Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Akcija zbiranja sredstev
Že v prvi letošnji številki Kočevskih novic z dne 11. 2. 1987 smo objavili pobudo Sveta za socialno in zdravstveno politiko ter Sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri P OK SZDL Kočevje, da se začne z akcijo zbiranja sredstev za nakup aparata za ultrazvok.
Tako je že prva aktivnost zbiranja stekla ob dnevu žena, ko so se posamezni delovni kolektivi prostovoljno odločili, da namenijo del sredstev, ki so jih oblikovali za priložnostna darila ženam — delavkam ob njihovem prazniku, za nakup aparata za ultrazvok.
Ob samem začetku zbiranja sredstev so nastale določene nejasnosti. Tako ni bila znana cena aparature pa tudi žiro račun pri Zdravstvenem domu Kočevje še ni bil odprt. Te nejasnosti so neugodno vplivale na sam potek akcije.
Na posebnem žiro računu Zdravstvenega doma Kočevje (št. 51300-743-22022) se je doslej zbralo 1.118.038 din. Sredstva so prispevali naslednji kolektivi:
Tekstilana	206.600	din
OS ZSS	8.858	din
OK ZSMS	4.945	din
OK SZDL	9.118	din
OK ZKS	7.870	din
OO	ZZB NOV 1.848 din DO Melamin,
DSSS	212.707	din
in 115.000 din
DO Melamin,
TOZD Storitve 139.720 din in 10.000 din
DO Melamin,
TOZD Melapan 281.136 din DO Melamin,
TOZD Komeloli 90.239 din.
Akcija zbiranja sredstev bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo zbrana potrebna sredstva, in sicer približno štiri stare milijarde.
Zato prosimo vse delovne kolektive, družbene organizacije in društva ter tudi posameznike, da se vključijo v to humano zbiralno akcijo in da namenijo sredstva, ki bi jih sicer dali za čestitke, vence in razna praznovanja, za nakup aparata za ultrazvok. V Kočevskih novicah bomo aktivnost redno spremlja-
li.
Prosimo tudi tiste delovne kolektive, ki so se že odločili, da namenijo del sredstev za nakup aparature, pa tega še niso storili, da nakažejo sredstva na posebni žiro račun Zdravstvenega doma Kočevje št. 51300-743-22022.
P OK SZDL Kočevje
Gospodarjenje v občini Kočevje v prvem četrtletju leta 1987
Za poslovanje gospodarstva v občini Kočevje v začetnem obdobju leta 1987 lahko na splošno ugotovimo, da se še vedno nadaljujejo trendi zaostajanja razvoja, zlasti kar se tiče ekonomskih kazalcev uspešnosti poslovanja. Pri tem pa je potrebno povedati, da so za enkrat nekatere primerljivosti z obdobjem leta 1986 onemogočene zaradi velikih sprememb pri obračunskem sistemu prikazovanja rezultatov poslovanja OZD (O tem pa še nekoliko kasneje!!).
Fizični obseg industrijske proizvodnje v občini Kočevje se je povečal za 5,6 %, kar je precej več kot je bilo predvideno z letnimi plani OZD, ki so predvideli povpreno 3 % rast proizvodnje. Najbolj se je povečal fizični obseg proizvodnje DO INKOP, ITAS, TRIKON in KOČEVSKI TISK, največji padec obsega proizvodnje pa so beležili v DO TEKSTILANA, predvsem zaradi strukturnih sprememb proizvodnje in manjšanja števila zaposlenih v tej OZD.
Na področju mednarodnih ekonomskih odnosov dosega kočevsko gospodarstvo zadovoljive rezultate, saj je izvozilo za 3.203 milijonov din ter uvozilo
za 1.254 milijonov din blaga in storitev. S tem se beleži stopnja pokritja uvoza z izvozom 2,55 oz. 2,01 na konvertibilnem trgu. Kot največji izvozniki se še vedno pojavljajo DO Avto Kočevje, Oprema in LIK, kot uvozniki pa DO Melamin in DO Oprema.
Še predno pa bi podali informacijo o finančnih rezultatih poslovanja, je le-te potrebno primerjati z inflacijo, ki je še kako in še vedno prisotna. Cene življenjskih potrebščin so se v prvem tromesečju leta 1987 povečale za 102,4 % glede na enako obdobje leta 1986. Omeniti pa moramo še enkrat nov obračunski sistem, ki je s prikazovanjem realnih ekonomskih kategorij (revalorizacijami) pripeljal do neprimerljivosti podatkov z letom 1986, in po drugi strani strožji ekonomski ukrepi v delovnih kolektivih. Ne glede na to, da so določene pomanjkljivosti, pa se moramo zavedati, da bodo kategorije vedno prisotne (drugače tudi ne more biti). Potrebno bo racionalno gospodarjenje z vsemi vrstami sredstev in virov v sleherni delovni organizaciji. Ugotavlja se namreč, da imajo nekatere delovne organizacije zelo nizke koeficiente obračanja enkratnih sred-
stev, kar zmanjšuje na eni strani sam poslovni rezultat ter po drugi strani še dodatno pritiska na zadolževanje — kreditiranje obratnih sredstev, in s tem pa porast obresti.
Glede na procentualno rast ekonomskih kategorij, bi lahko sklepali, da smo dosegli še kar ugodne rezultate poslovanja, saj je npr. dohodek porasel za 107 %, čisti dohodek za 95 %, akumulacija za 66 % in sredstva za reprodukcijo 194 %. Vendar' pa so zaskrbljujoči absolutni pokazatelji poslovanja:
1.) Izgube Kočevskega gospodarstva znašajo ca 1.900 milijonov din in so za 123 % višje kot leta 1986. V občini Kočevje so izgube »pridelale« naslednje OZD:
OZD	izguba
(v 000 din
Kmet. gospodarstvo 333.937 Gozdno gospodarstvo 173.709 Melamin	262.570
LIK	254.204
ZIDAR	139.768
ELEKTRO	105.225
VEZENINE	1.357
GRAMIZ	4.084
SKUPAJ:	1.274.854
Istočasno je bila ustvarjena akumulacija v višini 835.582.000 din, kar pomeni, da celotna akumulacija gospodarstva Kočevje ne bi zadoščala za pokrivanje izgub, da sploh ne računamo prilivov v zvezi s primankljajem trajnih virov obratnih sredstev ter dolgoročnega vlaganja v infrastrukturo in nerazvite, ki se izločajo iz akumulacije. Sigurno je, da je del slabega gospodarjenja tudi na sezonskem razvoju proizvodnje, disparitete cen, devizni politiki, vendar je potrebno povedati, da obstajajo tudi izrazite subjektivne težave, ki se morajo odpraviti: npr že navedeno slabo obračanje obratnih sredstev, izredno visok znesek neporavnanih prihodkov (3.197 milijonov din oz. okoli 12 % celotnega prihodka) - oz. skoraj trikratni znesek ustvarjene izgube.
Prav pa je, da naštejemo tudi nekatere OZD, ki so v prvem
tromesečju uspešno gospodarile in izkazujejo akumulacijo v višini
(v 000 din):
DO OPREMA	354.191
DO INKOP	93.543
DO TRIKON	79.441
DO AVTO KOČEVJE 81.978
Vedno zanimiv je tudi podatek o osebnih dohodkih. Vendar moramo te podatke jemati z določeno rezervo, ker v tem obdobju velja zakon o omejevanju izplačil osebnih dohodkov. Vsekakor lahko ugotovimo, da se občina Kočevje ni držala resolucijskih usmeritev, saj je kot povedano dohodek naraščal za 107 %, medtem ko so osebni dohodki naraščali s stopnjo 124 % oziroma čisti osebni dohodek na delavca je v tem obdobju na mesec znašal v januarju 154.160,00 din in je za 122,1	% višji kot v istem
obdobju leta 1986. Glede na višjo rast cen življenjskih potrebščin lahko ugotovimo, da so osebni dohodki realno narastli, kar pa ni slučaj z akumulacijo in sredstvi za reprodukcijo OZD.
Na koncu, vsekakor pa ne nepomembno je potrebno spregovoriti tudi o družbenih dejavnostih. Le-te so se v letošnjem letu znašle v nezavidljivem položaju, kar kaže tudi podatek o nastalih izgubah v ZK Kočevje-—Ribnica in OŠ »Zbora odposlancev«, v višini 56.273.000,00 din.
Osnovne naloge za težak položaj skoraj vseh družbenih dejavnosti so:
—	zakonsko omejevanje sredstev za skupno porabo v občini Kočevje, kar je tudi razlog trenutno nižje prispevne stopnje;
—	izrazito velik porast vseh materialnih stroškov — od zdravil do šolske opreme;
—	povečanje pravic uporabnikov storitev.
Da bi se omilil nastali položaj v družbenih dejavnostih, bodo potrebni veliki napori, v prvi vrsti v izvajalskih delovnih organizacijah in v celotni družbeno politični skupnosti.
Dušan Popovič
Iz vsebine:


2
2
•	Ob jubileju zaščitne brigade NOV in POS
•	Podelitev priznanj KS Kočevje
e Izobraževanje ob delu e Nadaljevanje usmerjene stanovanjske gradnje 3 e Proizvodno tekmovanje kovinarjev	4
•	V gosteh pri pobratenih na Rabu
•	Iz šolskih aktivnosti
•	Šport
•	Ob jubileju zaščitne brigade NOV in POS

»j	r-m%%'i
mm
Akademik Božidar Jakac je 24. aprila 1987 v Šeškovem domu v prisotnosti vodstev DPS in DPO občine Kočevje in drugih vabljenih poklonil Skupščini občine Kočevje in slovenskemu narodu celotno umetniško zbirko, ki jo je ustvarjal v času zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943.
Darilno listino sta podpisala tovariš Božidar Jakac in njegova soproga tovarišica Tatjana, v imenu občine Kočevje pa predsednik skupščine tovariš Stane Letonja.
Tovariš Stane Letonja je v zahvalnem govoru poudaril, da se občina Kočevje zaveda zgodovinske in umetniške vrednosti podarjenih del našega častnega občana Božidarja Jakca in tudi odgovornosti, ki jo hkrati s tem prevzema.
Ob jubileju zaščitne brigade NOV in POS
V občini Kočevje ima domicil 8 partizanskih enot, med njimi tudi Zaščitna enota vojnopoli-tičnega vodstva NOV in PO Slovenije. Organizacijsko formacijska ter številčna moč enote je nastajala in se razraščala skladno z vojnopolitičnimi razmerami, tako da je iz voda in čete prerasla v brigado.
Enota je delovala od ustanovitve 23. maja 1942 pa vse do osvoboditve in nekaj časa še neposredno po osvoboditvi.
