Premiki od fenomenologije k strukturalizm u in semiotiki, značilni za splošno ku lturno dogajanje v povojni Franciji, so s svojo fluidnostjo in pogosto tudi kontradiktornostjo zaznamovali glavne tokove v literaturi in v literarni teoriji M ed novim rom anom in novo kritiko ter avtorji, ki so izšli iz nje ali so se pri njej zgledovali (med njim i so tudi nekateri nefran- coski teoretiki novega romana), je tako prihajalo do kontam inacij v stališ­ čih, občasno je bilo tudi precej vzporednega dogajanja, hkratnega zavra­ čanja nekaterih dotlej uveljavljenih pogledov na um etnost in na znanost o umetnosti, posebej o literaturi Ob tem so delno presežena stališča in po­ sam ezni zapozneli odzivi na to ali ono usmeritev vnesli dodatno noto v zapleteno sodobno dogajanje. Poskus postavitve novega rom ana , enega izmed najizrazitejših lite­ ra rn ih pojavov v povojni Franciji, v širši sklop prem ikov, sm ern ic in prizadevanj p redvsem znotraj teo re tične misli n ikako r ne m ore biti početje, ki bi lahko dokončno in izčrpno prikazalo splošno k u ltu rn o in še posebej li te rarno dogajanje zadnjih tr idesetih ali že k a r štiridese tih let v Franciji. Š tevilne raziskave, u sm erjene k opredeljevanju tem elj­ nih značilnosti tega časa in p rostora , prihajajo do različnih sklepov o vzrokih pojavov in o razvojnih stopn jah posam eznih smeri. Zato še vedno ostajajo o d p r ta ali pa se s sprem in jan jem zornih kotov raziskav vedno znova odp ira jo vprašan ja mejnikov m ed posam eznim i tokovi, enako p a tud i vp rašan ja p r ipadnosti tej ali oni usm eritvi, odvisnosti od vodiln ih tez, zavezanosti posam eznikov misli tega ali onega avtorja. Prav v p r im e ru novega ro m an a se pokaže, da širše uveljavljene sm e r ­ nice n iso sam e po sebi zavezujoče za to ali ono skupino, ki je po navadi svojska kom binacija in modifikacija p rev ladujoč ih tokov. Za francosk i k u ltu rn i p ro s to r po drugi svetovni vojni se zdi značil­ na sočasna p riso tnost treh glavnih usm eritev , fenomenologije, s tru k tu ­ ralizm a in sem iološke ali sem iotične misli, ki so hkrati, čeprav ne vse tri ves čas enako intenzivno, oblikovale p redvsem li te ra rna in sp lošne ­ je k u ltu rn a dogajanja v tem obdobju . Prevladovanje ene izmed u sm e ri ­ tev ni p repreč ilo sočasnega delovanja d rug ih dveh: zagotovo se je p rva uveljavila fenom enologija, za njo je v šestdesetih letih prevzel vodilno vlogo s truk turalizem , ki je še p red sedem dese tim i leti p repusti l p ro ­ stor semiotiki. Usmeritve, ki so se tedaj od ločno postavljale d ruga p ro ­ ti drugi, si odvzem ale prim at, so se m ed seboj ves čas dopolnjevale, bile m ed seboj te sno povezane in odvisne d ru g a od druge. N atanč­ nejša raziskava bi nedvom no pokazala, kako se je fenom enologija o h ran ila tud i tam, k jer se je n jena p riso tnost v začetku zdela povsem nesprejem ljiva; razm ah s truk tu ra lizm a po d rugi vojni prav tako najbrž ne bi bil mogoč, če ga ne bi p riprav il razvoj zahodne misli p re d tem obdobjem , k je r je p o seben p ro s to r im ela prav fenomenologija. P rem is­ lek o izvirih sodobne sem iotike bi p rav tako pokazal, koliko od vsega začetka dolguje s truk tu ra lizm u v najširšem pom enu , kako odločilno je s tru k tu ra ln a m e to d a vplivala na razvoj različnih ved ali znanosti, m ed d rug im tud i l i te rarne teorije. M orda si velja na jpre j ogledati izrazit p r im e r za to, kako se n e k d a ­ nja nasp ro tovan ja tako kot večk ra t doslej v novejših raziskavah vse bolj kažejo v svoji povezanosti in soodvisnosti. Po m nen ju Oliviera M ongina si je rec im o francoski struk tu ra lizem za ta rčo izbral fenom e­ nologijo, ki se je v f rancoskem p ro s to ru po d rugi svetovni 'vojni uvelja­ vila s Sartrov im eksistencia lizm om in M erleau-Pontyjevo p re in terp re - Metka Zupančič FRANCOSKI NOVI ROMAN IN SOČASNE TEORETIČNE SMERI Primerjalna književnost (Ljubljana) 11/1988 št. 2 15 tacijo H usserlove misli, in ho te l povsem pre trga ti stik z njo. M ongin ' razlikuje psihoanalitično, lingvistično in m arksistično različico s truk turalizm a;2 težko je reči, ka te ra je najodločilneje vplivala na novi rom an . Na p re lom u v še s tdese ta leta m o rd a še trd n o zastavljene meje m ed m e todam i in usm eritvam i se v novejših op rede litvah vse bolj b r i ­ šejo, o če m e r p riča tud i pozicija R om ana Jakobsona, kot jo je razbra ti iz njegove uvodne razprave na prvem m e d n a ro d n e m kongresu za se­ m iotiko leta 1974 v Milanu. Jakobson, nekdan ji član praškega lingvi­ stičnega krožka, eden izmed utemeljiteljev, če ne kar in ic ia tor s tru k tu ­ ra lne poetike, je tu spreje l povsem sem iotično usm eritev . Pri ugo ta ­ vljanju razvojnih stopenj semiotike, ki so pripeljale do n jene sodobne oblike, s e je odločneje kot n a S aussu ra naslonil na H usserla , ga p rog la ­ sil za sem iotika (predvsem v delu Zur Logik der Zeichen (Semiotik), n a ­ p isanem leta 1890, a izdanem šele 1970), ob en em pa za začetnika s tru k tu ra ln e lingvistike.3 Ko Jakobson sega v preteklost, poskuša m ed seboj usk lad iti različne tipe m išljenja in jim določiti m esto v široko za­ stavljeni semiotiki, pri tem pa najbrž n am en o m a pozablja na razvoj, poln nasprotij in trenj, ki je v m arsičem značilen tud i za novi rom an. V naspro tju p redvsem z zgodnjim francosk im struk turalizm om , ki je od ločno nastopil p ro ti p re tek losti in se up r l navezovanju na p re d ­ hodnike, Jakobsonovo videnje H usserla nedvom no priča o novi n a rav ­ nanosti raziskovalcev in mislecev, ki v zadnjem času izrazito vztrajajo pri povezavah in iščejo vzgibe za svoje delovanje v preteklosti. Mongin označuje povojni o d p o r p ro ti fenom enologiji za značilnost »struktura- listične dobe«, »dobe raznovrstn ih an tihum an is tičn ih razprav«.4 Ude­ leženci tega p rocesa z Levi-Straussom n a čelu so zatrjevali, d a sta feno ­ m enologija in eksistencia lizem m etodi, ki želita metafiziki poiskati nove alibije.5 Tako je torej ena izmed sm eri od ločno zavrnila drugo, če ­ prav je s tem ni izrinila iz f rancoske k u ltu rn e zavesti. Novi rom an, ki je konec p e tdese tih let p red se m z R obbe-G rilletom in njegovim zavrača­ n jem an tro p o cen tr izm a prav tako sodeloval pri an tihum an is tičn ih tež­ njah svoje dobe, sam najbolje kaže, kako je ob novih u sm eritvah neizo ­ g ibno ohran ja l prav tisto, kar se m u je zdelo že p reseženo in p ro ti če ­ m u r je dek lara tivno nastopal: Robbe-Grilletov esej Nature, hum anis- me, tragedieb iz le ta 1958 postavlja v ospred je razliko m ed svetom in za­ vestjo o njem, s tem pa vlogo pogleda, »objektivnega« in »objektalne- ga« zapisa, k a r je v bistvu p o treb a m nove li te ra rne usm eritve prilago ­ je n o razum evanje fenom enološke redukcije in vprašan ja zavesti v fenomenologiji.7 Naj se je novi rom an, vključen v nove smeri, torej tudi v s truk turalizem , še tako up ira l metafiziki in idealizmu, n a p r im e r pri H usserlu , kot rec im o ugotavlja tud i M ongin,8 je bil v svojem prvem o b ­ dobju, v drugi polovici p e tdese tih let, ned v o m n o še čvrsto zasidran v fenom enologiji ali vsaj v svojem um evan ju n jenih tem eljn ih postavk9 (čeprav je rec im o k a r najodločneje nas topal proti Sartru). V p rid tej t r ­ ditvi govori tud i dejstvo, d a je vrsta raziskovalcev še dolgo po tem ob ­ dobju označevala novi ro m an za izrazito fenom enološko li teraturo . Med študijam i o novem ro m an u je v tej sm eri najizčrpnejša Encyclope- die du nouveau rom an izpod p eresa P ierra Astiera,10 eno izm ed dveh francosk ih del, ki se v sk lopu raziskav sodobne književnosti p redvsem v Franciji posvečata izključno novem u rom anu . Drugo, Les N ouveaux Rom anciers,n so napisali N. Bothorel, F. D ugast in