KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KBAJEVNO ZGODOVINO BOJI ZA GORICO (1915—1916) Ni slovenskega mesta, ki bi pretrpelo toliko vojnih strahot in razdejanja in za katerega bi bilo prelite toliko krvi, kakor za našo muče- iiiško Gorico. Oddolžiti si želim spominu na to težko obdobje z opisom, kako je o njeni tra- gični usodi odločil tujčev meč. Ob italijanskem napadu na bivšo avstro- ogrsko monarhijo 24. maja 1915 se je njeno vrhovno vojno vodstvo .odločilo organizirati obrambo ob levem bregu Soče z dvema mosti- ščema na njenem desnem bregu, pri Tolminu in Gorici. Obramba tega dela nove jugozahod- ne fronte (od Triglava do Kvarnera) je biki zaupana generalu pehote, kasnejšemu feldmar- šalu Svetozaru Borojevicn, dotedanjemu po- veljniku III. armade v Karpatih. Ob izbruhu vojne je bilo na Soči vsega 26 po večini črno- vojniških (Landsturm) bataljonov s 13 bateri- jami. Te maloštevilne čete so bile konec maja in v začetku julija okrepljene s XV. in XVI. armadnim zborom, ki jima je bila poverjena obramba od tolminskega mostišča do reke Vi- pave, in z deli VII. armadnega zbora, ki je okrepil obrambo na kraški planoti. Proti tem razmeroma šibkim četam so imeli Italijani ob izbruhu^ vojne v napadalnem razporedu pri- pravljenih 8 in pol armadnega zbora, s kateri- mi so hoteli zavzeti tiste kraje, ki so jim bili obljubljeni z londonskim paktom, ter čez ljub- ljansko kotlino prodirati dalje v osrčje monar- hije. Avstrijske postojanke goriškega mostišča so se vile od Standreža pod Gorico na levem bregu Soče v zmernem loku do nekako 800 korakov vzhodno od Ločnika, na zahodnih stra- neh Kalvarije, Podgore in Pevme, na koto 188 na Oslavju, od tod dalje pa po jugozahodnem pobočju Salsotina in zahodno od kote 609, kjer so se nadaljevale na levem bregu Soče vzdolž rebri Dolge njive, Zagore in Plav. Težko je bilo braniti postojanke pred Gorico, ker ni bi- lo mogoče na desnem bregu Soče zgraditi za- radi plitkosti mostišča druge obrambne oziroma rezervne bojne črte. Za- organizacijo globljega mostišča namreč ni bilo ob izbruhu vojne na razpolago potrebnih čet ter se je zaradi tega avstrijsko vojno vodstvo odločilo, da s čim manjšim številom čet zaščiti le Gorico. To mostišče so branile z največjo hrabrostjo in požrtvovalnostjo od izbruha vojne z Italijo Ooriško bojišče: na desni Sabotin in viadukt pri Solkanu. \' ozadju Gorica skozi pet italijanskih ofenziv, v razdobju od junija 1915 do marca 1916, dalmatinske čete 22. pešpolka iz Sinja, 23. domobranskega pešpolka iz Gruža-Dubrovnika z manjšimi enotami dru- gih narodnosti. Te čete so tvorile 58. avstrijsko divizijo pod poveljstvom generalmajorja von Zeidlerja. V teh petih italijanskih ofenzivah je padel na tem bojišču cvet dalmatinskih ool- kov. Med IV. italijansko ofenzivo jeseni leta 1915 so v ogorčenih obrambnih bojih na Oslav- ju krvaveli tudi naši fantje ljubljanskega 17. pešpolka. Samo med to ofenzivo so Italijani napadli petnajstkrat Sabotin, štiridesetkrat Podgoro in tridesetkrat Oslavje, kar pač naj- bolj prepričljivo dokazuje ogorčenost teh bo- jev in italijansko zanesenost. da ne glede na žrtve osvoje Gorico. Konec meseca julija 1916. leta ni bila bilan- ca vojne situacije za centralne sile — Nemčijo in Avstrijo — ugodna, ne glede na osvojena prostrana področja na zahodu, vzhodu in jugo- vzhodu. Nemški napad na Verdun ni uspel, imel pa je za posledico ogromne izgube in je omajal dotedanjo veliko samozavest nemške armade iz zaledja. 