Opravljala je naslednje naloge:
—	neposredno notranjo in zunanjo zaščito vodstva in organov Glavnega štaba NOV in POS ter političnih organizacij;
—	izvajala je fizična dela v taborih in ostalih lokacijah pri gradnji objektov, dobavi hrane ter deponiranju in zaščiti zaupnih dokumentov;
—	spremljanje in zaščita vodstva pri opravljanju njihovih odgovornih dolžnosti;
— opravljanje kurirskih pa tudi obveščevalnih nalog.
Borci te enote so bili izbrani po posebnem kriteriju. Bili so to že prekaljeni borci v mnogih bojih, večinoma člani partije in SKOJ. Poleg hrabrosti in popolne predanosti ciljem narodnoosvobodilne borbe je te borce odlikovala tudi sposobnost samostojnega in hitrega odločanja v najtežjih situacijah.
Med pomembne naloge in akcije borcev zaščitne enote je treba predvsem uvrstiti izredno težko situacijo in preizkušnje v Roški ofenzivi avgusta 1942. leta. Številčna premoč okupatorjevega vojaštva je neposredno ogrožala varnost naših poveljstev in političnih vodstev, ki so bila nekajkrat primorana, da se aktivno in neposredno vključijo skupaj z borci zaščitne enote v borbo s sovražno vojsko. Nič manj nevarna in odgovorna naloga zaščitne enote pa je bilo spremljanje slovenskih delegacij
na II. zasedanje AVNOJ v Jajce, v Drvar, na Primorsko in nekajkrat na Hrvaško.
Borci zaščitne so bili prav zaradi svojih varnostnih nalog pod hudim psihičnim pritiskom. Sovražnik je bil vedno v premoči. Zato so se borci znašli v izredno kritičnih situacijah, saj so morali za vsako ceno obvarovati življenje tistega, ki so ga spremljali. Vendar je tovariš Kardelj na tovariškem srečanju takole ocenil pomen in delovanje borcev zaščitne enote; »Niste varovali posameznikov, temveč njihovo delo in s tem revolucijo!«
Borci zaščitne enote so pri opravljanju zaupnih dolžnosti nemalokrat tvegali življenje in jih žal tudi izgubili. Od skupnega števila blizu 400 borcev in bork, ki so se izmenjali v celotnem obdobju boja pri zaščitnih nalogah, je 72 nosilcev SPOMENICE 1941, v bojih je padlo 44 borcev. Iz njihovih vrst je izšlo 6 narodnih herojev, in sicer:
1. ALBIN GRAJZER, roj. 1922 v Sledniku pri Kranju, mizar, član KPJ od junija 1941, komandant 1. bataljona zaščitne
Podelitev priznanj KS Kočevje
UHHMHSMBaKMWatiaBESflMaaEe
Na podlagi 7. in 52. člena statuta Krajevne skupnosti Kočevje — mesto ter na podlagi prejetih predlogov je žirija za podeljevanje priznanj in nagrad Krajevne skupnosti Kočevje—mesto na svoji redni seji dne 28. aprila 1987 sprejela sklep o podelitvi priznanj krajevne skupnosti Kočevje—mesto delovnim ljudem in občasnom, organizacijam ter društvom za njihove posebne zasluge za razvoj mesta Kočevja in krajevne skupnosti ter razvoj in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Priznanja so bila podeljena na svečani seji skupščine KS Kočevje-mesto 8. maja 1987
Najvišje priznanje — kipec bronaste jelke z listino o podelitvi je prejelo:
Splošno gradbeno podjetje ZIDAR Kočevje za 40-lctno uspešno delo pri izgradnji povojnega Kočevja. Zidar pa je prisoten s svojim znanjem in tehnologijo tudi v Ribnici, Ljubljani, Blokah, Pivki, Delnicah, na Reki ter na otoku Krku in Rabu. Iz Okrajnega gradbenega podjetja OGRAD, ustanovljenega
12.	februarja 1947, se je razvil uspešen in trden kolektiv SGP Zidar Kočevje.
Zlati grb mesta z listino o podelitvi so prejeli:
Tov. Mihael PETROVIČ za
zelo uspešno vodenje sveta Krajevne skuposti Kočevje-mesto. V minulem mandatnem obdobju je veliko prispeval k izboljšanju krajevne samouprave in k večjemu sodelovanju družbeno--političnih organizacij v krajevni skupnosti.
Tov. Stanko LOGAR za dolgoletno uspešno delo pri organi-
zaciji nastopov moškega pevskega zbora Svoboda iz Kočevja. Tov. Logar je tudi sam aktiven pevec in aktiven na različnih področjih družbenega življenja krajevne skupnosti.
Mercator — trgovina TRATA za izreden posluh ugoditi željam in potrebam potrošnikov ter za izredno prijazen in uslužen odnos zaposlenih do kupcev.
Srebrni grb mesta z listino o podelitvi so prejeli:
Tov. Jože SVETE za vsestransko družbeno-politično angažiranost ter za uspešno delo z mladino na področnem odboru Strelišče.
Tov. Ksenija ŽAGAR za
angažirano delo z mladino na Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje.
Lovska družina Kočevje za
vzorno delo na področju lovskega turizma in za prostovoljno delo v lovskem revirju.
Bronasti grb mesta z listino o podelitvi so prejeli:
Tov. Anica SPASENOVIČ za
vsestransko angažiranost na družbenopolitičnem področju.
Tov. Rudi MULLER za družbenopolitično angažirano delo, za minulo delo na športnem področju in za delo z mladino.
DO Komunala Kočevje za vse
pozitivne premike na področju komunalne dejavnosti in za vsestransko angažirano sodelovanje vseh zaposlenih s KS Kočevje — — mesto in za urejen videz mesta.
Zlato spominsko plaketo
podeljuje Krajevna skupnost Kočevje-mesto posameznikom.
ki so v minulih letih veliko prispevali k razvoju mesta, krajevne skupnosti in občine ter h krepitvi bratstva in enotnosti, danes pa so na službenih dolžnostih izven Kočevja.
To priznanje so letos prejeli: NAGODE Ignac iz Ljubljane KLUN dr. Janez iz Ljubljane MAROLT dr. Jože iz Ljubljane Savez opštine za fizičku kulturu iz PROKUPLJA.
Podeljena priznanja so vzpodbuda tudi vsem ostalim kraja-
enote. Padel je decembra 1944 pri Trebnju.
2.	FRANC HROVAT-ŽAN, roj 1915 v Clevelandu ZDA, gozdni delavec, komandant v zaščitni enoti, po osvoboditvi direktor uprave lovišč Slovenije. Umrl je 1970. leta.
3.	VLADO MIKLAVC--HENRIK, roj 1918 v Ljubljani, kovaški pomočnik, v NOV vstopil 1941. Padel je v borbi ob desantu na Drvar 25. maja 1944.
4.	JOŽE MOŠKRIC-CIRIL, roj. 1909 v Dobrunah pri Ljubljani, grafični delavec, pesnik in pisatelj, član KPJ od 1930. V NOV je vstopil 1941. leta. Leta 1943 je bil ustreljen v Ljubljani.
5.	MILAN ZABUKOVEC--MILOŠ, roj. 1923 v Zadobravi pri Ljubljani, ključavničar, član SKOJ od 1941. V NOV je vstopil leta 1941. Udeležil se je borbe ob desantu na Drvar maja 1944. Je polkovnik JLA ter predsednik skupnosti borcev in bork Zaščitne enote vojnopoli-tičnega vodstva NOV in POS. Živi v Ljubljani.
6.	VINKO	ZEVNIK-VIK-
TOR Železnik, roj. 1914 v Mavčičah pri Kranju, pleskar, član KPJ od leta 1941. V NOV je vstopil 1941. leta. Bil je v borbah za obrambo in osvoboditev Užic. 1942 je bil premeščen v Slovenijo. Bil je komandant bataljona v brigadi Janko Premrl-Vojko. Novembra je na čelu svojega bataljona jurišal na nemške tanke in junaško padel v boju.
Ob 45-letnici ustanovitve zaščitne brigade so se zbrali preživeli borci zaščitne enote in starešine NOV in POS v Toškem čelu pri Ljubljani, kjer so skupno z množico krajanov obujali spomine na pretekle dni naše revolucije, s čimer so opravili tudi poslanstvo za prenašanje tradicij na mlado generacijo.
N. K.
Na podlagi 4. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 477/86) ter v skladu z 2. in 10. členom Odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 7/83)
RAZPISUJE
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje
L Nagrado in plaketo Jožeta Šeška za leto 1987
Nagrada in plaketa Jožeta Šeška se v občini Kočevje podeljuje kot priznanje delovnim ljudem in občanom ter organizacijam oziroma skupnostim za posebne uspehe, ki so jih dosegli na gospodarskem, družbenopolitičnem, znanstvenem, znanstveno-socialnem, kulturnoprosvet-nem in športnem področju.
2.	Plaketo zbora odposlancev slovenskega naroda za leto 1987
Plaketo zbora odposlancev slovenskega naroda se lahko podeli organizacijam in skupnostim ali delovnim ljudem in občanom za večletno uspešno delo, pomembno za razvoj posameznih dejavnosti ali občine.
3.	javno priznanje občine Kočevje za leto 1987
Javno priznanje občine Koevje se lahko podeli partizanskim enotam in organizacijam narodnoosvobodilnega gibanja, ki so v času NOB in ljudske resolucije delovale na območju občine Kočevje in posameznim osebam, ki imajo posebne zasluge v času NOB ter delovnim ljudem in občanom za prispevek pri izgradnji samoupravne socialistične družbe.
Predlog za podelitev plakete in nagrade Jožeta Šeška, plakete zbora odposlancev slovenskega naroda in javnega priznanja občine Kočevje lahko podajo družbenopolitične organizacije, družbene organizacije oziroma društva, državni organi ter samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma skupnosti.
Predlog za podelitev mora biti pismeno utemeljen. Vsebovati mora naslednje podatke:
—	ime in priimek posameznega kandidata ali naziv društva, delovne organizacije, krajevne skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti,
—	iz katerega podrojča dejavnosti se predlaga,
—	doseženi rezultati, za katera se predlaga priznanje
—	že dobljena priznanja.
Sklep o podelitvi plakete — nagrade Jožeta Šeška, plakete zbora odposlancev slovenskega naroda in javnega priznanja občine Kočevje sprejme komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje.
Predloge za podelitev sprejema Komisija za odlokovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje vključno do 5. septembra 1987.
Nagrada - plaketa Jožeta Šeška, plaketa zbora odposlancev slovenskega naroda in javno priznanje občine Kočevje za leto 1987 bodo podeljene na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku v oktobru.
Predsednik Komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje: Andrej Klun l.r.
Zlati znak ZSS
Anton Koleta iz Podgorske ulice v Kočevju je eden izmed 30 aktivistov, ki so v letošnjem letu prejeli Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije.