J. Thoraval in je na ­ m en jeno š tu d e n to m na univerzah. V tem m anj n a tan č n em d e lu je m o r ­ da najbolj izrazita opredelitev , d a je novi ro m an izključno na Robbe- Grilleta nas lon jena in fenom enologiji zap isana li te ra rn a šola iz p e td e ­ setih let, o po jm u novi novi ro m an pa d a je t re b a govoriti v zvezi z m la ­ dim i sodelavci revije Tel Quel. V endar b i se veljalo p o d robne je ustav i­ ti ob Astieru. V svojem poskusu na tančne opredelitve p redhodn ikov novega ro m an a je podal v rsto vsaj na videz naspro tu jočih si stališč, ko je v isti sapi spregovoril o zavračanju S artrove vizije l i te ra tu re in zave­ zanosti novega ro m an a fenom enologiji.12 To delo je zanimivo zaradi zelo številnih naveden ih stališč sodobnikov o novem rom anu , navedb o naspro tj ih m ed sodbam i trad ic ionalis tično in m odern is tično u sm e r ­ jen ih kritikov, o začetnih zadregah v zvezi z opredelitvam i skupine. Pri tem tud i Astier v svojem delu ves čas om ahuje, ali naj p ris tane na oznako »šola« ali ne, čeprav se tud i p rek navedb d rug ih avtorjev ves čas vrača k njej. Astierova štud ija je nedvom no zanimiv pregled ustvarjalnosti piscev novega ro m an a do sred ine šestdesetih let, čeprav je avtorjevo vztrajanje p ri fenom enološkem izhodišču vprašljivo. O h ra ­ nja ga tud i v svojih sk lepnih mislih, najbrž iz časa objave, torej iz leta 1968, čeprav se je bil v delu prisiljen soočiti tud i s s tru k tu ram i o b ­ ravnavan ih rom anov, ko je poudarja l prev ladovanje tehnike, oblike n ad vsebino v novih ro m an ih .13 Sklepali bi lahko, d a Astier na videz b rez težav izpeljuje iz fenom enologije vse značilnosti novega rom ana, pogojene s s truk turalizm om , kar bi, seveda p redvsem v p r im e ru nove­ ga rom ana , m o rd a lahko bila osnova za ugotavljanje povezav m ed fe­ nom enologijo in struk turalizm om . O u tem eljenosti poud ar jan ja vloge fenom enologije v novem ro m a ­ nu bi se lahko spraševali tud i ob vrsti ang losaksonskih monografij: nji­ hovi avtorji L au ren t Le Sage, Vivian M ercier, Leon Roudiez in m o rd a najbolj p o u d ar jen o John S tu rro c k 14 vidijo v novem ro m an u k o h e re n ­ tn o skupino, gibanje, ki v li te ra tu ri ude jan ja tem eljne fenom enološke postavke. P redvsem S tu rrock b rez pom islekov izpelje novi ro m an iz H usserlove fenom enologije15 in trdi, d a je ta l i terarn i pojav res g iba­ nje. Drugi avtorji s icer vključujejo vanj tud i im ena, ki jih v Franciji m o rd a ne bi upoštevali v tem sklopu, k a r p riča o težavah pri o p re d e ­ ljevanju in v redno ten ju novega ro m an a v različnih okoljih, še posebej, k e r navedeni avtorji ob m edsebo jnem citiranju ponavljajo nejasnosti in kon trad ik to rnosti, s icer m očno zasidrane v razm erom a številnih am erišk ih in angleških razpravah o teh vprašanjih . F enom eno loška »metoda«, kak o r im enuje H usserl svojo filozofsko usm eritev , je očitno še dolgo zanim ala številne raziskovalce novega ro ­ m a n a p re težno zunaj Francije, in s icer tud i v času, ko naj bi vpliv feno ­ m enologije v te m li te ra rnem gibanju in v francoskem k u ltu rn e m p ro ­ s to ru zam enjal s truk turalizem . Zdi se, d a so se nanjo naslanjali prav raziskovalci, ki jim je bila s truk tu ra lis tična m e to d a tu ja ali ji iz različ­ nih razlogov niso bili p r iprav ljen i slediti, čep rav so s tem najbrž zane­ marili tud i n ek a te re nove postopke v novem rom anu . Novi ro m an sam po sebi v b istvu ni mogel zavrniti fenom enologije na tak način, ko t je to storil s truk turalizem , ker se je z njo šele vzpostavil, vsaj v zapisih R obbe-G rilleta in B utorja .16 Novi r o m a n je p reh o d v s truk tu ra lizem iz­ peljal postopno , ob upoštevan ju fenom enološke dediščine, ki je bila tedaj nedvom no zavezujoča tud i za teorijo o literaturi, najprej za tako im enovano novo kritiko, sopotn ico novega rom ana , kasneje pa za s tru k tu ra ln o ali že tud i sem io tično poetiko. V tej dediščin i je za l i te rar ­ no ustvarja lnost n a eni in za raziskovanje li te ra tu re na d rugi s tran i o d ­ ločilen fenom en: pojavi, ki so vrženi iz zavesti v svet, kot pravi Arzen­ šek v zvezi s H usserlom ,17 nareku jejo d rugačen odnos do stvari in do resn ice te r do smisla stvari. Fenom en, v našem p r im e ru li te rarno delo, je v tem kon teks tu tre b a jem ati sam ega po sebi, k a r je najbrž v tesni zvezi z im anen tn im bran jem , za katerega se je vsaj v prvi fazi tako o d ­ ločno zavzemala s tru k tu ra ln a poetika. Če ta fenom en ni nosilec vna ­ prej dan e resnice, je naloga zavesti, ki ta p re d m e t raziskuje, d a se d o ­ koplje do sporočilnosti, do pom enov ali večpom enskosti nam esto do smisla, ki se m u je struk tu ra lizem izogibal. Kot kaže, fenom enologija za novi ro m an ni p ren e h a la biti ak tua l­ na in je m o rd a celo ena izm ed stalnic v usm eritv i tega gibanja. M ed li­ te ra rn im i teoretiki, ki so sledili dogajanjem v novem rom anu , je po ­ dob n o zasidranost v fenomenologiji najizraziteje opaziti pri B arthesu, p redvsem v njegovih zapisih o p rv ih Robbe-Grilletovih rom anih , ki jih je sam vključil v Essais critiquesn ob svoje izrazito s truk tu ra lis tične tekste. Pojav nove kritike, v k a tero je m ogoče šte ti tudi B arthesa , p rav v li terarni teoriji ne glede na Levi-Straussov p re lom s fenom enologijo govori v p rid obsto ja nekakšne fenom enološke šole še po letu 1960. B arthes prav v Essais critiques to usm eritev im enuje » in terpre tac ijska kritika«, k njej šteje Sartra , Pouleta, G oldm anna, S tarobinskega, We- bra, G irarda in J. P. R icharda in jo razlikuje od »univerzitetne kritike«, ki jo zavrača zaradi n jenega lansonovstva in pozitivizma.19 S tem ven ­ darle ne določi razsežnosti te l i te rarno teo re tične usm eritve, saj nove kritike zagotovo ni m ogoče povzeti le z gornjim i B arthesovim i izjava­ mi. G. G enette, J. Ricardou, J. P. R ichard in J. Rousset so pod vod ­ stvom G. Pouleta le ta 1966 v Cerisyju organizirali simpozij in njegovo gradivo objavili v zborn iku Les chem ins actuels de la critique.20 Referati v tem delu so p redvsem p rak tičen prikaz usm eritve posam eznih av to r ­ jev, ob njih pa je zanimiv bibliografski p reg led D. Nogueza. Po njego­ vem m nen ju oblikujejo novo kritiko »marksistična, psihoanalitična, te­ matska, strukturalistična ali eksistencialistična kritika«21 in se tud i pri njem združujejo v oznako, ki jo u po rab lja Barthes, » in terpretacijska kritika«.22 Ni jasno, v kakšni zvezi ali soodvisnosti sta po njegovem om en jen a »struk turalis tična kritika« in na to »formalistična kritika«. Slednjo ob ravnava posebej23 in ji v osnovo postavlja Levi-Straussovo Anthropologie structurale, S aussurov Cours de linguistique generale in v šestdesetih letih objavljene francoske p revode rusk ih formalistov. No- guez šteje sem tud i lingviste Benvenista, H jelmsleva in M artineta, B a rth esa pa označi za »prvovrstnega iniciatorja« in »animatorja«.24 Ob naš te tih im enih najbrž najbolj zbode v oči p reha jan je od filozofije k lingvistiki, an tropologiji in tud i li terarn i teoriji, kar vse v Noguezovi predstavitv i p rek r iva že večkrat naveden i pojem kritike. V francoskem p ros to ru ta vsekakor ni razum ljena v sm islu aksiologije, kot jo o p re d e ­ ljuje J. Kos,25 tem več v š iršem smislu li te rarne teorije. Za Francoze je te rm in »teorija« očitno m anj p riv lačen ali p reveč zavezujoč, saj v o b ra ­ vnavanem obdob ju vsi po vrsti vztrajajo prav pri izrazu »kritika«, ki p rek r iva povsem razno rodne m e tode in usm eritve. Pri novi kritiki je očitno, da gre za poskus združitve različnih sm eri v li te rarn i teoriji. Vzgibe za takšno francosko na ra v n an o s t je ned v o m n o tre b a iskati