4. junija se je pričela na vzhodni fronti velika ofenziva generala Brusi- lova, v kateri so Avstrijci takoj v prvem tednu izgubili čez 300.000 mož. Vsa pozornost nemške- ga in avstrijskega vrhovnega poveljstva je bila zaradi tega usmerjena na vzhod, kamor so mo- rale biti poslane mnogoštevilne divizije, ki so bile vzete z zahodne in jugozahodne fronte. Razen tega so tudi Francozi in Angleži začeli 1. julija veliko ofenzivo na Sommi, kar je polo- žaj centralnih velesil še bolj kompliciralo, v bližnji bodočnosti pa se je pričakoval tudi vstop Romunije v vojno na strani antante. Potem ko so bili Avstrijci primorani, da za- radi dogodkov na vzhodu prekinejo svojo uspešno začeto ofenzivo na Tirolskem, je ita- lijansko vrhovno poveljstvo preložilo težišče svoje akcije zopet na soško fronto in se je lo- tilo pospešenih priprav za napad na goriško mostišče in Doberdob. Zaradi tega je okrepilo svojo III. armado vojvode d'Aoste z 10 divizi- jami, z mnogoštevilnim topništvom in minome- talci največjih kalibrov. Vse te okrepitve, ki so jih večidel dobili s tirolske fronte, so bile najprej osredotočene na prostoru Padova— Castel Franco—Vicenza—Bassano, ter so bile. Na Sabotinn 200 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Načrt bojišča 201 i KRONIKA ČASOPIS ZA S I, O V E M S K O KRAJEVNO 7, V, O D O X I N O Šele neposredno pred začetkom napada, med 27. julijem in 4. avgustom, prepeljane na Sočo. da bi s tem dosegli čimvečje iznenadenje, kar je italijanskemu vrhovnemu poveljstvu tudi popolnoma uspelo. Tako so bili za to novo italijansko ofenzivo, ki se je imela pričeti 6. avgusta, pripravljeni 205 laški bataljoni s 1250 topovi proti 78 avstrijskim bataljonom s 384 topovi. Izmučene goriške griče in kraške bregove južno od Vipavske doline so obžarjali prvi žar- ki jutranjega sonca, ko so pričeli 6. avgusta ob tričetrt na sedem obstreljevati laški topovi in minometalci avstrijske postojanke od Tol- mina do morja. Ta topniški ogenj je postajal čedalje močnejši ter se je končno osredotočil na Sabotin in Podgoro, krilna bastiona goriške- ga mostišča, ter na bregove Sv. Mihaela, se- verni bastion doberdobske planote. Te posto- janke so bile že zdavnaj popolnoma porušene in zravnane z zemljo, predstavljajoče v dim in prah zavit kup razvalin, ko so ob štirih po- poldne prešle napadalne kolone vojvode d'Aosta v napad na vsem odseku goriškega mostišča in na severnem odseku kraške planote. Tako se je pričela po vrstnem redu šesta soška bitka, tragična za Gorico in za nas Slovence posebej. Ob začetku te laške ofenzive so branili od- sek od Sabotina do Oslavja trije bataljoni in pol (3. bataljon dalmatinskega 37. pešpolka je branil sam Sabotin in koto 609), središče mo- stišča od Oslavja do kote 206 so branili trije črnovojniški bataljoni, levi odsek od Podgore do reke Vipave je branilo vsega skupaj pet bataljonov, od katerih sam greben Podgore dva bataljona dalmatinskega 23. pešpolka. Na ključnih točkah so bili torej ostanki izkrvave- lih dalmatinskih polkov. Vsega skupaj je bilo na mostišču 9 bataljonov in pol, od tega 5 črno- vojniških. Divizijsko rezervo je sestavljalo 7 Na Sv. Marku Podgora bataljonov, ki so bili razporejeni po vaseh za- hodno od Gorice. Ključna točka v obrambi moistišča je bil kameniti in zelo strmi Sabotin, ki je dominiral nad vsem ostalim delom mosti- šča. Obrambo mostišča je podpiralo samo 87 topov s prav malo municije. Divizijski povelj- nik je bil službeno odsoten ter ga