Delal je v Rudniku rjavega premoga v Kočevju, od leta 1960 pa do upokojitve (v letul 985) pa v Itasu Kočevje. Ob prihodu v Itas sc je aktivno vključil v delo sindikata. Kljub temu, da je bil zaposlen v neposredni proizvodnji, je ob vzornem delu našel še dovolj časa za družbenopolitično in samoupravno delovanje.
Tako je bil v tem času predsednik OO ZS in nato predsednik konference OO ZS v Itasu, poleg tega pa je aktivno deloval
še v vrsti organov sindikata v občini in v republiki.
Tov. Koleta jc tudi po upokojitvi ostal zvest Zvezi sindikatov, še vedno jc aktiven v delegaciji DPZ, v komisiji za prošnje in pritožbe in odboru za SLO in DS pri OS ZSS Kočevje.
OO ZSS Kočevje
Dobitniki srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v občini Kočevje v letu 1987:
Blaž Volf, Rajko Tomšc, Pavla Demšar, Stoja Draganič, Dora Tadič, Jože Lisac. Dorde Stjepič, Zlata Arko, Anica Padovac in OO ZS Pirče Itas.
OO ZSS Kočevje
Izobraževanje ob delu
nika izobraževanja v poklicni ali srednji šoli (original)
- spričevalo o zaključnem izpitu ali diplomo (original)
— izjavo OZD, da bo krila stroške izobraževanja za kandidata.
Ravnateljica Ksenija Vidoševič, prof.
V šolskem letu 1987/88 bomo na SŠTUD Kočevje pričeli z izvajanjem vzgoj-noizobraževalnega programa OBRATNI STROJNI TEHNIK (nadaljevalni program — V. zaht. stopnja) za kandidate, ki se želijo izobraževati ob delu. Izobraževanje ob delu bo po tem programu trajalo predvidoma dve šolski leti. Pouk bo potekal v šolskih prostorih SŠTUD Kočevje, Trg zbora odposlancev 22, in ga bodo izvajali učitelji SŠTUD Kočevje in po potrebi zunanji sodelavci (strokovnjaki iz OZD z ustrezno stopnjo in smerjo izobrazbe). Objavljamo predmetnik za izvedbo nadaljevalnega programa in POGOJE ZA VKLJUČITEV IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE PO V1P OBRATNI STROJNI TEHNIK. Predmetnik in pogoji so izdelani za izobraževanje iz dela, vendar veljajo tudi za kandidate, ki se izobražujejo ob delu — nekoliko prilagojeni v skladu z navodili Zavoda SRS za šolstvo.
Podrobnejše informacije o predmetniku ter o pogojih za vpis dobijo kandidati na naši šoli.
Šola bo tudi v prihodnje organizirala v skladu s potrebami združenega dela oblike izobraževanja ob delu (oddelki, tečaji, aktivi...), kar pomeni, da bomo morali na tem področju redno in skupno z združe-
nim delom planirati razne oblike dopolnilnega izobraževanja in permanentnega izobraževanja že zaposlenih delavcev. Oblike izobraževanja ob delu so nam vsem znane, ker so se izvajale in se izvajajo v vseh sistemih izobraževanja. Niso pa zaživele oblike izobraževanja in dela, ki so daleč bolj humane, uspešne, hitrejše, za združeno delo cenejše in bolj perspektivne za razvoj, saj na ta način lahko združeno delo pride hitro do potrebnih kadrov — strokovnih kadrov. Za začetek bi bilo dobro v izobraževanje iz dela vključevati kandidate na višjih in visoke šole, kasneje, ko te oblike in njihove rezultate spoznamo, pa prenesti tudi na srednje izobraževanje.
Pred vpisom kandidatov za izobraževanje v VIP OBRATNI STROJNI TEHNIK se dobimo na informativnem sestanku, ki bo v četrtek, 28. maja 1987 ob 17. uri v šolski dvorani SŠTUD Kočevje, Trg zbora odposlancev 22.
Vpis kandidatov bo v sredo, 3. junija 1987 od 14. do 18. ure v tajništvu SŠTUD Kočevje, Trg zbora odposlancev 22.
Pri vpisu morajo kandidati predložiti:
-	vpisnice, kolkovane z administrativnim kolekom za 20,- din
-	2 (dve) ovojnici z znamkami in točnim naslovom kandidata
-	spričevalo zadnjega let-
Stanje prijav za vpis mladine v L letnik šol. 1. 1987/88 v vzgojnoizo-braževalne programe, ki jih izvaja SŠTUD Kočevje
VESOJNOIZOBRAvEVALNI PROGRAM	SMEH	IZOBH.	ZoHTr. Vri USTNA STOPNJA			PRIJAVE
				ST.ODD.	ST.UČENČEV	
PRI DOBIVANJE,PHr.Dr.LAVA IN OBDzLAVA KOVIN (SKRAJŠANI PRILAGOJENI PROGRAM)		2	n.	!	PO PRIJAVAH	15 '
STHOJNISTVO	A - oblikovalec kovin B - preoblikovalec in spajalec kovin F - strojni tehnik	3		1	;	
KOKUv M K TrJCSTILhEUA K0NFr.hU ION AH JA		2	n.	1	PO PRIJAVAH	i
TEKST ILHOKONP'SKC1JJKA lr.Hi.OLOG IJ A	konfekcionar tekstilij	i	IV.	1	5«	27
DRUŽBOSLOVNO - JEZIKOVNA DEJAVNOST	družboslovno-jezikovna		*■	1	30	29
NAHAVOSLOVNO - MATEMATIČNA DEJAVNOST	naravoslovno-eiatematičnj	*	v.	.	30	33
LESARSTVO (DE Srednje lesarske sole Ljubljana)	lesar Širokega profila	>	IV.	i	30	30
V šolskem letu 1987/88 Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje razširja svojo dejavnost z uvedbo vzgojnoizobraževal-nega programa LESARSTVO. Teoretični pouk in vse ostale dejavnosti, predpisane s predmetnikom in učnim načrtom za izvedbo tega programa, se bodo izvajale v šolskih prostorih na Trgu zbora odposlancev 22. Pouk bodo izvajali učitelji SŠTUD Kočevje, pri strokovnih predmetih in praktičnem pouku pa bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz OZD z ustrezno stopnjo in smerjo izobrazbe. Praktični pouk se bo izvajal v prostorih OZD LIK Kočevje.
Vpis v 1. letnik šol. I. 1987/88
bo od 15. do 30. 6. 1987 v SŠTUD Kočevje, Trg zbora odposlancev 22 od 8. do 13. ure
J
Kandidati morajo za vpis predložiti naslednjo dokumentacijo:
-	spričevalo o končani osnovni šoli (original)
-	zdravniško spričevalo
-	izpisek iz rojstne matične knjige
-	enotno matično številko občana
-	ovojnico z znamko in točnim naslovom prijavljenega kandidata. Kandidati, ki do 30. 6. 1987 bne bodo uspešno zaključili šolanja na
osnovni šoli, naj prinesejo k vpisu potrdilo osnovne šole, da imajo letam še obveznosti in da jih bodo opravili predvidoma do določenega roka oz. datuma.
Šola bo do 10. 7. 1987 obvestila vse kandidate, ali izpolnjujejo vse vpisne pogoje in do kdaj jih morajo izpolniti.
Vpis do 31. 8. 1987 bo možen samo v primeru, če bodo v oddelkih posameznih vzgojnoizobraževalnih programov prosta mesta (mani kot 30 učencev).
Ravnateljica Ksenija Vidoševič, prof.
Nadaljevanje usmerjene stanovanjske gradnje
novice
Poziv delovnim organizacijam in zasebnikom za prijavo svojih potreb
V nadaljevanju usmerjene stanovanjske gradnje v naselju »4. maj« ob Ulici heroja Marinclja v Kočevju je v pripravi graditev naslednje skupine blokov s tremi vhodi, ki nosijo delovno oznako D, E, F.
V teh blokih bo skupno 50 stanovanj, in sicer z naslednjo strukturo:
-	dve garsonjeri v velikosti po 24. m2,
-	deset enosobnih stanovanj, od tega osem v velikosti 35 m2 in dva v velikosti 48 m2,
-	38 dvosobnih stanovanj v velikosti 60 m2,
—	dve trisobni stanovanji v velikosti 73 m2.
Začetek gradnje je predviden za drugo polovico leta 1987. Ker traja gradnja takega tipa blokov približno eno leto, bodo stanovanja vseljiva konec leta 1988.
Gradnja kanalizacije
Stara cerkev-Slovenska vas-Kočevje
S srednjeročnim družbenim planom občine Kočevje za obdobje 1986—1990 je predvidena tudi gradnja kanalizacije Stara cerkev-Slovenska vas— — Kočevje	in rekonstrukcija
dotrajane kanalizacije v samem naselju Kočevje.
Gradnja je v sklopu prizadevanj družbe, da se sanira okolje in se obenem zagotovi zdrava pitna voda, saj prav neurejena kanalizacija največ prispeva k onesnaževanju podtalnice in tudi reke Rinže.
Zbori skupščine so na seji dne 27. marca potrdili ta prizadevanja in ugotovili oz. sprejeli sklep, da je izgradnja kanalizacije v splošnem interesu.
Gradnja je predvidena v letošnjem letu, in sicer takoj, ko bodo vremenske okoliščine to dovoljevale. Komunalno podjetje KOMUNALA in širša družbena skupnost je v ta namen zagotovila potrebna finančna sredstva.
Z ugotovitvijo splošnega interesa so podani pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka.
Menimo, da je z objavo odločbe v Kočevskih novicah ter z obravnavanjem te problematike na zborih krajanov oz. KS Stara cerkev bila dana možnost vsem prizadetim, da podajo svoje mnenje.
Poudariti moramo, da ne gre za odvzem zemljišča posameznim lastnikom, ampak le za vklop kanalizacijskih cevi. Seveda bo potrebno prekopati posamezna dvorišča,
sadno drevje, porušiti kakšno škarpo. Zagotavljamo, da bodo dela izvedena kvalitetno in s čim manjšo škodo za lastnike zemljišč. V primeru večjih posegov v zemljišče pa bomo lastnikom zagotovili tudi pravično odškodnino.
Vse stranke bodo natančno seznanili s potekom trase in posegom v njihovo zemljišče. V kolikor bo potrebno, se bomo tudi na terenu samem dogovorili o potrebnih delih in kako bi jih izvedli, da bo delo potekalo v obojestranskem interesu.
Z izgradnjo kanalizacije se bodo bistveno izboljšali pogoji bivanja tako za lastnike zemljišč in stanovanjskih hiš na prizadetem območju kot za nas vse.
Za vsa dodatna pojasnila pa se lahko vedno obrnete na Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora občine Kočevje.