v am erišk i šoli New Criticism, ki je prav tako zagovarjala »kritiko«, im a­ n e n tn o branje, ukvarjanje z l i te rarn im delom p redvsem znotra j njego­ vih okvirov. O tem po svoje govori tud i Dictionnaire encyclopedique des sciences du langage,26 K risteva pa v različnih delih p o u d a r ja pom en am eriške »aksiomatike« za razvoj francoskih »kritik«. Nova kritika v Franciji, ki je vsaj po B arthesovem opisu najprej združevala p redvsem fenom enološko n a ra v n an e raziskovalce, se pri N oguezu izkaže za silno he te rogen pojav, ki ga je le okvirno m ogoče postaviti v še s tdese ta leta. E den izm ed n jen ih predstavnikov, P ierre Daix, ki jo skupaj z d rug im i avtorji povezuje z novim rom anom , je celo izrazil dom nevo, da je nova k ritika prevzela svoje ime, p redvsem a tr i ­ b u t »nova«, p rav po novem rom anu .27 P odobno stališče zagovarja P ier­ re V anbergen, ko pravi, da se je iz sočasnih teo re tičn ih razmišljanj počasi oblikovala nova k ritika in p o d p r la novato rske težnje rom anopiscev .28 Po njegovem se je nova u sm eritev uveljavila p re d ­ vsem po letu 1960, torej vzporedno s p ro d o ro m struk turalizm a. V obeh n aveden ih izjavah dobiva novi rom an p o m e m b n e razsežnosti: komaj uveljavljeno li te rarno g ibanje naj bi odločilno vplivalo n a h e te ­ rogeno teo re tičn o skupino, k a r vsekakor postavlja na glavo trad ic io ­ nalni odnos m ed kritiko in teorijo na eni in l i te ra tu ro na drugi strani. G ornja stališča, ki ne pojasnjujejo n a tančneje razvoja nove kritike, je po svoje ovrgel G ilbert D urand v delu Figures m ythiques et visages de 1'oeuvre.29 Po vzorcu kritik iz šestdesetih let je sam oblikoval m etodo, ki jo im enuje m itokritika. Osnove zanjo išče v psihokritik i in n jene za­ m etke postavlja v leto 1949.30 O benem opredelju je m itokritiko za »zad­ njega o tro k a novih kritik«, k a ter ih srž je po njegovem »razlaga sam e­ ga besedila«, razb iran je »bolj ali m anj fo rm alne igre zapisa in njegovih struk tu r« .31 K tej kritiki, p ravzaprav tem k ritikom šteje D urand R. Ja- kobsona, A. J. G re im asa in druge; sam se torej od loča za struk tu ralno- sem io tično razsežnost nove kritike in za p rev ladujoče im an en tn o b ra ­ nje li terature . Od nove kritike D urand p revzem a silno raznovrstno d e ­ diščino, ki se pri n jem brez ovir prelije v mitoanalizo; ta je po njego­ vem p re h o d od posam eznega k sp lošnem u, k tipologiji m itičnih vzor­ cev v različnih p ros to r ih in časih. Nova kritika, s im bioza različnih tokov, ki jim v osnovi lahko na jde ­ m o prav fenom enologijo , s truk tu ra lizem in semiotiko, vsakega s ce lo t­ nim sis tem om odnosov, p redhodn ikov , vplivov in razsežnosti, se na novi ro m an v šestdesetih letih navezuje m nogo m anj v vsej svoji poli­ foniji in veliko bolj v form alistični smeri. Tu zdaj ni več v o sp red ju p lu ­ ralizem vzgibov, am p ak se zdi, kot da povsem p rev lada zanim anje za s truk tu re ; o tem govori tud i D urand, ki novo kritiko razum e p re težno s s truk tu ra lis tičnega vidika. Po letu 1963, ko je izšla Robbe-Grilletova knjiga Pour un nouveau roman, ki jo postavljam za m ejnik m ed feno ­ m enološko in s truk tu ra lis tično fazo novega rom ana , je po moji sodbi značilna silna zožitev, o b m je n o s t vase, odtegnitev od širšega dogaja­ nja, že kar herm etičnost, ki se odraža p redvsem v teoriji znotraj g iba ­ nja, naj gre za R icardoujeva dela ali za izjave d rug ih udeležencev v tem li te rarnem procesu . Tudi v zazrtosti vase je novi ro m an pravza­ prav odsev sočasnih pojavov: zdi se, d a je vsaj v zgodnjih šestdesetih letih v li te rarn i teoriji p rev lada la usm eritev , ki je tako rekoč monolo- ško izrinila druge, k ak o r je videti pri n ek a te r ih avtorjih, p a tud i poza­ bila na svoje koren ine . Ukvarjala se je p redvsem s p riso tnostjo s t ru k ­ tu r v l i te rarn ih delih in po jem s tru k tu re jem ala za parad igm o, največ­ krat v zvezi z narativno , se pravi fo rm alno platjo li te rarn ih del, pri če ­ m e r je puščala ob s tran i fikcijo, p re težno vsebinski vidik. Pojm a n a ra ­ cija in fikcija, ki ju je uvedel R icardou z nam enom , da bi p resegel t r a ­ d ic io n a ln o s ta tično gledanje na vsebino in obliko, hk ra ti pa opozoril na n ep re s tan o p rep le tan je in soodvisnost o b eh ravni v besedilih ,32 sam a po sebi navaja ta k d in am ičn em u pojm ovanju s tru k ­ tur, k a r je p o m e m b n o za tedan je raziskave novega rom ana , hk ra ti pa za še vedno ak tua lno m etodo, ki se je najbrž razvila tud i iz te pozicije - naratologijo. Za p r im e r zgodnje s truk tu ra lis tične obravnave novega rom ana , še m očno zasidrane v fenomenologiji, ne da bi se tega prav zavedala, navajam razpravo B. B raya La notion de structure et le »Nouveau Roman«.33 Avtor postavlja v ospred je form alno p la t del in najbrž iz nje izhajajoče s truk tu re , ki pa jih ne opredeli, kot tega ne storijo številni drugi, izrazito s truk tu ra lis tično u sm erjen i raziskovalci. Tudi v Braye- vem spisu je s t ru k tu ro m ogoče videti v geom etrijsk ih vzorcih, n a o sno ­ vi kater ih se oblikujejo odnosi v (novih) rom anih , najprej na ravni n a ­ racije, na to p a po načelu no tran je povezanosti, na ra tivne logike b ese ­ dila, tud i na ravni fikcije. P redvsem v teoriji, ki je bila blizu novem u ro m a n u ali p a je nas ta ja la znotraj gibanja, je ta tip ob ravnave ostal v veljavi še do zgodnjih sedem desetih let. Publikacija, v kater i s ta poleg Brayeve objavljeni še razpravi L. G eschiera in S. D resdena,34 pa je ena izm ed redkih , ki v tem času poskuša od zunaj p ro d re ti v zakonitosti novega rom ana . Zanimivo je, da se G eschiere v svojem spisu o funkciji s t ru k tu r v francoskem stavku nasloni na Isačenka in ločuje m ed s tru k ­ turo, sistem om in funkcijo, kar je po svoje anticipacija nekaterih Bar- thesovih tez v Communications 4 iz leta 1964. V endar si Geschiere za razlago naveden ih pojm ov pom aga z M erIeau-Pontyjem in njegovimi Signes, k a r spe t kaže na že om enjen i p re tok idej. O bračun z dobo, ki je bila v zvezi z novim ro m an o m tako zelo zazr­ ta v s truk tu ro , p r in aša zborn ik s s rečan ja v Cerisyju le ta 1971, N ouveau roman: hier, au jourd’hui.35 Sodelujoči pisatelji Michel Butor, Alain Robbe-Grillet, C laude Ollier, R obert Pinget, Jean R icardou, ki je s reč a ­ nje tud i vodil, N athalie S a r ra u te in C laude S im on so ob potrd itv i svoje p ripad n o s t i g ibanju vsaj nače lno pristali tud i na geom etrijskost, mate- m atičnost svojih rom anov, p redvsem Simon, Robbe-Grillet, Ollier in R icardou, čeprav je bila m a tem atičnost tedaj na jb rž že del novih po ­ gledov na li tera turo . Zanimivo je, da kritiško razmišljanje - v smislu f rancoskega pojm ovanja kritike - iz te faze novega ro m an a kaže n a po ­ sebne vrste zavezanost s t ru k tu r fenomenologiji, saj se zdi p o m e m b n a p redvsem njihova p riso tnost, fenom enalnost v l i te ra rnem delu, hkrati pa vsekakor sem iotiki ali semiologiji, ko avtorji in raziskovalci aludira- jo na dejstvo, da s tru k tu re v delih ned v o m n o oblikujejo p o sebne siste­ m e odnosov. Tu se zdaj pojavlja vprašan je povezanosti s truk tu ra lizm a in sem io ­ tike, p r iso tnosti sem iotičn ih postopkov že v zače tnem s truk turalizm u. Najbrž velja pri tem razločevati m ed uveljavitvijo m etode, načinom, kako jo je op rede lila širša k u ltu rn a javnost, in no tran jim i zakonitostm i posam ezne usm eritve. Kot p rev ladu joča sm e r v li te rarn ih raziskavah se je sem io tika nedvom no uveljavila šele po struk tu ra lizm u,36 čeprav sta obe usm eritv i izšli iz istih osnov, p redvsem iz Saussurove lingvisti­ ke, in se je s truk tu ra lizem v svojih začetkih p ri