je v teh kri- tičnih dneh nadomeščal generalmajor Dani z načelnikom štaba polkovnikom Pohlom. Ob- rambna moč posadke mostišča je bila oslab- ljena, ker je morala 58. divizija že prej oddati eno svojih aktivnih brigad na tirolsko fronto, a 2 aktivna bataljona sosedni diviziji ter je v zameno za te enote v svoj sestav prevzela 5 črnovojniških bataljonov. Borbeno razpolože- nje južnoslovanskih čet je začelo popuščati za- radi strahovitih izgub v prejšnjih italijanskih ofenzivah in zaradi surovega in nadutega rav- nanja častnikov nemške narodnosti, ki so bili v večini. Na izmučeno moštvo je zelo vplivala velikopotezna in uspešna ofenziva generala Brusilova, pa so se mnogi nadejali bližnjega konca vojne. Tik pred začetkom te ofenzive so pribežali iz 23. pešpolka na laško stran neka- teri rezervni oficirji italijanske narodnosti in izdali načrte obrambne organizacije na mosti- šču. To nepričakovano pridobitev so Italijani korenito izkoristili pri obstreljevanju postojank oziroma pri pripravi svojega napada. Proti tej relativno slabi obrambi goriškega mostišča je maršal Cadorna usmeril 6 divizij okrepljenega VI. armadnega zbora generala Badoglia, ki jih je podpiralo 500 topov vseh kalibrov in 400 minometalcev. Prvi napadalni val pa je sestavljalo celih 48 bataljonov proti le 9 in pol avstr. bataljona na mostišču. Italijanski napad na Sabotin, ki je bil iz- veden z 22 bataljoni, je uspel, vendar se Itali- jani niso upali kljub ogromni premoči spustiti od Sv. Valentina in Šmaverja k mostom čez Sočo Dri Solkanu, da bi jih zavzeli. V sredini se jim je posrečilo prebiti postojanke avstrijskih črnovojniških čet, zavzeti Pevmo ter v tej sme- ri dospeti do Soče. Zato pa so na levem krilu odbili Dalmatinci 23. pešpolka vse naskoke nadmočnih laških čet ter so čvrsto v svojih ro- kah obdržali glavni greben Podgore z obeli strani kote 240, čeprav je Italijanom uspelo prebiti se v smeri Grafenberga in od tod ogroziti desni bok in zaledje hrabrih branil- cev Podgore. Razen tega se jim je posrečilo zavzeti tudj koto 184 na grebenu Kal vari je. 202 C- A s o I' I s I. A S I, O \ K \ S K O KU A J \i \ N O /. (; O \-) O VINO KRONIKA l.iiški štab kujf načrti- /a nadaljnja osvajanja naše zt-mlje Istočasno so tega dne zvečer iiadmočne la- ške čete XI. armadnega zbora zavzele vrh Sv. .Mihaela, vendar so vsi njihovi napori, da bi razširili ta svoj uspeh tudi proti zahodu in jugu, ostali kljub strahovitim izgubam brezuspešni. Šele v noči od 6. na 7. avgust je bila na mostišču angažirana rezerva 58. divizije in so se pričeli skupni poskusi, da se ponovno za- vzamejo izgubljeni deli mostišča. Protinapad na .Sabotin z deli 37. pp. pod poveljstvom podpol- kovnika Turudije ni uspel, medtem ko je v cen- tru uspelo vsaj deloma popraviti situacijo. Na Podgori so od vseh strani obkoljeni Dalmatinci neprestano odbijali naskoke premočne laške pehote. 7. avgusta so Italijani nadaljevali na- pade z vsemi enotami okrepljenega VI. armad- nega zbora. Ves ta dan so bile ogorčene borbe, de oma s prsi v prsi. na bregovih pri Oslavju. na gričevju nad Pevmo in na Podgori. Te posto- janke, mostovi čez Sočo, mestno področje in vse komunikacije so bili tudi tega dne pod neprestanim množičnim topniškim ognjem. Ta- ko je bilo takrat uničeno še to, kar je ostalo neporušeno izza prejšnjih italijanskih ofenziv. Posebno je pri tem trpela Gorica, kjer je bilo pobitega zaradi smrtnonosnega laškega ognja tudi mnogo civilnega prebivalstva, ki je dotlej