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora
~—	O ceni danes ne moremo še
ničesar povedati, ker uporabljamo za njeno odločitev enotno metodologijo, ki seveda
upošteva tudi vse podražitve. Tukaj pa moramo poudariti, da je vsa gradnja družbenih stanovanj v naselju »4. maj« v primerjavi s cenami po drugih krajih v Sloveniji zelo ugodna, kar je posledica tudi sistematskega komunalnega urejanja in bližine komunalnih naprav na tem področju.
Pozivamo vse delovne organizacije, skupnosti in zasebnike, ki se zanimajo za pridobitev stanovanj v teh blokih, da ta svoj interes prijavijo Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje, Ljubljanska 19, vsaj do konca maja 1987. Prosimo vse interesente, da sc tega roka držijo, ker gre tu še vedno za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in ne gradnjo za trg, pri kateri se kupci pojavljajo tudi po tem, ko so stanovanja že zgrajena. Pravočasen pristop soinvestitorjev ima za posledico pridobitev boljših pogojev za financiranje gradnje.
Kočevje ima dovolj parkirnih prostorov
Po podatkih Delovne organizacije Komunala in Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost je parkirnih prostorov na območju mestnega naselja Kočevje dovolj. Teh je skupaj 547 in ob izvajanju ocene o zasedenosti, je ugotovljena v posameznih dnevih zasedenost od 60 do 76 odstotkov. K temu vsemu njive, je potrebno pripomniti, da pa po
vrtove, tu in tam odstraniti veljavni zakonodaji ni dovoljeno
Zbiralniki za steklo tudi v Kočevju
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je v svojem planu za 1987 leto namenila tudi sredstva za nabavo zbiralnikov za steklo. Nabavila jih bo skupaj z DINOS, ki bo organizator odvoza stekla. Lični zbiralniki, velikosti po 1 m3 ali po 1 m3, so se najprej pojavili v Ljubljani, v zadnjem času pa tudi po drugih slovenskih krajih.
Zbiranje odpadnega stekla je velik prispevek k varstvu našega okolja, ena tona zbranega stekla pa nadomesti 1250 kg primarne snovi, potrebne za proizvodnjo novega stekla in prihrani 80 kg mazuta. Zato je to zbiranje tudi širšega družbenega pomena.
V izdelavi je program izbire lokacij. Izdelan bo v soglasju s krajevnimi skupnostmi. Po tem programu se bo postopno nabavljalo zbiralnike, ki se običajno postavljajo ob večjih trgovinah oziroma tam, kjer so večje koncentracije prebivalstva. Računa se, da naj na 400-500 prebivalcev pride en zbiralnik. V enem zbiralniku se običajno zbere do 4 tone stekla na leto.
Od vseh nas bo odvisno, ali bodo zbiralniki služili svojemu namenu. V zbiralnik spada samo steklo, ne pa drugi odpadki. Dinos bo tudi organiziral 2 krat na leto pranje zbiralnikov, da bodo poleg svojega osnovnega namena tudi okras naših naselij.
Vinko Zajec
ustavljanje in parkiranje na posameznih mestih in na kraju, kjer to posamezni vozniki želijo. Zato je povsem upravičeno ukrepanje delavcev Postaje milice Kočevje zoper tiste kršilce, ki ustavljajo ali parkirajo vozila na mestu, kjer to ni dovoljeno in kjer bi vozilo ogrožalo varnost drugih udeležencev v prometu ali oviralo normalni potek prometa ali gibanje pešcev. Vsa dosedanja proučevanja o gibanju prometa so pokazala, da se v tem pogledu ne bo spreminjal režim glede ustavljanja in parkiranja pred posameznimi trgovinami, ali na zelenicah in pločnikih. Iz navedenega sledi, da se bomo morali v bodoče vozniki bolj kot doslej prilagajati prometnim pogojem v mestu in ne ustavljati oz. parkirati vozila na pločnikih. V kolikor tega ne bomo upoštevali, lahko pričakujemo, da nas bodo prizadele kazenske sankcije. K vsemu temu pa ni mogoče kazalo, da bi posamezne trgovske poslovalnice poskrbele za dovoz prodanega blaga v večjih količinah posameznim potrošnikom, ki to želijo.
- d
Integral Ljubljana bo v Kočevju gostil prijatelje iz Madžarske
V soboto 13. junija bo v Kočevju tradicionalno srečanje delavcev ZALAVOLAN iz Zalaszentgrot iz SR Madžarske in SOZD Integral Ljubljana. V sestavljeni organizaciji združenega dela je preko DO SAP Ljubljana vključena TOZD Avtobusni prevoz STOJNA Kočevje. Delavci omenjenih delovnih organizacij se že vrsto let med seboj srečujejo in tako izmenjujejo delovne in druge izkušnje. Priredijo tudi medsebojna športna srečanja. SOZD Integral, ki ima delovne in temeljne organizacije združenega dela širom Slovenije, je v minulem letu zaposleval preko 7 tisoč delavcev.
- d
Začetek vzdrževalnih del
Strokovna služba SSS občine Kočevje
Na obkolpski cesti Mitrovi-či-Osilnica je že v začetku letošnjega leta prišlo do živahne aktivnosti. Takoj, ko je vreme dopuščalo, se je pričelo z raznimi preddeli:	telefonisti so
prestavljali telefonske kable, pripravljajo se vodovodarji za prestavljanje vodovodnih cevi, prav tako so aktivni tudi električarji. Krajevna skupnost je organizirala krajane, da so obse-kavali trase (predvsem vsak na svoji parceli), in to traso ceste kot tudi trase za nove telefonske in pa električne napeljave. Že konec aprila je začel gradbeni TOZD Cestnega podjetja Novo mesto delati na odseku SELA— -ZAMOST.
Dela so kljub dežju zelo dobro napredovala. JLA pa je začela v začetku maja z deli na cesti odseka od Mitrovičev do Ložca v približni dolžini 2200 m. Pri delih sodeluje tudi Vodno gospodarsko podjetje Ljubljana, TOZD Hidrogradnje, ki je zadolženo za gradnjo obrežnega zidu med Kolpo in urejeno cesto na področju, kjer so tekmovanja v kajaku na divjih vodah, to je nekaj pred naseljem Osilnica. Drugače mirna dolina Kolpe je postala sorazmerno veliko gradbišče, kjer brnijo težki gradbeni stroji. Ž vsakim dnem dobiva cesta novo — sodobnejšo podobo.
Sredstva za izgradnjo ceste so iz različnih virov, vendar sedaj še vedno ni zagotovljeno dovolj teh sredstev. Zaradi tega se še dogovarja na ustareznih nivojih za dodatna sredstva oziroma za morebitne premostitvene kredite. Na novo urejena cesta bo
sigurno prinesla napredek v dolino ob Kolpi in predvsem interes gospodarstva za vlaganje v gospodarske naložbe na področju Osilnice in okolice.
Po programu bo asfaltirana celotna cesta na odseku naše občine, ne bo pa izvršena rekonstrukcija ceste, ki je že asfaltirana skozi naselja. Načrt sicer predvideva tudi to rekonstrukcijo oziroma v nekaterih primerih obvoznice okrog naselja, vendar za sedaj ni ustreznih finančnih sredstev. S sedanjo občino Delnice v SR Hrvatski so bili že vodeni razgovori, tako da tudi oni predvidevajo v doglednem času dokončati že pričeto
rekonstrukcijo ceste od Broda na Kolpi do Mitrovičev. S tem bodo Osilnica in okoliški kraji z asfaltom povezani na obe strani — v smeri proti Čabru in naprej ter v smeri proti Brodu na Kolpi. Cesta bo imela vozišče širine 6 m z obojestransko bankino. Le na enem kritičnem mestu se bo vozišče zožalo na 5,5 m. Urejeno oziroma rekonstruirano ali obnovljeno bo več mostov in ploščatih propustov. Urejena bo tudi vsa prometna signalizacija kot tudi vse odbojne ograje ob cesti, kjer je to potrebno zaradi varnega odvijanja prometa.
Vinko Zajec
Napredek temelji na dobrem delu in ustvarjalnosti
Ob praznovanju letošnjega delavskega praznika — L maja, je bila Mariji Škof, vodji kuhinje Gostinskega podjetja Hotel Pugled v Kočevju izročena in podeljena Prvomajska nagrada
Hotel kritično o minulem tromesečju
Obravnava podatkov o poslovanju v prvem tromesečju letošnjega leta v Gostinskem podjetju Hotel Pugled Kočevje je pokazala, da bodo morali vložiti več naporov za povečanje prometa v posameznih poslovnih enotah, zmanjšati poslovne stroške in načrtneje izkoriščati delovni čas. Primerjava podatkov o poslovanju z istim obdobjem minulega leta kaže, da je dohodek večji za 71 %, prihodek 84,47 in porabljena sredstva za 96,63 %. S temi podatki niso bili zadovoljni, čeravno se zavedajo svoje odgovornosti pri uresničevanju gospodarjenja in poslovanja. Zraven ostalih okoliščin je na gospodarjenje vplival tudi spremenjeni zakon o ugotavljanju celotnega prihodka, dohodka in delitve. Obveznosti iz dohodka so večje v tem obdobju za 118 % v primerjavi z lanskim letom v prvem tromesečju. Zavedajo se, da bodo morali v tem pogledu več storiti
upravnim sporazumom in ustvarjenim prihodkom in dohodkom. Vendar so ti nizki in ne vzpodbujajo zaposlenih, da bi delali bolje in več, kot bi morali v sedanjem gospodarskem trenutku.
- d -
dela SFRJ. Na srečanju 30 prvomajskih nagrajencev dela je predsednik skupščine SFRJ tov. Ivo Vrandečič izročil nagrajencem častno listino in znesek 350.000,- din. Ob tem je poudaril, »da mora naša družba v bodoče oceniti prizadevno delo in ustvarjalnost posameznika«.
Ena izmed štirih slovenskih prvomajskih nagrajencev — Marija Škof, je rojena v Črnem potoku pri Kočevju, v družini Ožbolt. V delovnem razmerju je že 31. let. S požrtvovalnim in prizadevnim delom ob pomoči sodelavcev mnogo pripomore, da si je kuhinja kočevskega hotela pridobila ugled pri domačih in tujih obiskovalcih. Ves čas dela vlaga napore za izboljšanje organizacije dela in za izboljšanje delovnih pogojev. Pri prenovi kuhinje v letu 1976 je predlagala posamezne tehnične in tehnološke rešitve. Tudi pokojni predsednik republike tov. Tito, ki je občasno prihajal v Kočevje, je želel, da mu pripravlja jedi prav tov. Škofova.
Uredništvo in bralci se pridružujemo številnim čestitkam, ki jih je prejela tov. Škofova.