Levi-Straussu vzposta­ vil kot sem iološka znanost s p o u d a rk o m na pom enu .37 Prav p om en ali zavračanje p o m e n a se je izkazal za eno m ed ključnim i vprašan ji s t ru k ­ tu ra ln e k ritike in tud i novega rom ana . Kot že rečeno, je vir za sp raše ­ vanje o smislu in pom enu , skupaj z razlogi za zavračanje smisla, n ed v o ­ m no tre b a iskati pri fenomenologiji. Zavračanje sm isla je bilo v novem ro m an u v o sp red ju še posebej v njegovi s truk tu ra lis tičn i fazi. N am esto na sm islu je bil p o u d a re k tedaj n a pom enjan ju , razum ljenem kot p ro ­ ces v tesn i zvezi z odnosi m ed s truk tu ram i, ki se v ro m an ih vzposta­ vljajo ob posebej p o u d a r je n em pisanju, »ecriture«. P roces p isanja po B a rth esu 38 oblikuje avtark ičen svet, ki sam sebi sp ro ti ustvarja svoje razsežnosti in m eje in vanje razpore ja svoj Cas, svoj Prostor, svoje p re ­ bivalce, zbirko p redm etov in mite. S tem se v ro m an u vzpostavlja širše vzeta s truk tu ra , kot jo oprede li Levi-Strauss, »celota, v kateri ni m ogo­ če sp rem en it i niti enega elem enta , ne d a bi s tem sprožili sp rem em b o vseh drugih«.39 To trd itev je skoraj v celoti m ogoče izpeljati iz Saussu- rovega »sistem a znakov«. V litera tu ri so znaki vsekakor besede, ki im a­ jo po R icardoujevem m nen ju tvorno vlogo p ri oblikovanju li terarnega dela, p a naj gre, kot ob sklicevanju na Valeryja trd i avtor,40 za poezijo ali prozo. Tvorna vloga besed je pri R icardouju v zvezi z njegovim m nogokra t u po rab ljen im pojm om produkcija , ned o m n o pa se navezu­ je tud i na tvorbo pom enov, o kateri ta pisatelj in teo re tik ne razpravlja. Prav na njegovem p r im e ru se kaže razlika m ed m iselnostjo, u sm erjeno p re težno k s tru k tu ram , in raziskavami, ki jih v sis tem u znakov zanim a tv o rb a pom enov, k a r je tud i osnovno vprašan je sodobne semiotike. Nejasnosti in om ahovanje v rab i izrazov smisel, »sens«, ali pom en, »signification«, je najti v večini besedil iz šestdesetih in tud i se d em d e ­ setih let. Za p r im e r navajam B arthesa , ki le ta 1963 govori o li te rarnem delu ko t o svojskem sem an tičnem sistem u, ka terega cilj je vnašanje »nekaj smisla« (du sens) v svet, ne pa en sam, dokončni smisel.41 K isti opredelitv i se še leta 1982 vrača rec im o Claude Simon,42 po tem ko je leta 1961 od ločno zavračal celo pom en.43 Dvom o trditvi, d a j e za s truk tu ra lizem značilno zavračanje smisla, bi lahko zbudila B arthesova izjava v eseju Lactivite structuraliste, prav tako iz leta 1963, češ d a je cilj s tru k tu ra ln e raziskave oblikovanje »smisla«, k je r im a p o seben p om en »hotno significans«;44 seveda je tu postavljeno v ospred je prav oblikovanje, nasta jan je sm isla in gre že spe t za zavračanje vnaprej določenega, vsiljenega, dokončnega cilja. Prav v tem eseju p a je B arthes m očno om ahoval m ed oznakam i semio- logija, s truk turalizem , semanaliza, tekstovna analiza, ki zanj pom enijo sm eri v raziskovalnem g ibanju (»m ouvem ent de recherche«), k am o r se p riš teva tud i sam 45 Njegovi Essais critiques so zdaj bolj sem iotični zdaj bolj s truk tu raln i, čeprav jih Dictionnaire encyclopedique des scien- ces du langage op rede li za del s tru k tu ra ln e analize 46 sicer pa B arthesa z d rugo izdajo Degre zero de 1'ecriture iz le ta 1965 postavlja na prvo m e ­ sto m ed sodobn im i francoskim i semiotiki, pri če m e r seveda ne o m e­ nja, d a je to delo nastalo že leta 1953, v povsem d rugačn ih razm erah. Sam B arthes pa v drugi izdaji svojih Essais critiques (1971) kar nekako pozablja na svoj izrazito sem iološki tekst Elem ents de semiologie iz leta 1964 47 k jer je nova, kom aj nastajajoča znanost, nas lon jena n a Saussu- rove izsledke, op red e ljen a kot del nekakšne translingvistike, ka tere p re d m e t naj bi po B arthesu bil zdaj mit, zdaj pripoved, pa spe t časo ­ pisni članek, sk ra tka vsakršen pom ensk i sklop. Kot verjam e B arthes na tem m estu, bo to m o rd a sčasom a postavilo na glavo tud i Saussuro- vo izjavo o lingvistiki ko t delu obče znanosti o znakih in bo na novo razum ljena semiologija posrka la vase velike pom enske eno te diskurza, s č im er bi prišla do izraza eno tnost sočasnih raziskav k oncep ta p o m e­ na v antropologiji, sociologiji, psihoanalizi, stilistiki.48 Pravilnost Bar- thesovih napovedi se je potrd ila na om enjenem prvem semiotičnem kongresu leta 1974, sicer pa je B a rth es že v šestdesetih letih poskušal povezati svoje raziskave v različnih sis tem ih pom enjanja. Leta 1971 n asp ro tn o trdi, d a j e o semiologiji, p redvsem v Parizu, m ogoče govoriti šele po le tu 1966, o d k a r delu je ta D errida in Kristeva, in svoje Essais critiques označi za vzpon semiologije.49 Njegovo zanim anje za različna področja d ružboslovnega raziskovanja m o rd a pojasnjuje tud i njegovo pojm ovanje s truk tu re , ki je p rav v Essais critiques ne op rede li narav ­ nost, tem več s tem, k a r sam a ni, k a r jo zakriva: pravi, d a je s tru k tu ra sam o videz, iluzija (simulacre) p redm eta , v en d a r usm erjen , dejaven vi­ dez, saj ob posnem an ju p re d m e ta p riha ja n a p iano nekaj, k a r je bilo v n a ravnem p re d m e tu s icer nevidno.50 S tru k tu ra je osnovna enota, p a ­ radigm a, stalnica, kvadra t pri M ondrianu , serija pri Pousseurju , k ra tek »verz« v B u torjevem Mobile, m item pri Levi-Straussu, p r i fonologih fo­ nem , p ri li terarn ih kritik ih tem a.51 S tem B arthes p o s red n o nakaže us ­ m eritev in m ožnosti za razvoj ved, ki so izšle iz s truk tu ra lizm a ali celo njegovih p redhodn ikov . Če povežem o D urandovo op rede litev mitokri- tike in B arthesov opis s truk tu re , ki se kaže tud i ko t m item , pridejo na p lan stične točke m ed o b em a kritikom a in znanstvenikom a, ki so p o ­ m e m b n e tud i za razvoj pogledov na novi rom an. B arthesovo om ahovan je m ed s truk tu ra lizm om in m etodo, ki ji pravi semiologija, čep rav se je kasneje, še posebej v zborn iku Semioti- que narrative et textuelle,52 za takšne raziskave v l i te ra tu ri uveljavilo p redvsem im enovanje semiotika, p riha ja še bolj do izraza zaradi njego­ vega p o u d a rk a na s truk tu ra lizm u v p r ispevku Introduction d l’analyse structurale des recits iz le ta 1966.53 Ta razprava je le ta 1977 izšla v zbor­ n iku Poetique du recit, k je r je najavljena v sk lopu s tru k tu ra ln e teorije, kot ce lostno v idenje poetike pripovedi.54 Avtor tu de jansko podaja p reg led sodobn ih raziskav, ki jih sam opredelju je za s truk tu ra lne , kar je tr e b a razum eti v sk lopu njegovega um evan ja semiologije; z B a r th e ­ sovo raziskavo vred se vključujejo v poetiko šestdese tih let. Prav v francoski poetik i p a se o d p ira vrsta vprašanj: eden izm ed ključnih tek ­ stov o njej je nedvom no prispevek Todorova Poetique v zborn iku Q u ’est-ce que le structuralisme? iz le ta 1968.55 Ce bi z M ajerjem vred lah ­ ko sklepali, da se je s truk tu ra lizem leta 1968 um aknil post- s truk tu ra lizm u,56 po tem se zbornik kaže kot o b rač u n s p re tek lo dobo, ki se ne želi v račati k izhodiščnim pojm om , tem več se osredo toč i na njihovo razum evanje in u p o ra b o ob koncu šestdesetih let. Podobno kot nekaj let kasneje zbornik iz Cerisyja za novi ro m an je tud i to delo postav ljeno na m ejo m ed dvem a obdob jem a. Todorov svoji poetik i ne daje a t r ib u ta s truk tu ra lna , čeprav jo n a s truk tu ra lizem veže naslov zbornika. Poetiko, ki po njegovem pom en i raziskovanje li te rarnosti v li te ra rnem delu in ki hk rati razvija teorijo s tru k tu re in teorijo delova­ n ja l i te rarnega d iskurza,57 navezuje Todorov n a Valeryja, n a dognanja rusk ih form alistov in p redvsem Jakobsona, nato pa seže k A ristotelu in njegovi