hrabro vzdržalo na svojih domovih. Ker Avstrijci pri Gorici niso razpolagali z nobeno rezervo več, niti niso imeli dovolj muni- cije. a posadka na mostišču je skopnela od prvotnih 18.000 komaj na 5000 mož, medtem ko so Italijani stalno krepili svoje čete, je bilo zaukazano ])ranilcein mostišča, da se v noči med 7. in 8. avgustom umaknejo na levi breg Soče, da bi neposredno branili Gorico. Le na strmem vzhodnem pobočju Sabotina nad Sol- kanom je ostal bataljon Dalmatincev 57. peš- polka, da oblikuje na ta način majhno mostišče nad železniškim viaduktom. Med prodiranjem za odstopajočimi branilci goriškega mostišča se je Italijanom 8. avgusta okoli opoldne posrečilo prekoračiti Sočo pod Standrežom in mostove pri Ločniku. ki se jih Avstrijcem ni posrečilo do kraja porušiti. Tu in niz vodno od Standreža se je Italijanom v teku popoldneva posrečilo razširiti svoje mostišče na levem soškem bregu, vendar so bili vsi njihovi napori, da bi se z jugozahodne strani približali mestnemu področju, strti z žilavim odporom de- lov 23. dalmatinskega pp. Severno od mostov pri Ločniku niso Italijani tega dne poskušali i)re- koračiti Sočo. čeprav je bil njen levi breg le slabo zaseden in za obrambo pomanjkljivo organiziran. V večernih urah je začela ogro- ženi Gorici prihajati prva pomoč iz globljega zaledja, vendar je medtem poveljstvo V. av- strijske armade že izdalo povelje za umik go- riške posadke na drugi položaj: Sv. Gora—Sv. Katarina—zahodno pobočje Panovca—Sv. Marko in dalje ob levem bregu Vrtojbice s priključ- kom čez Mirenski grad na nove obrambne po- stojanke na kraški planoti. Ta umik je bil ne- moteno opravljen od 8. na 9. avgust, ne da bi ga bil napadalec kaj motil. Tedaj se je umak- nil čez Sočo tudi bataljon Dalmatincev nad Solkanom, za niim pa je bil porušen viadukt čez Sočo. Zaradi svojega umika pri Gorici so l)ili Avstrijci primorani, da se umaknejo na svoj drugi položaj tudi na kraški planoti; ta je potekal čez koto 212 (nad Logom)—Lokvico— Opatje selo—koto 144—ustje Timava. Po -osvoboditvi« Gorice dne 9. avgusta je glavnina laških divizij zamudila ugodno prili- ko, da še istega dne nadaljuje prodiranje vzhodno od Gorice ter da vrže branilca v pr- vem naletu z njegovega drugega položaja, ki je bil takrat še slabo zaseden in neorganizi- ran. S tem italijanskim uspehom pa šesta soška bitka še ni bila končana. Med 10. in 16. avgu- stom so med Plavami in morjem v neprestanih naskokih s sedemnajstimi diviziiami in z nad- močnim topništvom Italijani poskušali Avstrijce potisniti z drugega položaja. Te sedemdnevne borbe za drugi avstrijski položaj pomenijo drugo fazo te krvave soške bitke, ki se je kon- čala s popolnim neuspehom za napadalca, kei so Avstrijci uspeli obdržati na krajxi bitke vse svoje postojanke čvrsto v rokah. Skupne iz- gube pa so znašale v tej soški bitki blizu iOO.OOO mož ... Porušeni most čez Sočo pri Pevnil 203 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Branilci Podgore v rezervi vzliodno od Gorice Z zavzetjem Gorice so Italijani po 14 mese- cih od vojne napovedi dosegli svoj prvi večji nspeh. Ta uspeh je bil predvsem moralnega značaja, ker sta ga laška vojska in narod pri- čakovala, obenem pa je bil s tem tudi do neke mere popravljen njihov zelo oslabljeni vojni prestiž pri zaveznikih. Vendar v vojaškem po- gledu ta uspeh ni prekoračil taktičnega okvira, ker se Italijanom ni posrečilo, da bi ga spre- menili v strateškega, čeprav so bili za to dani nadvse ugodni