- d
v lastnih vrstah. Nedvomno
Pa
bo potrebno o teh vprašanjih podvzeti ustrezne ukrepe tudi na nivoju občine in širši družbeni skupnosti, saj bo potrebno skrbno proučiti, s kakšnimi obveznostmi je obremenjeno gospodarstvo. Osebne dohodke izplačujejo v skladu s samo-
Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje je v sodelovanju z osnovno šolo organiziralo 70-urni krožek, s katerim je 17 učencem prikazal celoten pregled gostinskih poklicev. Vodenje krožka je prevzela poslovodkinja Roškega hrama. Ob koncu krožka so kuharice hotela Pugled pripravile učencem malico, da bi tako lažje ocenili pridobljeno znanje. Učencem bo tečaj prav gotovo koristil. Delovna organizacija pa upa, da se bo kdo med njimi le odločil za gostinski poklic.
K. O.
Proizvodno tekmovanje kovinarjev
Kovinarji iz ljubljanske regije so se letos srečali že na sedmem delovnem proizvodnem tekmovanju. Tekmovali so kovinarji iz Litije, Logatca, Ribnice, Kamnika, Kočevja, Domžal, Vrhnike ter Grosuplja. Preko dvesto tekmovalcev je 11. aprila preizkušalo svoje znanje v različnih profilih kovinarske stroke.
Kočevsko občino so zastopali tekmovalci iz naslednjih delovnih organizacij: INKOP (1),
KOVINAR (3), GG KOČEVJE TOZD TGV (4), ITAS (17). Število tekmovalcev je bilo nekoliko večje kot prejšnja leta. Dobro bi bilo, če bi se v prihodnje vključile še druge delovne organizacije, kot tudi samostojni obrtniki.
Cilj teh tekmovanj je predvsem v tem, da se kovinarji nenehno usposabljajo v svoji stroki, da ne zaostajajo v
Nova gostilna »Tri zvezde«, je bila odprta 1. maja
napredku in tehnoloških procesih, ki se tako hitro spreminjajo. Vsekakor pa je obenem to tudi lasten preizkus znanja in sposobnosti na področju, ki ga delavec opravlja.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih: preizkus iz teorije in nato še preverjanje iz praktičnega dela. Posebne komisije pa so spremljale in ocenjevale delo ter na koncu objavile tudi zaključne rezultate. Tako so bili najuspešnejši nagrajeni s pokali in diplomami za vloženi trud in prikazano znanje na tekmovanju.
Kovinarji iz občine Kočevje se nekaj let niso udeleževali teh srečanj. Na pobudo Občinskega sveta ZS Kočevje ter nekaj strokovnih delavcev iz delovnih organizacij pa je to tekmovanje zaživelo tudi pri nas.
Kočevska in ribniška občina sta bili leta 1986 celo organizatorja 6. delovnega tekmovanja kovinarjev ljubljanske regije. Tekmovalci obeh občin so tedaj dosegli zavidljive uspehe in rezultate.
Za uspešno, tradicijo pa so tekmovalci presenetili tudi letos, saj je občina Kočevje osvojila kar tri prva mesta in eno tretje na 7. delovnem tekmovanju kovinarjev v Vrhniki in Logatcu.
Na tem tekmovanju so zmagali:
1. mesto v varjenju po postopku MAG:
JEREBIČNIK AVGUST -»ITAS«
1. mesto v varjenju po postopku TIG:
PETERLIN BOŽO - »ITAS« 1. mesto v varjenju po postopku REO:
BENČINA JOSIP- »ITAS«
3. mesto v struženju:
MIKUŽ DUŠAN - »ITAS«
Ti tekmovalci bodo imeli letos priložnost tekmovati tudi na
republiškem tekmovanju kovinarjev. Zastopali bodo našo ekipo ljubljanske regije. Ob tej priložnosti jim čestitamo za uspehe, ki so jih dosegli na regijskem tekmovanju in obenem zaželimo podobnih uspehov tudi v prihodnje. Bili so tudi tekmovalci, ki niso bili tako uspešni. Veliko je bilo takih, ki so bili na tekmovanju prvič. Zato vsako doseženo mesto lahko štejemo tudi za uspeh. Nekaj je zelo lepih uvrstitev, seveda pa je neakterim v zaključnici zmanjkalo športne sreče.
KEZELE Ivan iz GG Kočevje — TOZD TGV je zasedel peto mesto, njegov sodelavec VIDERVOL Vinko pa šesto v disciplini avtomehanikov diesel. KODRIN Marjan iz ITASA je bil soliden četrti v poklicu brusilec. Iz INKOP A je bil orodjar KAČ Drago osmi. Sedmo mesto je zasedel PUST Jože iz GG KOČEVJE - TOZD TGV kot rezkalec. Plamenski varilci iz Kovinarja so dosegli naslednja mesta:	peto JANEŽ Ivan,
sedmo KRAVANJA Jure in osmo PETERLIN Anton. Deveti je bil MIHELIČ Jure -ITAS v poklicu ključavničar. Francu ŠOBARJU iz ITASA je za las ušlo tretje mesto; bil je četrti v varjenju po postopku TIG. Tudi SKAPER Milan in TURK Josip (oba ITAS) sta zasedla četrto mesto v varjenju REO. Po postopku varjenja MAG je GRM Alojzu - ITAS zmanjkalo nekaj točk, sicer bi bil tretji, tako pa je osvojil četrto mesto.
Vsekakor so to rezultati, ki so jih bili veseli tako tekmovalci kot tudi organizacijski odbor, ki jih je na to tekmovanje pripravljal. Dosežki so velika stimulacija za nadaljnje strokovno delo na tem področju.
Jože Lisac
Medrepubliška proslava v Grbajelu
Nov frizerski salon
V začetku maja je pričel v Domu starejših občanov obratovati ženski frizerski salon. Dom starejših občanov je prostor, namenjen za frizerja, oddal v najem Nose Alenki iz Šalke vasi, ki je prostor dodatno opremila in odprla salon.
V kratkem pa bo dom pričel tudi z izvajanjem pedikure, kar bo za veliko občanov dobrodošla usluga, saj so morali doslej te usluge iskati v Ljubljani ali v drugih krajih.
Že v času predvojne Jugoslavije je obstojalo v zgornjem delu Kolpske doline in doline Čabranke sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi revolucionarji. Ob okupaciji naše domovine se je to krepilo z novo vsebino. Že v maju 1942 je bil v Hrvaškem Kuži ju sestanek komunistov z obeh strani Kolpe. Drugi sestanek je bil v dneh od 17. do 18. junija 1942 v Brodu na Kolpi.
Po sprejetih sklepih in stališčih o medsebojnem sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanskih enot, ki sta jih sprejela Glavni štab NOV in PO Hrvaške in Glavno poveljstvo partizanskih enot Slovenije, je v aprilu 1942 prišlo v zgornjem delu Kolpske doline in doline Čabranke do srečanja patrulj slovenskih in hrvaških partizanov. Po tem srečanju je sledil sestanek v dneh od 19. do 20. aprila 1942 v Grabajelu, na območju občine Delnice. Sestanku so prisostvovali predstavniki 3. grupe slovenskih partizanskih enot - odredov in predstavnikov 3. bataljona —
Goranin Primorsko goranskega odreda. Na tem sestanku so izmenjali dosedanje izkušnje v boju proti okupatorju. Dogovorili so se o bodočih akcijah, medsebojnih zvezah, posebej čez reko Kolpo in drugem.
V	spomin na 45-letnico tega dogodka je bila na delavski praznik - 1. maja medrepubliška proslava v Grabajelu. Ob tej priložnosti je bil odkrit spomenik na ta dogodek. Predstavnika borčevskih organizacij SR Hrvaške tov. Bogdan Mamula in predstavnik iz SRS tov. Ante Novak sta v govoru poudarila pomen tega srečanja za nadaljnji razvoj narodno osvobodilnega boja v tem predelu Hrvaške in Slovenije. Poudarila sta, da je bilo sodelovanje prebivalcev z obeh strani Kolpe in Čabranke v tistih časih in tudi sedaj prijateljsko in bratsko in tako je tudi sedaj.
V	kulturnem programu so sodelovala društva iz Skrada, Vas—Fara in druga ter godba na pihala in tamburaši.
— dv
Jože Novak
Gospodarstveniki Prokuplja in Kočevja so na posvetu prečesali tudi možnosti sodelovanja na tem področju. Skupina športnikov iz Prokuplja na kratkem oddihu pred restavracijo Jezero čaka na skupino gospodarstvenikov, ki si je ogledovala proizvodne prostore OZD Oprema. Vsi skupaj pa so si potem ogledali še naše Jezero in zvedeli tudi nekaj o načrtih za ureditev tega našega športnorekreacijskega centra.
Pobratimi razširjajo sodelovanje
KOČEVJE, 12. maja - Praznovanje kočevskega mestnega praznika, ki ga slavijo Kočevci 4. maja, v spomin na osvoboditev Kočevja v noči od 3. na 4. maj, leta 1945, so konec minulega tedna izrabili za sestanek med predstavniki Kočevja in pobratene KS Prokuplje. Prijateljstvo, ki je zdaj staro že 15 let, se začenja uveljavljati na gospodarskem področju, medtem ko je imelo doslej prednost področje različnih manifestacij: športnih srečanj, tekmovanj, kulturnih izmenjav itd.
Sodelovanje na gospodarskem področju je bila že dolgoletna želja obeh mest, vendar se je vedno znova kaj zataknilo. Sedanji dogovor naj bi končno odpravil zapreke, ki so jih doslej še najbolj uspešno preskakovali v Itasu, saj je ta tovarna že sodelovala s tovarno Fiaz iz Prokuplja. Fiaz izdeluje zavorne obloge, Itas pa prikolice vseh vrst. Možnosti za obsežnejše sodelovanje so še, saj bo potrebna servisiranja prikolic in podobno, seveda pa tudi vzdrževanje.
Gospodarski stiki naj bi bili boljši v prihodnje tudi med kočevskim Trikonom in pro-kupsko Topličanko, ki izdeluje
predvsem pletenine in nekaj tekstila. Ker je Trikon s tem letom začel poudarjati v svojih kolekcijah oblačila, kombinirana iz tekstila in pletenin, so zanesljivo možnosti za sodelovanje.
Kočevcem se zdi zdelo zanimivo sodelovanje s tovarno sokov v Prokupcu. Kočevci bi lahko izboljšali ponudbo, Proku-pac pa bi si razširil trg. Podobno je tudi v steklarni iz Prokuplja, ki je tudi zainteresirana za večjo navzočnost v kočevskem in slovenskem prostoru.
Na sedanjih dogovorih so predlagali Kočevci tudi to, da bi v Kočevju odprli prodajalno, v kateri bi prodajali izdelke iz pobratene občine. V isti stavbi naj bi odprli tudi delikatesno trgovino. V njej bi prodajali različne srbske jedi, od mesnih in zelenjavnih, do sadnih pripravkov.