Poetiki. Od p re h o d a iz posam eznega li te ra rnega dela k t ip o ­ logiji, l i te ra rn em u d iskurzu,58 se tud i vp rašan je smisla p ren ese v širši prostor, ko posam ezno delo dobiva smisel v stiku z drugim i deli, s si­ s tem om v red n o t in pom enov, pri č e m e r je sm isel besed ila vedno več kot sam tekst;59 tu se Todorov še posebej sklicuje n a Lotm ana. W ahlova postavitev s truk tu ra lizm a n a znake, ned v o m n o n a sistem znakov, v p rispevku La philosophie entre 1'avant et 1'apres du structura lism e60 je najbrž povod D. Pirjevcu, da tud i f rancosko p oeti ­ ko v se dem dese t ih letih navezuje na raziskave v šestdesetih letih in jo označuje za s truk tu ra lno .61 H kra ti jo povezuje s sovjetskimi raziskoval­ ci, ki jih tud i M ajer spravlja v okvir struk tu ralizm a.62 V en d a r je v zvezi s T odorovom najb rž prav ob njegovi Poetique t reb a govoriti o sem io ti­ ki, k a r bi veljalo tud i za L o tm ana in njegove sodelavce, v sm islu p re ­ v ladovanja novih, od začetnega s truk tu ra l izm a iz pe td ese tih let različ­ n ih razsežnosti. V prašanje vsekakor osta ja odp rto , čeprav ga sam To- dorov želi d o d a tn o pojasniti v Dictionnaire encyclopedique des scien- ces du langage, ko poetiko enači s s tru k tu ra ln o analizo in jo postavlja šele v zgodnja šes tdese ta leta, p redvsem k B arthesu , in s icer na osnovi dognanj Jakobsona, Benvenista in Levi-Straussa. Med p red h o d n ik i po ­ etike navede ves ruski formalizem, nem ško m orfološko šolo (1925-1955) in am eriški New Criticism.63 V istem delu navezuje sem io ­ tiko na Peircea, semiologijo pa vsekakor na S aussura .64 Med p re d h o d ­ nike sem iološke kritike, spe t v francoskem um evanju tega pojma, šteje Todorov tudi Cassirerja z njegovo v francoščini navedeno Philosophie des formes symboliques in na tej osnovi pokaže, kako se je sem iotika v kasnejših letih razvila p redvsem v tako im enovano simbolologijo.65 Šele tu p r ide do izraza razlika m ed poetiko, kakršno je Todorov p re d ­ stavil le ta 1968 in je bila čvrsto zasid rana tudi v Saussurovi lingvistiki, in stopnjo raziskovanja, ko sistem znakov dobiva svoj pom en p re d ­ vsem v simbolih, v tipologiji odnosov pa je treb a govoriti tudi o sm is­ lih, seveda v množini, in ne več le o pom enih . Todorov, ki sam sebe im enuje le še semiotik, se je vprašan j.o sim bolih lotil v delu Theories du symbole iz le ta 1977,66 k jer gre pri iskanju zasnov sodobne sem ioti­ ke do Avguština in torej n a re d i v to sm er še odločilnejši korak od Jakobsona,67 m ed tem ko K risteva išče izhodišče pri stoikih, nato pa se­ miotiki v Franciji določi za n ep o s re d n e p red h o d n ik e p redvsem am eri ­ ške aksiom atike, npr. Peircea. V že naveden i razpravi pa Jakobson za osrednje vprašan je sem iotike postavlja pom en - s katerim se je Todo­ rov ukvarjal p redvsem v sklopu struk turalizm a. Jakobson povzame oprede litev po m en a pri Peirceu, ki govori o p revodu nekega znaka v d ru g znakovni sistem, kar p redvideva soobstoj različnih sistem ov ali jezikov in njihovo interakcijo, torej že tud i in ter tekstualnost.68 Za tak ­ šno razum evanje p o m e n a se je ob Peirceu nedvom no zavzemal tudi Saussure, in prav to misel je v svojem pojm ovanju sem iotike aktualizi­ rala tud i Julia Kristeva. Njena semiotika, kot sam a pravi le ta 1.983 v reviji L'Infini,b9 je ­ mlje s truk tu ra lis tično dediščino za osnovo svojih raziskav in v s t ru k tu ­ ri vidi fo rm alno stvarnost, ki zagotavlja smisel pojavov.70 Ne glede na dejstvo, d a B arth es v svojih Elem ents de semiologie že o p e r ira z d ina ­ m ično s truk tu ro , K risteva vprašan je n jene dinamizacije na tem mestu, leta 1983, postavlja v je d ro svojih prizadevanj, ki se v vsej polnosti po ­ kažejo šele v n jenem tako im enovanem parag ram atičnem pojm ovanju l i te rarnega teksta: gre za nekakšno izkrivljenost znakov in njihovih struk tu r , ki gradijo neskončno n a d d e te rm in iran o s t smisla (du sens) v li tera turi.71 Med osnovami, na ka terih gradi K risteva svoje videnje lite­ ra tu re , sam a po u d ar ja poleg Saussurovih Anagram mes p redvsem izjem no vlogo Bahtina, ki ga im enuje postform alis ta in v njem vidi sin ­ tezo form alizm a in zgodovine. Njegovi pojmi polifonije, a lte r ite te in di- alogizma jo vodijo k opredelitv i in ter tekstualnosti, do ka te re p rihaja tud i na osnovi b ran ja Freudovih del.72 Poleg K risteve je tudi Todorov svoje vedenje o B ah tinu prinesel iz Bolgarije in se z njim vključil v razvoj francoske li te rarne teorije. Pri Todorovu se je dialog z B ahtinom izkristaliziral v delu Mikhail Bakhti- ne, le principe dialogique,73 k je r je p o d č r ta n a iz redna ak tua lnos t Bahti- nove misli, p redvsem pojm a alteritete , drugosti na različnih ravneh li­ te ra rn e teorije in v tako im enovani filozofski antropologiji, do katere se je očitno razširilo Bahtinovo obzorje, z njim pa po svoje tud i obzorje sodobne li te rarne vede. Od Levi-Straussove s tru k tu ra ln e an tropo log i­ je, ki je tako m očno vplivala na poetiko, p redvsem s truk tu ra lno , je bilo tak razvoj nedvom no pričakovati, čeprav o n jem ni m ogoče izreči do ­ končne sodbe. Za an tropo loga se razglaša tudi G ilbert Durand, ki p ro ­ s to r za svojo antropologijo še vedno vidi znotraj l i te rarne teorije. V isto sm er gredo tudi neka te ri francoski kom parativisti, ki govorijo o ku ltu rn i antropologiji, kako r na p r im e r D. H. Pageaux.74 Sam Todorov pa je v svojem najnovejšem delu Critique de la critique75 razvil vp raša ­ nje d ialoga in d ia loške znanosti, kar je, nedvom no pod vplivom Bahti- na, opazen korak napre j od njegovih prejšnjih tekstov. Kristeva se z B ah tinom m o rd a ni ukvarja la tako obširno, zato pa je o njegovem p om enu in sp rem em bah , ki jih je vnesel v zavest o li te ­ raturi, spregovorila veliko prej, že leta 1966 v p rispevku Le mot, le di- alogue et le roman, vključenem v njeno knjigo Sem eiotike iz le ta 1969.76 Kristeva takoj poudari, da gre pri B ah tinu za logiko, d rugačno od znanstvene,77 s č im er p o sred n o opredelju je svojo sem iotiko ali sema- nalizo, kot jo sam a tudi imenuje: o razlikah m ed o b em a na tem m estu ni m ogoče posebej razpravljati. Kristeva s predstavitv ijo B ah tina po ­ stavlja p redvsem osnove za svojo teorijo, ko pravi, da je Bahtin hkrati pisatelj in učen jak in m ed prvimi, ki so Statično drob itev besedil zam e­ njali z m odelom , kjer l i te rarna s tru k tu ra ni d an a sam a po sebi, a m ­ pak se oblikuje glede na d rugo s truk tu ro . K akor trdi, je taka dinamiza- cija s tru k tu re m ogoča šele na osnovi izhodišča, po k a terem li terarna beseda ni točka, neprem akljiv smisel, tem več prekrivan je tekstua ln ih površin, dialog različnih p isav /p isan j.78 Tu Kristeva v svojem jeziku podčrtu je n ek a te ra izhodišča s tru k tu ra ln e lingvistike, ki jih nam esto v sklopu sem an tike u po rab lja na sin taktični ravni celo tnega li terarnega dela.79 Določitev p ara g ra m a pri Kristevi je kljub n jenem u dolgu lingvi­ stiki nedvom no treb a najprej navezati na gornje misli o Bahtinu. Sam a pravi, d a v parag ram atičnem um evanju pesn iškega jezika,80 ki tudi za­ njo, prav kako r za Todorova in d ruge zagovornike poetike, zajema vso li tera tu ro ,81 vidi tri teze. Po prvi je pesniški jezik ed ina neskončnost koda, po drugi je li te rarno besed ilo dvojno: zap is /p isan je in branje, po tretji pa je l i terarno besed ilo p ro s to r ali obm očje (reseau) povezav.82 Iz tega nato oblikuje svoj paragram atsk i p ro s to r /o b m o č je , ki je po njeni opredelitv i tabu larn i, nelinearn i m odel obdelave li te rarne podobe, d rugače povedano, d inam ični in prostorsk i grafizem, ki označuje plu- r id e te rm in iran o s t