrat ponovno pojavil olimpijec Simo Važič. član celjskega Kladivarja, in zanesljivo zmagal v teku na 1500 m (3:50,6).
• Kaže, da je Celjan 2un-tar postal ljubimec kranjske atletske publike. Ze v soboto (5000 m), še bolj pa v nedeljo (3000 m), so ga gledalci navdušeno spodbujali k zmagama.
• Po zmagi pri skoku v višino je Polde Milek nastopil še v troskoku. Ze prvi skok mu je zagotovil prvo mesto, v drugem skoku pa se je poškodoval, tako da je moral prenehati s tekmovanjem in tudi v nedeljo ni prišel na start teka 200 m in skoka v daljino.
• Od metov smo v soboto Videli kroglo in kopje. Slovenski rekorder Pikula je tudi tokrat zmagal s sicer skromnim rezultatom 15,54 m, pri kopju pa je bil najboljši Spilar (Kladivar), ki je s 67.39 tudi izboljšal rekord kranjskega stadiona. Matej Fister (Triglav) je bil šesti.
• Za zaključek prvega dne so domače gledalce razveselile tekačice Triglava v šta-fetnem teku 4 X 100 m. Štafeta v postavi Simič, Klemene. Bizjak, Osovnikar je ponovno dokazala, da si resno ne pusti odvzeli drugega mesta v Sloveniji v tej disciplini. Presenetila je tudi moška štafeta 4X100, ki je izenačila gorenjski rekord in z rezultatom 44.2 zasedla četrto mesto (isti rezultat je dosegla drugouvrščena štafeta).
® Nedeljski spored se je
začel s hojo na 5 km in novim rekordom Jugoslavije in Slovenije za starejše mladince (Cigelnički Marjan, Kladi-divar) 26:00,0.
0 Ena izmed najzanimivejših disciplin, tek na 100 m, za ženske, je minila v znamenju premoči Marjane Lubej (11,9). V tem teku so nastopile tudi tri Kranjčanke: Osovnikarje-va je bila četrta z 12,8, Simi-čeva in Klemenčeva pa 6.-8. s solidnim 13,2.
% Disciplina z novim rekordom — skok v višino za žene. Zmagala je Mariborčanka Breda Babošek, ki je s 162 cm dosegla absolutni rekord SRS in rekord SFRJ za mlajše mladinke.
# Tek na 800 m je prinesel Triglavu kar 19 točk. Ja-
Z nedeljskega tekmovanja prek ovir
Foto Franc Perdan
nez Kleč je bil drugi z odličnim rezultatom 1:55,3, Zumer pa peti (1:58,4). Po pričakovanjih je zmagal Stupan iz Maribora.
# Lubejeva ni uspela doseči napovedanega rekorda v teku na 400 m za članice (rekordno znamko je zgrešila za 0,3 sekunde, pa je zato vsoto rekordov ponovno povečal odlični Miloš Mele s prav tako odličnim časom v teku na 200 m — 22,4 (rekord SRS za ml. mladince,).
# Met kladiva je ponovno pokazal, da v Sloveniji nimamo (dobrih) tekmovalcev v tej disciplini. O tem zgovorno priča rezultat zmago-
valca Rojka iz Ljubljane — 49,07 m. Podobno velja za disciplino skok s palico — Celjanu Vravniku je za zmago zadostovalo 415 cm.
# V zadnji disciplini, 4 X60 m za članice, je kranjska štafeta dokazala, da njen uspeh na 4 X 100 m v soboto ni bil naključen. Tudi tu so zasedi« drugo mesto za štafeto Kladivarja iz Celja.
# V končnem seštevku točk 9 je   pri   članicah zmagal
# celjski Kladivar, pri čla-
# nih pa ljubljanska Oiim-
# pija. Kranjski ekipi sta v 9 obeh konkurencah osvoji-
# li četrto mesto.
M. Kuralt
Loška enajstica z enajstimi odgovori
Košarkar KK Kroj Silvo Logonder — najboljši strelec slovenske košarkarske lige
Številko dresa 11 pri KK Kroju dobro poznajo vsi nasprotniki. Pred tekmami slovenske košarkarske lige mnogi trenerji posebno opozarjajo svoje igralce, naj posvete posebno pozornost »enajstič!« — Silvu Logondru, najboljšemu strelcu slovenske košarkarske lige. Poiskal sem »loško enajstico« in Silvo mi je odgovoril na enajst vprašanj.
1. Kdaj si začel igrati košarko?
»Pozimi leta 1960 61.«
2. Kdo te je navdušil k igranju?
»Niko Rupar, sedanji igralec Suhe, me je po smučanju povabil h košarki. Kmalu nato smo igrali tekmo na Jesenicah in zmagali s 46:6. Dal sem samo en koš in prav ta me je navdušil za ta šport. Moj prvi trener je bil sosed Boštjan Jemc. Pred našo hišo smo imeli koš, kjer smo se zbirali vsi Kamnitničani, ki smo igrali košarko. Z Jemcem sva igrala »basket« in takrat sem se navadil na ostro igro.«
4. Tvoji dopolnilni športi? Vemo namreč, da si eden izmed najuspešnejših loških smučarjev.
»S smučanjem sem se začel ukvarjati leta 1963; naslednje leto sem nastopil na Sari na mladinskem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah.«
5. Kako se razumeš pri košarki s soigralci?«
»Kroj je zdrav kolektiv, drugod se ne bi mogel tako dobro vključiti v družbo.«
6. Kroj je bil letos že na četrtem mestu v lestvici; ali bi lahko dosegli več kot ste?
»Veliko smo dosegli z borbenostjo. Večjih uspehov (trajnih) z izključno svojimi igralci ne bi mogli doseči. Takega uspeha nisem pričakoval.«
7. Težave?
»Iz trenutnih težav z opremo nam vselej pomaga z zavzetostjo za klub naš predsednik Slavko Lampič. Včasih zahtevajo nekateri od njega preveč. Disciplina na treningih ni najboljša. Strokovno vodstvo (trener Kalol) zadostuje za sedanjo stopnjo tekmovanja, vendar na račun
Silvo Locronda*
kolegialnosti včasih trpi avtoriteta.-«
8. Studij?
»Studiram na filozofski fakulteti v Ljubljani zemljepis in zgodovino. Košarka me pri tem ne ovira ,a teže je s smučanjem.«
9. Kako dolgo misliš igrati košarko in ali misliš ostati v Loki?
»Ostanem pri Ločanih, razen če ne bi klub razpadel ali če bi se za stalno preselil kam drugam. Košarke še ne mislim kmalu pustiti, vendar bom smučal dlje. Košarke ne morem vzeti kot nedeljske rekreacije, smučanje pa lahko.«
10. Za pokal Sportskih novosti najboljšemu strelcu si. najresnejši kandidat. Ali misliš, da bo tvoja prednost 100 košev v pomladanskem delu zadostovala?
»Ce bo vse normalno, bo.*»
11. Napovedi niso prijetne* vendar bi želel tvoje mnenje o končni uvrstitvi Kroja v slovenski ligi.
»Na koncu bomo osmi. Ce premagamo Elektro, Rudarja in še kak klub, bomo sedmi. Z Jesenicami bomo doma izgubili.«
Obdelala sva enajst vprašanj in Silvo se je lahko zopet povrnil k svojim košem. Nič čudnega — skoraj polovica košev, ki so jih dali igralci Kroja, gre na račun najbolj ešga strelca lige — Silva Loeondra.
P. Tokom