V Kočevju imajo že dobre izkušnje s sodelovanjem na gospodarskem področju z občinami ali pobratenimi kraji, saj takšno vrsto sodelovanja, ki se je začelo ravno ob pobratimskih srečanjih, že vrsto let uspešno goji kočevski Melamin s tovarno terpentina iz pobratenega bosanskega mesta Višegrada.
MILOVAN DIMITRIČ
Gostje iz Prokuplja so si ogledali proizvodni proces v tovarni Melamin — TOZD Melapan. Tovariš Majerle, direktor tozda, je sprejel delegacijo in ji razkazal obrat.
Zvezno priznanje posestvu »Snežnik«
Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je v okviru tekmovanja Program akcij krajevnih skupnosti 1981-1985 podelila priznanja osmim krajevnim skupnostim, štirim posamezni-komin dvema organizacijama združenega dela iz SR Slovenije za uspehe pri razvoju in uveljavljanju vloge krajevnih skupnosti.
Priznanja je podelil predsednik RK SZDL Slovenije tovariš Jože Smole na posebni slovesnosti 24. aprila 1987.
Med štirinajstimi dobitniki priznanj je tudi POSESTVO SNEŽNIK	KOČEVSKA
REKA.
Posestvo Snežnik Kočevska Reka je prejelo to visoko zvezno priznanje za izredni posluh in tesno sodelovanje s krajani Krajevne skupnosti Kočevska Reka.
Pri tem so bili doseženi nadpovprečni rezultati pri razreševanju osnovnih potreb krajanov, kot so vodopreskrba, otroško varstvo, ureditev cestnih povezav ter razreševanja stanovanjske in druge problematike.
novice
Varstvo okolja
V zadnji številki sem pisal o prizadevanjih sanacije smetišča. Prizadevanja so nekoliko napredovala. IS SO Kočevje je na svoji seji sprejel naslednje usmeritve, stališča in priporočila:
1.) DO Komunala se zadolži, da v mesecu aprilu t.l. organizira razgovor z delovnimi organizacijami, ki uporabljajo odlagališče v Mozlju ter se dogovori o načinu odlaganja in ravnanja z industrijskimi odpadki.
IP
vorni v Kočevju menijo, da gre • na smetišču za občasno požiganje odpadkov. Naj povem, da ogenj ni ugasnil odkar funkcionira smetišče. Ugasnil ni tudi takrat, ko je bila jama zaradi visokega vodostaja Rinže do polovice zalita. Ogenj se je v nezalitih predelih obdržal kot notranje tlenje, ki izbruhne v požar, ko dobi sredstvo za gorivo. »Torej večni Olimp«. Seveda pa gre tudi za občasno
požiganje takrat, ko je za odgovornega delavca ugodno, da smeti zažge in izbere interesantne surovine, ko odpadki zgore.
Tega ne navajam zaradi potenciranja ali kakršnega koli enostranskega gledanja, temveč zaradi velike želje tukajšnjih prebivalcev, da krematorij res ugasne, kar bo v splošno korist bližnje in daljnje okolice.
Jože Grabrijan
Pohod na vrh Roga
Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje je v nedeljo 26. aprila 1987 organizirala tradicionalni pohod za praznik OF, tokrat na vrh Roga. Ideja, ki je bila zastavljena, obiskati pomembne točke iz NOB in spoznati Kočevsko, se tako počasi uresničuje. Prvo leto smo bili na Pugledu, letos na Rogu, naslednjič pa bomo šli nekam drugam.
Na avtobusni postaji se nas je zbralo nekaj manj kot 100. Z avtobusom smo se odpeljali do podnožja Roga, nato pa peš krenili po poteh te naše poznane gore. Med potjo proti vrhu smo šli mimo bunkerja 42, kjer so se med vojno skrivali pred sovražnikom naši vodilni delavci, mimo prostora, kjer je stala partizanska tiskarna Urška. Slišali smo marsikaj zanimivega o tem
Nekaj sprememb pri ureditvi pokopališča na Trati
V eni od zadnjih številk »Novic« je že bil pod naslovom »Kdo želi še tako ureditev«, objavljen članek. Predvideno je bilo, da bi se imela pokojnikov, ki še počivajo na tem pokopališču, obeležilo z bakrenimi ali aluminijastimi ploščicami. Na zadnji seji gradbenega odbora za ureditev pokopališča in cerkve na Trati pa je bil sprejet sklep, ki zadevo nekoliko spreminja.
Na predlog arhitekta bo na notranji Kapelici, ki bo spremenjena v spominski objekt, večja granitna plošča z vklesanimi imeni.
Prosimo vse, ki to žele, da v najkrajšem času javijo svoj naslov in podatke za pokojnike na: KS Kočevje —mesto. Do sedaj je prijavilo podatke o umrlih 20 svojcev.
S tako ureditvijo se predvideni stroški, ki jih bodo morali nositi svojci, ne bodo zvišali. Plačali jih bodo šele, ko bo zadeva urejena.
Jenko Rajko
Predsedstvo Občinske konference SZDL Kočevje objavlja prosta dela in naloge:
1. Organizatorja informiranja pri Kočevskih Novicah
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne družboslovne smeri;
—	da ima 1 leto delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah v enaki ali sorodni dejavnosti;
—	da je usposobljen za zbiranje, urejanje in posredovanje informacij in za organizacijo javnega obveščanja.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Mandatna doba traja 4 leta.
2. Snažilke
Pogoj:
—	končana osnovna šola,
—	tečaj higienskega minimuma,
—	3 mesece delovnih izkušenj,
—	poskusno delo 60 dni.
Pismene ponudbe o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema Izvršni odbor P OK SZDL Kočevje 8 dni po objavi razpisa na naslov:
Občinska konferenca SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7, 61330 Kočevje.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
burnem času pa tudi nekaj o zgodovini naseljevanja v teh krajih, o gozdovih, o njihovem izkoriščanju v preteklosti in sedanjosti ter o živalstvu in rastlinstvu na tem predelu Kočevske. Malo pod vrhom sta člana SK Kočevje pričakala kolono udeležencev z bifejem. Po kratkem predahu in okrepčilu smo se udeleženci podali na sam vrh Roga, 1100 m visoko. Nekaj bolj strma, pa vendar prijetna pot, udeležencev ni preveč izčrpala. Naslednja postaja, do katere smo krenili peš, so bile ŽAGE, kjer smo zopet malo počivali in obnovili energijo. Od tu pa smo se zapeljali z avtobusom še do Kočevskega pragozda, kjer nam je vodja pohoda, gozd. ing. Anton Prelesnik povedal še nekaj zanimivosti o tej posebnosti naše Kočevske. S tem ogledom smo naš pohod zaključili in se z avtobusom odpeljali v Kočevje.
Udeleženci so bili zadovoljni. Videli so marsikaj, zvedeli tudi nekaj o naši pretekli in polpretekli zgodovini, o naših gozdovih, pa tudi nahodili so se ravno prav. Večina bi hotela takih in podobnih akcij še več. Najmanjši udeleženec (udeleženka) je bil star tri leta, najstarejši udeleženec (udeleženka) pa 58 let.
A. C.
rx v
SZQL Trojetne sLupnosti .IvonOmerm
2.	) Prav tako se zadolži DO Komunala za organizacijo razgovora v aprilu 87 s KS »Ivan Omerza«, na katerem bi se konkretno dogovorili o načinu odlaganja ter ureditvi komunalne deponije.
3.	) IS SO Kočevje priporoča pripravo študije za ureditev odlagališč odpadkov v občini.
4.	) Priporoča se Raziskovalni skupnosti občine Kočevje, da financira navedeno študijo.
Zastopnika sveta KS G.J. in K.A. sta se povezala z DO Komunala, kjer je bilo načelno dogovorjeno.
Predvideva se priprava prostora, kamor bi se odlagalo nevarne in strupene odpadke. Z DO se skliče sestanek in se o tem konkretno dogovori.
Predvideva se nabava kontejnerjev za surovine.
Predvideva se dogovor z DO, ki bi sodelovale pri sanaciji.
DO Komunala bo očistila bližnjo okolico smetišča.
V KS smo se dogovorili za očiščevalno akcijo po vaseh in ob cesti proti Mozlju, ki je najbolj potrebna čiščenja.
Pri tem prosimo DO, ki vozijo smeti, da jih zavarujejo tako, da ne bodo raztresala smeti po očiščeni okolici.
Glede sanacije smetišča moram še nekaj pojasniti: odgo-
jHj nama
Vta'
Do 30. maja
Dnevi »STEKLARNE SIJAJ HRASTNIK« v Nami Nudimo vam:
•	Ugodnosti pri nakupu svetil
•	Plačilo na obroke
•	15 % popust za nekatera svetila
•	Ugoden nakup kozarcev - popusti
Prodajalna tehničnega blaga v Nami
V gosteh pri pobratimih na Rabu
TRIK O N
»DO »TRIKON« tovarna pletenin in konfekcije
Kočevje
išče
za svojo sodelavko garsonjero ali enosobno stanovanje v Kočevju ali bližnji okolici za nedoločen čas.
Pisne ali telefonske ponudbe pošljite na naslov: »Trikon« Kočevje, Reška cesta 16, telefon: 852 216 int. 20«
Drugo srečanje športnikov pobratenih občin Rab-Kočevje je bilo tokrat na Rabu ob njihovem občinskem prazniku, 12. aprila 1987. Udeležili so se ga kegljači, balinarji, odbojkarji in nogometaši. Priti bi morali tudi rokometaši, pa jim žal nasprotnik iz Grosupljega ni hotel preložiti prvenstva tekme.
Za dober uvod nas je na Rabu pričakalo povsem drugačno vreme, kot smo ga bili vajeni v Kočevju. Sončno in prijetno toplo. Po prisrčnem sprejemu so nas gostitelji odpeljali v Hotel Imperial, kjer smo prebili dva lepa dneva. Že kmalu po kosilu so kot prvi prčeli s tekmovanjem
Inovacija interesentom za gradnjo
Stanovanjska	zadruga
Kočevje obvešča občane, ki so zainteresirani za gradnjo, da ima na voljo pet prostih stavbnih parcel z urejeno potrebno dokumentacijo na področju novona-stajajočega naselja Mestni log-—Dolga vas.