smisla v pesn iškem jeziku. Njen pojem p ro s to r a /o b ­ močja nadom ešča enoplastnost, linearnost, ki jo posrka vase, obenem pa daje vedeti, d a j e vsaka ce lo ta ali sekvenca zaključek in hkrati zače­ tek polivalen tnega odnosa. Njen n am en je formalizirati sim bolično de ­ lovanje jezika, ki ga vidi kot d inam ični zapis, gibljivi »gram«, se pravi kot paragram , ki oblikuje, ne pa izraža smisel.83 V tej misli je nedvo ­ m no m ogoče najti tudi pojem produkcije , ki pri Kristevi vodi do tega, če m u r bi lahko rekli pom enjanje, signifiance, kar je eden izmed te m e ­ ljev n jene sem analize.84 Njeno parag ram atično um evan je l i te ra tu re se hkrati nu jno navezuje na simbolnost; tud i ona torej raziskuje v smer, ki jo je Bahtin im enoval simbolologija. Največja p red n o s t n jenega kon ­ cep ta je m o rd a v tem, d a želi navezati dialog z vsemi p lastm i li te ra rn e ­ ga teksta; s im bolnost ima svojo zasnovo v odnosih , ki se vzpostavljajo na oblikovni, s tru k tu rn i ravni besedila. Prav zaradi povezav najrazlič­ nejših ravni li te rarnega dela lahko priha ja do eksplozij smislov, k i j ih v delu zaznava semiotik .85 K risteva enači p arag ram atičnos t z d ia loškos­ tjo, ki je zdaj veljavna za b ra lca semiotika, zdaj za pisca ali za sem iotič ­ no prakso pisanja.86 Tudi pri njej se torej kažejo odsevi miselnosti, ki im a svoje k o ren ine že v dialoškosti, pou d ar ja povezavo m ed teorijo in prakso in p redvsem v postopkih briše mejo m ed njima, čeprav se n ju ­ ni p roduk ti m ed seboj razlikujejo. Bralni gram i (gram m es lecturaux), ki jih pri Kristevi velja enačiti z in tertekstualnostjo , so zato elementi, ki jih sem iotik razkriva v li te rarnem delu, hkrati pa na njih gradi tudi svojo misel. Ob doslej navedenem si lahko zdaj og ledam o še n eka te re vidike v razvoju novega rom ana , za katerega je m ogoče reči, da je tekel vzpo­ red n o z opisanim dogajanjem, čeprav zagotovo ne vedno v istem rit ­ mu. Novi rom an je nedvom no tesno povezan s sočasno poetiko, kam or je poleg Barthesa, Todorova in d rug ih treb a šteti tudi Kristevo. Zani­ mivo je, da jo D. Pirjevec na osnovi francoskega zborn ika Essais de semiotique poetique (1972)87 skupaj z G reim asom prišteva k s t ru k tu ­ ralni poetiki.88 Kot nekakšen odsev trd itvam Kristeve o povezavah m ed teorijo in p rakso in o p rep le tan ju n junih postopkov tud i avtorji novega rom ana, najizraziteje Ricardou, pa tudi B u to r in drugi, p re d ­ vsem v struk tu ra lis tičn i fazi gibanja že sami poudarja jo povezave m ed vsemi ravnm i svojega književnega, ne le l i terarnega udejstvovanja.89 Ko Kristeva govori o prvih rom anih Butorja, Robbe-Grilleta in Sarrau- tove, celo trdi, da postaja m oderna literatura rte samo znanost o p ri ­ povedi, tem več tudi znanost diskurza, ki postavlja v ospred je poetično funkcijo jezika (v smislu Jakobsonovih opredelitev) in se sp rem in ja v raziskovanje nara tivn ih s truk tu r . Om eniti velja, da se sicer leta 1981 objavljeno delo Le langage, cet inconnu90 naslanja na raziskave iz začet­ ka šestdesetih let in da se Kristeva kasneje ni vračala k novem u ro m a ­ nu, kar vsekakor pom eni, da nanj ni aplicirala svojih kasnejših izsled­ kov, zato pa se je m nogo intenzivneje ukvarja la s skup ino Tel Ouel in še posebej s Sollersom. V endar je v novem ro m an u očitno že od začet­ ka videla p redvsem njegove s tru k tu ra ln e značilnosti, kot pravi, resn ič ­ no slovnico pripovedi.91 Rom an, ki naj bo raziskovanje, kot pravi Kri­ steva, torej znanost o li te rarnem diskurzu, je p redvsem znanost in spraševanje o sebi: to je m ogoče navezati na že om en jeno opredelitev poetike, ki jo p red laga Todorov v zborn iku Q u’est-ce que le slructuralisme?.92 Prav k ak o r je v poetiki silno težko poiskati ločnice m ed s tru k tu ­ ra lno - narato loško, p re težno im anen tno obravnavo lite rarnega dela - in sem iotično usmeritvijo, ki še posebej pri Kristevi privede do hiper- p rodukcije smislov, je tudi v razvoju novega ro m an a m ogoče le p o d č r ­ tati glavne usm eritve, ki se kažejo pretežno v teore tičn ih spisih Robbe- Grilleta in Sarpautove v prvi te r R icardouja v drugi fazi gibanja. Vseka­ kor je vprašljivo, ali je p raksa zares udejan ja la sk upna izhodišča ali pa je v vsakem posam eznem ro m an u po svoje aktualizira la sim biozo med dosežki in spoznanji treh glavnih usm eritev dobe, fenomenologije, s truk tu ra lizm a in semiotike. Prav ob Claudu S im onu je m ogoče videti, d a j e njegova izhodiščna pozicija ob priključitvi gibanju leta 1957 ne ­ kako fenom enološka, p red tem pa so njegova dela iskanje poti, osvo­ bajanje p redvsem iz eksistencia lis tičnih vzorcev. Že z ro m an o m a La Route des Flandres (F landrijska cesta, 1960) in Le Palače (Palača, 1962) razvija S im on p redvsem nara to loške postopke, v drugi polovici še s tde ­ setih let pa se s truk tu ra ln i naravnanosti nekako izm akne in se k njej v rne šele po letu 1970 kar s trem i rom ani. Deli s konca šestdesetih let, Histoire (Zgodovina ali Zgodba, 1967) in La Bataille de Pharsale (Bitka pri Farsalu, 1969), bi po svoje že ustrezali videnju literature, ki ga v svoji Sem iotiki p red laga Kristeva, čeprav imajo njene opredelitve para- gram ov in polisem ije največji p om en p redvsem za ro m an Les Georgi- ques (Georgike, 1981). Za S im ona je značilno nekakšno preh itevan je in nato vračan je k usm eritvam , ki jih prej še n i povsem razvil ali pa m o r ­ d a še ni do konca izrabil vseh njihovih razsežnosti. Tu so najbrž razlogi za pisateljevo zadržanost do glavnih dogajanj v gibanju. V zborn iku iz Cerisyja, ki je izšel leta 1975 in je posvečen prav Sim onovem u opusu,93 p a je čutiti veliko pisateljevo zavezanost R icardoujevem u pojm ova­ nju novega rom ana . Prav to dejstvo lahko navaja k n apačn im sklepom, da je R icardou še sred i sedem dese t ih let obvladoval in usm erja l novi ro m an s svojo teorijo, s poetiko v sm islu s tru k tu ra ln ih opredelitev , ki je de lno že tud i semiotika, čeprav jo v sis tem u znakov p re težno zanim a le delovanje s truk tu r . Po sim poziju o novem ro m a n u le ta 1971 in že om enjen i objavi zborn ika leta 1972 naj bi s ledila tretja, veliko bolj raz n o ro d n a in več­ p o m e n sk a faza, ki jo je m ogoče označiti za sem iotično, kljub doslej n a ­ kazanim m ejn ikom p a jo je težko časovno opredeliti . O razvoju gibanja na p o d o b en način govori Robbe-G rillet na simpoziju v Cerisyju leta 1977, to k ra t posvečenem B arthesu: po njegovem je p rva s lepa ulica gi­ ban ja novi rom an v p e tdese tih letih, d ru g a slepa ulica p a Ricardoujev novi novi rom an . Obe fazi se m u zdita že preseženi, čeprav ne ve, kako naj označi sledeče, očitno še neopredeljeno obdobje, kam or vabi Bar- thesa v vlogi pisatelja, ki je v teoriji po Robbe-Grilletovem m nen ju že razvil p osebno obliko poetičnega pisanja.94 O p rem ik ih glavnih tokov gibanja k novim nač inom pisanja, še bolj p a o R icardoujev ih novih pogledih na l i te ra tu ro priča njegovo delo N ouveaux problem es du rom an,95 v k a te rem poleg F laubertove in P roustove ob ravnava svojo, Robbe-Grilletovo in S im onovo prozo. Za Sim onov ro m an Triptyque (Triptih, 1973) ugotavlja, da na novo ude ja ­ nja eg ipčansko m itično s truk tu ro , p redvsem m item razkosanja božje­ ga sinu Ozirisa. Lahko bi torej sklepali, d a je tud i R icardou preše l v sim bolologijo ali že k a r m itokritiko, ki se n a osnovi doslej povedanega vključuje v razvoj struk tu ra lno-sem io tične misli. V endar Ricardoujev p rispevek na deve tem kongresu m e d n a ro d n e zveze za prim erja lno književnost le ta 1979 v In n sb ru c k u kaže še d rugačno pojm ovanje so­ časnega dogajanja v li teraturi. V p e tdese tih letih naj bi v Franciji po