pogoji glede na takratno zelo težko situacijo njihovih sovražnikov. Priprave za to ofenzivo so Italijani izvršili v največji taj- nosti in v rekordno kratkem času ter so tako popolnoma presenetili branilce. Največja na- paka avstrijskega generalštaba je bila njegovo prepričanje, da so Italijani za daljšo dobo ne- sposobni, da bi po porazu na južnem Tirolskem v mesecu maju 1916 začeli operacijo večjega obsega na soški fronti. Zato je pustil to fronto oslabljeno in ni imel v kritičnih dneh 6. in 7. avgusta na razpolago večjih rezerv. Za veliki začetni uspeh 6. avgusta popoldne se imajo Ita- lijani predvsem zahvaliti svoji ogromni pre- moči v pehoti in topništvu (48 bataljonov in 500 topov proti 9 in pol bataljona in 87 to- povom!) ter dejstvu, da ni mogla biti soraz- merno močna rezerva 58. divizije takoj anga- žirana na mostišču, ker so Italijani držali vse pristopne komunikacije pod najhujšim ognjem. Tako je ta rezerva mogla poseči v akcijo šele ponoči od 6. na 7. avgusta, a zaradi vnovičnega zavzetja Sabotina šele 7. avgusta zjutraj. Se- veda je Italijanom dokaj pomagalo tudi to, da so zvedeli za avstrijske obrambne načrte, ker je to povečalo preciznost delovanja njihovega že tako nadmočnega topništva. Končno pa je treba tudi upoštevati, da branilčeve čete, po- sebno južnoslovanskih narodnosti, niso bile več takšne, kot so bile pred letom dni, saj so 14 mesecev neprenehoma trpele strašne izgube. Na italijanski strani bije posebno v oči ne- razumljiva previdnost njihovih poveljnikov, da se po zavzetju Sabotina niso takoj zgrnili k prehodom čez Sočo pri Solkanu ter v tej smeri poslali svoje nadmočne čete čez Sočo, da bi zavzele taktično in strateško zelo važen ma- siv Sv. Gabrijela na levem Ibregu Soče. Za- vzetje te takrat pomembne točke bi bilo zanje Šolska ulica v Gorici j izredno važno v strateškem oziru, ker bi jim j odprla vrata v Vipavsko dolino in ustvarila | najugodnejše pogoje za daljnje operacije proti j vzhodu. Da so to takrat izvedli, bi svoj taktični uspeh pretvorili v strateškega in s tem obva- ■ rovali življenje deset tisočem svojih vojakov. ; Ker pa tega niso napravili, se je branilcem po- sreči o, da je bilo nadaljnje italijansko napre- dovanje vzhodno od Gorice končno ustavljeno, i S premestitvijo fronte na vzhod so bila v tej soški bitki znova izročena razdejanju ; mnogoštevilna naša naselja pri Gorici, v Vipav- ski dolini in še na kraški planoti. Novi tisoči ; naših rojakov so bili prisiljeni, da zapuste svo- j ja ognjišča in si poiščejo zatočišče v daljnih i in tujih krajih. Mnogi se niso nikdar vrnili ; v svoj rodni kraj, a tisti, ki so se, so našli po ; večini svoje domove porušene in oskrunjene. 1 Ko se je po dveh letih naš sosed dokončno \ jolastil teh naših krajev, je njegov fašistični | jič na najokrutnejši način oznanil našim roja- i kom svoj j>vae vietis« ... Bahaški spomeniki i na Podgori in Oslavju pa spominjajo naš na- i rod onstran in tostran nesrečne meje na tiste i krvave dni v avgustu 1916. leta, v katerih je \ odločil sovražni meč o usodi naše sončne Gorice, i Jurij Mušič j OPOMBE J Österreich-Ungarns letzter Krieg, II—IV. — Borojevic, O rata protiv Italije. — General Kraus, der erste Isonzo- Feldzug. — Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije 1912—1918. — Lastni spomini. Tiskano in izdano v Ljubljani 1960. Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna >Ljudske ; pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sora i 204