Velikost parcele je v povprečju 825 m2, stroški priprave in urejanja stavbnega zemljišča pa so v povprečju 4.000.000 din na parcelo.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite vsak delavnik od 7.-15. ure na sedežu Sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje (telefon 851-134) oziroma pri Stanovanjski zadrugi Kočevje.
odbojkaši. Domačin je v tej panogi pripravil turnir, ki bi bil v bodoče tradicionalen. Na improviziranem igrišču sredi trga so se najprej pomerili igralci Raba z našo pomlajeno ekipo. Prvi set so naši gladko dobili, v drugem pa so starejši in izkušenejši domačini uspeli premagati svoje pobratime. Ko so že vsi mislili, da bo tretji set razburljiv, izid pa ugoden za domače, so naši zaigrali presenetljivo učinkovito in brez težav dobili ta set in tudi tekmo. V drugem srečanju sta se pomerili ekipi Kolubare iz Laza-revca, ki je tudi pobraten z Rabom, ter Uljanika iz Pule. Lazarevčani, ki so praktično že prvoligaši (I. zvezna liga), so bili premočan nasprotnik in so seveda tekmo hitro rešili v svojo korist. Za zmagovalca turnirja sta se tako pomerili moštvi gostiteljevih pobratimov, Lazarevca in Kočevja. Razlika v kvaliteti je bila očitna, česar so se morda preveč zavedali tudi naši igralci, predvsem mlajši. Tako je prvi set potekal formalno, brez pravega žara in borbe. V drugem pa je nekakšen strah popustil in tekma je postala zanimiva. S hitro in kombinatorno igro so naši malo presenetili Lazarev-čane in ni dosti manjkalo, da bi jim vzeli set. Končni rezultat drugega seta je bil le 15:13 za Lazarevac. V zadnji tekmi za tretje in četrto mesto so igralci Uljanika premagali domačine z 2:0. Vrstni red ekip je bil tako: L Kolubara iz Lazarevca, 2. OK Kočevje, 3. Uljanik iz Pule in 4. OK Rab.
Kegljači so se pomerili z domačinom na enem od treh šti-
pili na stezo, so nakazali, kdo bo verjetno zmagovalec. Kočevski prvi par je bil že boljši od svojih gostiteljev, podobno pa so nadaljevali tudi ostali. Naš najboljši predstavnik je bil Kajfež z 916. podrtimi keglji, najboljši domačin pa Barbič z 906. keglji. Končni ekipni rezultat Rab : Kočevje je bil 5006:5151 (razlika 145 kegljev za Kočevje).
Balinarji so bili zelo enakovredni. Izredno dolgo je trajalo, da so lahko ugotovili, kdo je boljši. Rabčani so bili le za malenkost močnejši in slavili so zmago z 2:1.
Nogometaši so tekmo odigrali šele v nedeljo popoldne. Gostitelj, s katerim so se pred kratkim že srečali, ko so bili naši na kratkih pripravah v tem mestu, je tudi tokrat zmagal. V doseženih golih je bila zmaga zelo prepričljiva (5:0), kar pa po igri le ni bilo tako. Žal vrsto priložnosti strelci NK Kočevje niso izkoristili. V skupnem seštevku zmag
in porazov med športniki Raba in Kočevja je bil rezultat povsem bratski; dve zmagi za Rab (nogomet in balionanje) in dve za Kočevje (kegljanje in odbojka). Sicer pa kot je običaj na takih srečanjih, športni rezultati niso bistvenega pomena. Več od tega so prijateljska srečanja, druženje občanov obeh občin, spoznavanje ljudi, običajev, športnih, kulturnih in drugih posebnosti in zanimivosti, vse tisto, zaradi česar se mesta in občine bratijo in kar naj bi prineslo več prijateljstva in razumevanja med narodi in narodnostmi v naši domovini in tudi izven nje.
Tudi iz tega razloga so organizatorji pripravili družabna srečanja. Odbojkarji so bili pozvani na svečano skupščino Odbojkarskega kluba Rab,ki slavi štiridesetletnico delovanja. Poleg vabljenih gostov so bili prisotni tudi
Nadaljevanje na 7. strani
Stanovanjska zadruga Kočevje rSTžS	SkuPščina občine Rab j* sprejela sklep, da Kočevci, ki bodo letovali
stanovanjska zadruga Kočevje Rab. Ze prvi kegljači, ki so sto- na Rabu, ne plačajo turistične takse.
novice
Obisk filmskih predstav v letu 1986
Za večjo varnost v prometu
Največji uspeh je doživel jugoslovanski film OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU,
saj si ga je ogledalo 1430 obiskovalcev. Film je bil na sporedu na srečo dovolj zgodaj, še predno
Obisk filmskih predstav v letu ’86 glede na žanr:
Na OŠ Zbora odposlancev v Kočevju smo v tem šolskem letu organizirali za učence 7. in 8. razredov že več tečajev iz CPP (cestno prometnih predpisov). Po uspešno opravljenih tečajih so učenci opravili tudi preizkus znanja in izpite pri AMD Kočevje. S tem so si mnogi pridobili dovoljenja za vožnjo s kolesi s pomožnim motorjem. Dovoljenje pa lahko dobi le oseba, ki je že dopolnila 14 let starosti. Poseben pomen in poudarek pri tem dajemo prometni varnosti v cestnem, prometu. Želeli bi še povečati prometno kulturo in vzgojenost učencev -udeležencev prometa na javni cesti, jih naučiti spoštovati red in disciplino, spoštovati in upoštevati prometne predpise, predvsem zaradi srečne in varne vožnje. Vsem staršem, ki nameravajo svojim otrokom kupiti kolo z motorjem, priporočamo, da otroke najprej usmerijo na prometno izobraževanje za pridobitev ustreznega vozniškega dovoljenja.
Učenci imajo v šoli brezplačen pouk in tudi brezplačno opravljanje izpita. Priskrbeti si morajo le dve fotografiji in koleke za takso. Tako bomo s skupnimi močmi prispevali svoj trud za večjo prometno varnost vseh udeležencev v prometu in za zmanjšanje prometnih nesreč na cestah.
Vilko Ilc
Žanr	Štev. filmov	Štev. gledalcev	Povpr. obisk žanra	Povpr. obisk filma
kriminalke	25	5990	240	60
vestrn	5	1744	349	87
grozljivke	16	61X15	375	116
erotika	29	5569	192	77
drame	27	6414	237	89
komedije	30	11460	382	120
avanturistični	29	11290	470	112
akcijski	20	12874	644	148
zg. spcktakl	3	1652	550	135
glasbeni	11	6223	565	147
zn. fantastika	7	4679	668	181
karate	4	1802	450	123
otroški	2	1175	587	290
mladinski	5	1885	377	75
vojni	6	1411	235	99
Mladi gasilec
V občini Kočevje je dejavnost pionirskih društev »Mladi gasilec« zelo uspešna in pestra. Zelo aktivni so pionirji iz nižjih razredov OŠ Zbora odposlancev Kočevje, ki obiskujejo krožek vsak četrtek v sejni dvorani novega gasilskega centra v Kočevju. Uspeh pionirjev pa je med drugim odvisen tudi od pomoči mentorjev in zunanjih sodelavcev. Predvsem gre tu za odnos in vsestransko pomoč OGZ Kočevje ter komisije za delo s pionirji pri tej zvezi. Zavzeli so se za napredek pri usmerjanju in izobraževanju mladih s posebnim poudarkom prav na pionirjih. Ž ustanovitvijo gasilskega centra ter posodobitvijo stavbe ter njenih prostorov so poleg OGZ, gasilskega društva Kočevje in SIS za požarno varnost mnogo pridobili tudi mladi, predvsem pionirji, ki so s tem dobili nove možnosti za uresničevanje svojih interesov in za širjenje gasilske kulture med občani. Z veseljem prihajajo na izpopolnjevanje znanja o gasilstvu in preventivi ter spoz-
navanju sredstev za gašenje in zaščito pred požari. Poleg tega pionirjem omogočijo koristno izrabo prostega časa ter za njih pripravljajo tekmovanja za gasilske značke (bronaste, srebrne in zlate) pod naslovom »Preprečujmo požare«. Ob novoletnih praznikih je mlade gasilce v centru obiskal tudi dedek Mraz s skromnimi darili in s prireditvijo. Ob koncu šolskega leta pa načrtujejo za vse aktivne člane pionirskih društev »Mladi gasilec« organizirati tudi poučen in prijeten izlet v Kočevski Rog ali v kakšen drug zanimiv kraj z zgodovinskim obeležjem.
Težave pionirskega društva »Mladi gasilec« so predvsem zaradi dvoizmenskega pouka ali turnusa ter zaradi pionirjev vozačev. Vključevanje pionirjev in mladine je potrebno in družbeno koristno delo. Zato bi bilo prav, da bi se ta dejavnost razširila tudi med učenci srednjih usmerjenih šol v Kočevju.
ga je predvajala TV. Dobro obiskan je bil tudi AMADEUS (1324 gledalcev) režiserja MILOŠA FORMANA, osebnosti filmskega sveta, ki zna narediti umetnost za široke množice ter ustvariti tisto, kar človeka ne le zabava, temveč tudi bogati in osvešča. Velik uspeh sta doživela še filma INDIANA JONES (1078 obiskovalcev) in BMX BANDITI (1067). Mesečno povprečno obišče kinematograf 7512 gledalcev, obisk na predstavo znaša 123 gledalcev povprečno, na film pa 393 gledalcev. Skupno smo v lanskem letu predvajali 219 filmov, skupno število vseh predstav pa je bilo 694.
Glede na letno število filmov naj opozorim, da smo vezani na nabavo skoraj vseh filmov, ki jih ponudijo distributerji, saj smo v Kočevju med redkimi kinematografi, ki predvajajo filmske predstave vsak dan. Tako praktično izberemo skoraj celotno ponudbo na jugoslovanskem filmskem tržišču. Vezani smo celo na reprize. Zato tudi vabimo obiskovalce, da nam sporočajo svoje želje glede filmov, ki bi jih želeli videti v našem kinematografu.
J. Trobentar
Uspela razstava
Stanovalci in delavci Doma starejših občanov Kočevje so se v proslavljanje dneva OF in praznika dela vključili delavno. Organizirali so razstavo izdelkov, ki so jih v okviru delovne terapije pripravili stanovalci doma.
V avli in klubskem prostoru doma so bili od 24. do 28. aprila letos razstavljeni najrazličnejši izdelki ročnih in umetniških del. Med razstavljenimi deli so bile slike, okrasni izdelki, ročna dela, igrače in drugo. Stanovalci doma so v dobrih treh mesecih uspeli pod vodstvom sestre Brigite Lavrič pripraviti precej zani-
mivih izdelkov iz najrazličnejšega materiala.
Ob otvoritvi razstave je direktor doma na kratko orisal pomen delovne terapije, otroci iz Vzgojnovarstvene organizacije Kočevje pa so pripravili krajši kulturni program. Razstavo si je ogledalo veliko število občanov in obiskovalcev doma. Razstavljene izdelke je bilo mogoče kupiti in veliko izdelkov je našlo novega lastnika. Stanovalci doma so pripravljeni večino razstavljenih izdelkov izdelati tudi po naročilu.