njegovi sodbi resn ično prev ladoval »Nouveau Roman«, ki je postavil pod vprašaj pripoved, zgodbo, za še s tdese ta leta pa naj bi bil značilen p reh o d k m nožinsko označenim novim rom anom , »Roman(s) Nou- veau(x)«, ki pom enijo p re lom s posnem anjem , m imesis.96 V drugi fazi R icardou zdaj ne navaja več piscev, ki jih je za p r ipadn ike novega rom ana potrdilo srečanje v Cerisyju leta 1971, tem več M auricea Ro- cha, R enauda Cam usa in Tonyja D uparca - vse tri z deli iz sedem dese ­ tih let, ob ka te ra postavlja tud i dva Simonova, precej raznovrstna ro ­ m ana, Bitko pri Farsalu in Les Corps conducteurs (Vodila, 1971); o njiju ugotavlja, d a sta anti-d iegetična rom ana , v ka terih s icer p riha ja do raz­ krajanja pripovedi, zgodbe, d a pa ta še ni odpravljena, prav kako r ro ­ m ani iz p e tdese tih let, ki so nastop ili p ro ti posnem anju , tega niso o d p ra v i l i97 Razlikovanje m ed o b em a tokovom a je kom aj opazno, Ri­ ca rd o u se ne spušča globlje v vprašan je m im etičnosti te l i tera ture , kot je v svojem članku o s truk tu ra ln i poetik i storil rec im o Pirjevec, čeprav je ravno vprašan je m im etičnosti v je d ru R icardoujevega prispevka. Iz njega prej ko slej veje obču tek poraza, nesposobnosti udejan jan ja d e ­ k la riran ih ciljev, za ka tere se je najod ločneje zavzemal p rav R icardou in so vanje v nekem obdob ju nedvom no verjeli tud i d rug i pisatelji. Ri- cardou jeva n en a v ad n a klasifikacija g ibanja in uvajanje novih im en p r i ­ čata, d a je novi ro m an vendarle nalete l n a posnem ovalce ali iskalce v isto ali p o d o b n o sm er, čeprav značilnosti g ibanja s tem še n iso jasneje p redstavljene. Prav avtorja, ki so ju dolga le ta postavljali v osp red je novega ro ­ m ana, torej ne m o re ta pom agati določiti, kam se je gibanje usm erilo po drugi, izrazito s truk tu ra ln i fazi. N edvom no bi si s paragram i, o ka te ­ rih govori Kristeva, lahko pom agali tud i pri b ran ju zadnjih objavljenih del p redstavn ikov novega ro m an a in ob tem ugotavljali, kako se s p o ­ močjo in ter teks tua lnos ti ro m an e sk n e tvo rbe širijo v p ro s to r in čas. V po d o b n o sm e r bi lahko raziskovali tud i s pom očjo G era rd a G enetta , z njegovo shem o h ipo tekstov in h ipertekstov, kako r jih razvija v delu Palimpsestes98 in z njimi m o rd a neposredneje prikazuje razm erja, ki se oblikujejo ob tistem , č e m u r Kristeva pravi b raln i grami. G enette , eden izmed ključnih p redstavn ikov nove kritike, se je k sem iotiki usm eril šele po do lgo le tnem ukvarjan ju s s tru k tu ra ln o poetiko. Ob iskanju h i­ potekstov sodobne l i te ra tu re tud i v delih p ripadn ikov novega rom ana, p redvsem B utorja in Robbe-Grilleta, ugotavlja njihovo m ito loško pa- radigm atiko. S icer se ne ukvarja z vprašan jem sodobne aktualizacije mitemov, am pak se naslanja predvsem na antična besedila, ki so že sama h ipe rteks t glede na prvo tn i m itološki vzorec. Njegova dognan ja m eče ­ jo novo luč n a razvoj novega ro m an a in ga v celoti postavljajo v sklop h iperteks tua lnosti ali raje palim psestnosti. Po njegovi sodbi se tud i ro ­ mani, nastali v času, ko je struk tu ra lizem zavračal zgodovino in se je o stro ograjeval celo od bližnje preteklosti , ne m orejo izmakniti v rača ­ nju k temeljni s truk turi, ki jih določa, torej k mitu. G enette ves čas osta ja znotra j l i te ra tu re in tud i h ipe rtek s tu a ln o s t razum e p redvsem v smislu p renašan ja istih s t ru k tu r v sk lopu um etn iške besede, na ravni n jene poetične funkcije (spet v Jakobsonovem smislu). K risteva pa po d rugi s tran i pogosto opozarja n a lastnost semiotike, da razmišlja o d rug ih jezikih, o d rug ih sistem ih, ki niso vezani n a besedo, čeprav so j i m o rd a podrejeni. In te r tek s tu a ln o s t pri njej lahko razum em o kot d i­ alog z d rug im i um etnostm i, z e lem enti iz različnih pom enskih sklopov, za kar je m ogoče najti po trd itev že pri Bahtinu . V isto sm er gre tud i spraševanje o d rugosti in dialoškosti pri Todorovu. D urandova m itoanaliza, ki je nekakšno nadaljevanje doslej p r ik a ­ zanih silnic, tud i po svoji oznaki najbrž ni daleč od semanalize, ki pa jo Kristeva nas lan ja na spoznanja iz psihoanalize. Za razliko od svojih p redhodn ikov je G. D urand prazno s tru k tu ro form alnega s truk tu ra liz ­ m a zam enjal s figurativno, polno s truk tu ro , in s tem vzpostavil m ost m ed sim bolom in m ito m ." Tako je storil ko rak od sim bolologije k razi­ skavi, ki bi jo z M eletinskim lahko im enovali poetika mita. Simboli se v D urandovi razlagi oblikujejo v sk lopu mitov, ti pa so po n jegovem p o ­ slednji diskurz, m odu l zgodovine, pos lednja referenca, na osnovi ka te ­ re je m ogoče razum eti zgodovino. Osnova za njegovo sklepanje je trd i ­ tev, da ni m eje m ed pom ensk im i scenariji an tičn ih mitologij in sodo ­ b n im oblikovanjem ku ltu rn ih pripoved i ozirom a zapisov v literaturi, likovni um etnosti , ideologiji in zgodovini.100 Njegova m itoanaliza, ki razkriva vračan je posam ezn ih m item ov v različnih obdob jih naše zgo­ dovine, p o u d a r ja pom en mitologije za naš čas, v 20. stoletju pa še pose ­ bej pa rad igm atično p riso tnost H erm esa, ki je nosilec m item a p o sred ­ nika, lika, ki naj zagotavlja kom unikacijo in dialog. K akor je poskuša la pokazati priču joča razprava, se v zadnjem času nam esto z natančnejš im i oprede litvam i dogajanj v posam eznih so d o b ­ nih li te rarn ih g ibanjih sreču jem o z vrsto m e to d v li terarn i teoriji, ki m ečejo povsem novo luč na že uveljavljene p reds tave o li te ra tu ri za­ dnjih treh ali š tirih desetletij. Če je novi ro m an resn ično zadnja in sko­ ra jda ed ina k o h e re n tn a l i te ra rn a sk up ina v povojni Franciji, kako r m e­ nijo nekateri , po tem si najbrž ni odveč ogledati sp lošni in te lek tualn i in m iselni p rostor, ki je po eni s tran i nedvom no om ogočil razvoj in raz­ cvet tega gibanja, po d rugi p a s svojimi silnicam i hkrati zavrl ali omejil d ruge procese. Razprava je poskuša la prikazati p rem ike iz fenom eno ­ logije v s truk tu ra lizem in na to v semiotiko, kak o r so se na eni strani dogajali v š iršem povojnem francoskem kontekstu , nato pa v teoriji novega rom ana , v zapisih o tem gibanju in slednjič pri nek a te rih n je­ govih piscih, še posebej pri C laudu S im onu. Zanim al jo je p redvsem dialog, p re to k idej m ed širše uveljavljenimi teore tičn im i izhodišči in njihovo aplikacijo ali spodbudam i, ki so jih sprožile v ožjih skupinah. Zato tukaj n iso bili p o d robne je predstav ljen i in te rn i procesi v novem rom anu; prav tako niso bila širše zastavljena vprašan ja o zgodovinski pogojenosti posam eznih ob ravnavan ih teo re tičn ih izhodišč v Franciji. N asp ro tno pa je v o sp red ju teo re tično delovanje neka te rih osrednjih osebnosti tega časa, ki so posvečale svojo pozornost dogajanju v so ­ dobn i li te ra tu ri in s tem p o s red n o tud i nivoju zavesti v povojni F ranci­ ji. Spisi B arthesa , Todorova, Kristeve, G. D uran d a in drugih, skupaj z deli teore tikov novega rom ana, so izrazit p r im e r za prem ike, ki so se dogajali v teh letih, pa tud i za razhajanja in za k o n trad ik to rn a stališča; o njih si opazovalec s s tran i težko oblikuje en o tn o in d o k ončno sodbo, vsekakor p a kažejo živahno kresan je m nen j in opozarjajo na n e p re s ta ­ no relativizacijo uveljavljenih stališč, kar je nedvom no en a izm ed te ­ m eljn ih značilnosti naše dobe. OPOMBE: 1 Mongin, Olivier Harmoniques (Autour de Merleau-Pontv); Esprit 6, junij 1982, str. 146-147. 2 Prav tam, str. 147. 3 Jakobson, Roman: Coup doeil sur le developpement de la semiotique. V: Pa­ norama semiotique: Actes du premier congres de l' Association Internationale de Semiotique, Milan, juin 1974. The Hague; Pariš; New York: Mouton, 1979, str. 6-7. 4 Esprit, n.m., str. 147. 5 Tako Mongin v Espritu navaja Levi-Straussovo stališče iz Tristes tropi- ques, str. 62-63 (Pariš, Plon, najbrž izdaja iz 1955). 6 Robbe-Grillet, Alain: Nature, humanisme, tragedie. V: Pour un nouveau ro­ man. Pariš, Minuit, 1963, str. 45-67. 7 Kakor ju razlaga Vladimir Arzenšek v delu Fenomenologija in marksizem. Maribor, Obzorja, 1969 (1970). 8 Esprit, n.m., str. 147. 9 O podrobnostih razvoja novega romana, predvsem iz zornega kota njego­ vih pripadnikov, govori moja razprava Metamorfoze novega romana. Nova revi­ ja, št. 22/23, 1984, str. 2497-2508. 10 Pariš, Debresse, 1968. 11 Pariš, Bordas, 1976. 12 Astier, n.m., že str. 11 in dr. Gre za odpor novega romana do Sartrovih stališč v Situations II, 1948. 13 Predvsem 2. poglavje od strani 93 naprej. 14 Le Sage, Laurent: The French New Novel. Pennsylvania, 1962. - Mercier, Vivian: The New Novel, From Queneau to Pinget. New York, 1966, 1971.4 - Rou- diez, Leon: French Fiction Today. Nevv Brunswick; New Jersey, 1972. - Stur- rock, John: The French New Novel. London, 1969. 15 Sturrock, str. 24 in sl. 16 Robbe-Grillet se zelo pogosto sklicuje na fenomenologijo v delu Pour un nouveau roman, n.m.; Butor, Repertoire I, II. 17 Fenomenologija in marksizem, n.m., str. 6. 18 Barthes, Roland: Essais critiques. Pariš, Seuil, 1964, 1971.2 Na Robbe- Grilleta se nanašata članka Litterature objective (str. 29-40) iz leta 1954, o roma­ nu Gommes, in Litterature litterale (str. 63-70) iz leta 1955, za roman Le Voyeur. 19 N.m., str. 246. 20 Pariš, UGE, 1968. 21 Prav tam, str. 423. 22 Prav tam, str. 422. 23 Prav tam, str. 433. 24 Prav tam. 25 Očrt literarne teorije. Ljubljana, CZ, 1983, str. 184 in sl. 26 Ducrot, Oswald; Todorov, Tzvetan: Dictionnaire encyclopedique des scien- ces du langage. Pariš, Seuil, 1972; najbolj na str. 111. 27 Nouvelle critique et iart modeme. Pariš, Seuil, 1968, str. 14. 28 Pourquoi le roman? Pariš, Bruxelles, 1974, str. 119. 29 Pariš, Berg International, 1979. 30 Prav tam, str. 308. 31 Prav tam. 32 V delu Problemes du nouveau roman. Pariš, Seuil, 1967, str. 11: »la narra- tion est la maniere de conter«; »la fiction est ce qui est conte«. 33 Het Franse Boek: La notion de structure. Le Haye, Van Geor Zonen, 1961. 34 Geschiere, Lein: Fonction des Structures dans la Phrase frangaise\ Dres­ den, Sem: Critique litteraire et structure, prav tam. 35 Pariš, UGE, 1972,1. Problemes generaivc; 2. Pratiques. 36 Boris Majer v svojem delu Strukturalizem (Ljubljana, 19782), govori samo o poststrukturalizmu, ki ga postavlja v čas po letu 1968, in vanj vključuje tudi avtoije, ki se že z naslovi svojih del opredeljujejo za semiotiko. 37 Gre za antropologijo, ki želi biti »semeiološka« znanost, odločno na rav­ ni pomena: Anthropologie structurale. Pariš, Plon, 1958, str. 399. 38 Degre zero de lecriture. Pariš, Seuil, 19723 (ponatis izdaje iz leta 1953), str. 25. 39 Anthropologie structurale, n.m., str. 306. 40 Pour une theorie du nouveau roman. Pariš, Seuil, 1972, str. 10 in sl. 41 »Mettre ’du sens' dans le monde mais non pas 'un sens’«; prim. Qu'est-ce que la critique?, v Essais critiques, str. 256. 42 Revolution No. 99, 22.-28. januar 1982, str. 37. 43 Osnova za Simonovo izjavo iz leta 1961: A. Bourin: Cinq romanciers ju- gent le roman. Les Nouvelles Litteraires No. 1764, 22. 6. 1961, str. 7; No. 1765, 29. 6. 1961, str. 8. 44 Essais critiques, str. 218. 45 Prav tam, str. 7. 46 Dictionnaire encyclopedique . . str. 122. 47 Communications 4, 1964; Barthes povzema to razpravo, na osnovi katere ga uvrščajo med semiotike, v drugi izdajo Degre zero de lecriture iz leta 1965 (Pa­ riš, Gonthier, serija Mediations; izdaja ni več dosegljiva). 48 N.m., vse str. 2. 49 Essais critiques, n.m., str. 8. 50 Prav tam, str. 214. 51 Prav tam, str. 216. 52 Ed. C. Chabrol, Pariš, Larousse, 1973. 53 Communications 8, 1966. 54 Barthes; Kavser; Booth: Poetique du recit. Pariš, Seuil, 1977, str. 6. 55 Pariš, Seuil; Todorov je svojo razpravo ponatisnil v samostojni obliki: Po- etique. Pariš, Seuil, 1973. 56 Strukturalizem, gl. op. 36. 57 »discours litteraire«, Qu’est-ce que le structuralisme?, vse str. 102. 58 »metamorphoses de tel ou tel aspect du discours litteraire«, prav tam, str. 153. 59 Prav tam, str. 154. - Todorov očitno razlikuje med pomeni, ki se obliku­ jejo v posameznem literarnem delu, in njihovim osmišljanjem v širšem sklopu; na to je mogoče navezati veliko prej izraženo Barthesovo opredelitev pojma »ecriture« v Degre zero . . ., 1953 in 1972, str. 14: »(.. .) 1 ecriture est une fonction: elle est le rapport entre la creation et la societe«; in tudi: »1 ecriture est done la morale de la forme«, prav tam, str. 15. 60 Qu'est-ce que le structuralisme?, n.m., str. 304. 61 Strukturalna poetika in literarna znanost Slavistična revija 21, št. 2, april- junij 1973. 62 Strukturalizem, več navedb. 63 Dictionnaire encyclopedique . . . , str. 110, 111, 112. - Morda v tem sklopu ne bo odveč navesti, da Jakobson vidi poetiko v sklopu lingvistike, »la poetique a affaire a des problemes de structure linguistique«, ta pa je pri njem že del šir­ še teorije znakov, »la semiologie (ou semiotique) generale«, ki prav tako pogo­ juje raziskave v poetiki. Prim. Essais de lingustique generale, Pariš, Minuit, 1963, str. 210, razprava Linguistique et poetique. 64 Dictionnaire encyclopedique. . . , str. 113, 115. 65 Prav tam, str. 116; str. 121: »on s'attache au rapport de symbolisation«. 66 Izdano pri Seuilu; nadalje tudi v Symbolisme et interpretation. Pariš, Seuil, 1978. 67 Jakobson, Panorama semiotique, n.m.; Kristeva: Semeiotike, 1969, str. 17, str. 199-207; Le langage, cet inconnu, (1969) 1981, str. 291. 68 Panorama semiotique, n.m., obakrat str. 9. 69 Memoire. LTnfini 1, zima 1983, str. 44: »Pour nous, le structuralisme (pour autant qu’on puisse generaliser des recherches qui vont de Jakobson a Levi-Strauss ou a certains travaux de Benveniste, comme de Barthes ou de Gre- imas) etait deja un acquis.« 70 Prav tam; v zapisu je očiten premik od pomena k smislu, ki pa je čvrsto zasidran v strukturi. 71 Prav tam; zveza z že omenjeno Barthesovo sintagmo »du sens« (prim. op. 41) je tu očitna. 72 Memoire, n.m. 73 Pariš, Seuil, 1981. 74 Pageaux, D.H.: L’imagerie culturelle. Synthesis VIII, 1981, str. 169-185; Vi - magerie culturelle: de la litterature comparee d 1'anthropologie culturelle. Synthe- sis X, 1983, str. 79-88. 75 Pariš, Seuil, 1984. 76 Pariš, Seuil; str. 143-173. 77 Prav tam, str. 143. 78 Prav tam. 79 Pri tem ne more mimo Barthesove terminologije iz eseja v Communica­ tions 4, 1964 (Barthesa navaja v opombi na str. 174 v Semeiotike). 80 »Langage poetique«; Semeiotike, str. 175. 81 O tem tudi v Semeiotike, str. 176. 82 »Reseau de connexions«, vse prav tam, str. 175. 83 »Reseau paragrammatique«, »paragramme«, vse prav tam, str. 184. 84 Prav tam, str. 374. 85 Kot pravi Kristeva: »Decrire le fonctionnement signifiant du langage po- etique, c’est decrire le mecanisme des fonctions dans une infinite potentielle.« Semeiotike, str. 180. 86 Prav tam, str. 197. 87 Pariš, Larousse, 1972. 88 Slavistična revija, n.m. 89 Ricardou v vseh svojih teoretičnih delih; Butor v Repertoire II. Pariš, Mi- nuit, 1964, str. 294-295. 90 Pariš, Seuil, 1981, n.m., str. 290-291. 91 Prav tam, str. 290. 92 N.d., str. 164. 93 Claude Simon/Colloque de Cerisy. Pariš, UGE, 1975. 94 Pretexte: Roland Barthes. Pariš, UGE, 1978, str. 253-254. 95 Pariš, Seuil, 1978. 96 Aspects du roman antirepresentatif. V: Proceedings of the IXth Congress of ICLA, Innsbruck, 1979. Innsbruck, AMOE, 1982, IV, str. 123-124. 97 Prav tam, str. 127. 98 Pariš, Seuil, 1982. 99 Figures mythiques . . ., str. 13; str. 87-88. 100 Prav tam, str. 29; str. 31.