Jože Novak
Gasilci v Ložinah seznanjajo krajane z nevarnostmi pred požari
Vilko Ilc so v
Na nedavni letni konferenci so člani gasilskega društva ocenili delo v minulem obdobju in sprejeli program dela za letošnje leto. Navzlic nekaterim težavam člani tega društva uspešno rešujejo naloge, ki jih imajo na področju varstva pred požari. V minulem letu so opravili 338 prostovoljnih delovnih ur pri urejanju poslopja gasilskega doma in preventivne dejavnosti. Podvzeli so vse potrebno, da so krajani v vseh treh vaseh čimbolj seznanjeni z nevarnostmi požarov. Letos mineva 40 let, odkar tem kraju obnovili delo
gasilskega društva. Zavzeli so se, da bi ta jubilej proslavili čimbolj svečano. Ob tej priložnosti bodo obudili spomine na dogodke, pod kakšnimi težkimi pogoji so takrat delovali in koliko prostovoljnega dela so za razvoj gasilstva posamezniki žrtvovali. Poudarili so, das bi morali v prihodnje bolj ceniti prostovoljno delo in dajati priznanja predvsem tistim, ki opravljajo prostovoljno delo izven delovnega razmerja — v prostem času. Priznanj naj ne bi podeljevali za delo, ki je plačano in se opravlja v času rednega delovnega časa.
Predsednik Občinske gasilske zveze Kočevje tov. pavle Pogorelec je udeležence konference seznanil z delom občinske gasilske zveze in ostalih društev v občini. Seznanil jih je s finančnim stanjem in kako načrtujejo delitev denarja za potrebe gasilskih društev v letošnjem letu. Za poveljnika so izvolili tov. Milana Došenoviča, za njegovega namestnika Antona Kiselaka, tajnica je Tatjana Marjanovič, gospodar pa Janez Omerza. Podelili so tudi priznanja posameznim članom.
Iz šolskih aktivnosti
Ob 25-Ietnici kurirčkove pošte
Ob mesecu kurirčkove pošte smo pripravili pionirji OŠ Vas— —Fara različne aktivnosti. Na sestanku odbora PO smo pripravili program, kako bomo te aktivnosti izvrševali. Ob tej priložnosti smo uredili vsa spominska obeležja v KS.
6. 4. smo imeli v šoli v Fari srečanje s predstavniki DPO in KS Kostel. Razredne skupnosti so izbrale delegate, literarni krožek pa svoje dopisnike. Na sestanku smo se najprej seznanili s programom dejavnosti ob kurirčkovi torbici, nato pa smo se pogovarjali o povezovanju in tesnejšem sodelovanju pionirjev naše šole s predstavniki DPO v kraju. Zanimalo nas je, kako bi se lahko šolarji vključili v skupne akcije za varstvo okolja v okviru KS in poskrbeli, da bi bil naš kraj lepši in čistejši. Zanimali smo se, kako bi s skupnimi močmi uredili park v spomin tovariša Tita. Ugotovili smo, da bi se moralo medsebojno sodelovanje še poglobiti. Domenili smo se, da bo to sodelovanje med PO in KS ostalo in da se bodo v KS bolj zanimali za naše delo. Na sestanku so bili prisotni predstavniki vseh DPO, žal pa je precej povabljenih manjkalo. Odločili smo se, da bomo napisali obširnejše pismo, v katerem bomo opisali vse svoje šolske in izvenšolske dejavnosti, in jim ga poslali.
Razredne skupnosti smo se pripravljale na izvedbo pionirske tematske konference o varstvu okolja. Vsaka razredna skupnost je zbrala predloge za varstvo okolja in izdelala dva plakata. 10. 4. smo se vsi pionirji in učitelji zbrali na konferenci. Raz-
red smo prijetno uredili. Na tablo smo prilepili plakate in narisali ilustracijo, ki je opozarjala na naš pogosto malomaren odnos do narave. Nad njo smo zapisali: Ali bo naša dolina še zelena? in Ali bo Kolpa še čista reka? Pogovarjali smo se o tem, kakšen odnos imamo do svojega šolskega in domačega okolja mi — učenci. Kritično smo ugotovili, da velikokrat ne ravnamo prav, ko mečemo naokoli papirje, lepimo čigumije pod klopi in podobno. Sklenili smo, da bomo bolj pridno skrbeli za svoje okolje in sprejeli smo še veliko drugih sklepov. Odločili smo se, da ne bomo metali papirjev po razredih, hodnikih in zunaj šole, da bomo zbirali star papir in druge odpadne surovine, očistili okolico svojega doma in se vključili v ribiško očiščevalno akcijo v okviru KS. Na šolskem dvorišču bomo namestili koše za odpadke in organizirali Zelene straže. Ne bomo uničevali cvetja, skrbeli bomo za spominska obeležja in lepo ravnali z živalmi. Plakate, ki smo jih izdelali, bomo razobesili po vaseh. Redno bomo opozarjali starše in druge odrasle na varstvo okolja. Ob koncu konference smo izvolili delegata za občinsko konferenco.
13.	4. smo sprejeli kurirčkovo pošto od pionirjev OŠ Stari trg ob Kolpi. Naši kurirji so jo prenesli od javke v Žlebih do javke pri spomeniku v Fari. Od tu so jo prinesli do mostu čez Kolpo na Brodu, kjer smo jo predali hrvatskim pionirjem. Ob 11.30 uri smo imeli skupni miting, na katerem smo sodelovali pionirji naše in hrvatske šole. Najprej sta spregovorila predstavnika ZZB NOV z obeh bregov Kolpe. Nastopili so recitatorji, pevci in ritmična skupiuna.
Predstavili so borbene in pionirske pesmi ter pesmi o domovini, svobodi in miru. Poslušali smo pozdravni pismi pionirjev obeh šol predsedstvu RK SZDL, v katerih je bilo predvsem poudarjeno bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Mitinga so se udeležili tudi predstavniki DPO in društev iz kočevske in delniške občine ter drugi krajani z obeh strani Kolpe.
Tako smo na naši šoli z nekaterimi dejavnostmi počastili jubilejno 25. kurirčkovo torbico.
Tadei Bratož, 6. razred Literarno-novinarski krožek na OŠ Vas-Fara
Najboljši med dobrimi
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kočevje je razpisal natečaj za najboljše naloge in risbe prometne tematike »Kolo v prometu«.
Natečaja so se udeležile razredne skupnosti Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje in Osnovna šola Vas—Fara.
Na osnovi predhodne selekcije, opravljene na šoli, je na naslov sveta prispelo skupno 60 najboljših del učencev 4. do 8. razreda.
Komisija sveta je opravila nadaljnjo selekcijo in izbrala prispevek, ki bodo posredovani republiškemu svetu za izbor najboljših iz vseh šol v Sloveniji.
Kočevje bodo s svojimi napisanimi prispevki zastopali: Nika Čebin 4. b, Nataša Mlakar 4. f, Mateja Starc 6. b, Meta Starc
4.	r, Tadej Bratož 6. r, Irena Križ 4. f, Rok Hvala 4. a, Janja Čop 7. b, Branko Mohar 8. a, Marjetka Trkovnik 4. a, Simona
Rus 4. a, Nika Pertinač 4. a, Maja Egete 4. b, Borut Hočevar 8. a, Lidija Lakner 6. g, Peter Pužem 8. d, Mateja Dupin 4. b, Edita Ibrahimovič 8. d, Jani Žuran 4. a, Marinka Mrkonja 6. h, Tonja Glad 4. d, Živa Černač
4.	a, Maja Ivanc 4. a, in Anja Meszaroš 5. b razred.
Z risbami pa bodo kočevsko šolo zastopali: Polona Ruparčič, Matjaž Košorog in Tonja Glad (vsi 4. d razred).
V.
Moja prva vožnja s kolesom po mestu
Stara sem bila tri leta. Takrat sta mi očka in mamica kupila prvo kolo. Še dobro se spomnim, da je bilo zelo majhno, rdeče barve in na zadnjem kolesu sta bili še dve oporni kolesci. Očka me je posadil na kolo in me učil voziti. Hitro sem spoznala, kako je treba držati ravnotežje na kolesu.
Rastla sem, kolo pa je postajalo premajhno. Za peti rojstni dan sem dobila novega. Ko sem prvič sedla nanj, se mi je zdelo
r
veliko in nerodno, toda hitro sem se mu privadila. Po dveh letih so mi na tem kolesu noge enako visele na tla kot na prejšnjem.
Ob zaključku prvega razreda sem dobila kolo za odrasle. S tem kolesom sem se lahko vozila le po domačem dvorišču, na cesto pa nisem smela, ker nisem imela kolesarskega izpita.
V tretjem razredu smo se veliko učili o prometu. Spoznali smo prometne znake, pravila — kako prečkati cesto, prehitevati stoječe vozilo, zavijati v levo in desno. Ob koncu šolskega leta smo opravljali kolesarski izpit. Prvi dan smo v razredu reševali test. Drugi dan pa smo v šolo pripeljali kolesa. Pred staro gimnazijo so nas čakali inštruktorji AMD in miličniki.
Najprej so pregledali kolesa, kajti na vožnjo smo šli lahko le s popolnoma opremljenim kolesom. Nato so nam dali navodila, po katerih cestah bomo vozili. S kolesi smo se postavili v vrsto in začeli voziti. Inštruktorji in miličniki pa so se razporedili ob cestah in opazovali našo vožnjo. Po končani vožnji sem zvedela, da sem izpit opravila. Dobila sem dovoljenje za vožnjo s kolesom. Že naslednji dan sem šla sama s kolesom po mestu. Zdelo se mi je zelo imenitno, da sem enakovredna ostalim vozilom. Kočevje, 8. 5. 1987
Nika Čebin, 4. b
Obiskala sta nas umetnika iz zamejstva
21. aprila smo imeli kulturni dan. Vsi smo nestrpno pričakovali naša gosta - violinista in harftistko iz Trsta.
Tudi deževno vreme ni skalilo prijetnega razpoloženja in rado-
vednosti. Ko smo izvedeli, da bosta prišla umetnika uro kasneje, smo bili še bolj nestrpni. Malo pred dvanajsto uro smo odšli v dvorano. Prišli so tudi učenci in učitelji iz osnovnih šol Zdenko Petranovič-Jastreb z Broda, iz Osilnice in Turkov.
Pred pričetkom koncerta nam je violinist Igor Kuret povedal, kako je sestavljena harfa. Podobno nam je predstavil tudi violino. Povedal nam je, da ima harva 47 strun, pedala, telo in vrat. Nekatere strune so kovinske, ostale pa črevesne in različno obarvane. Medtem je harftistka Barbara Faiman uglaševala harfo. Nato je tovarišica Marija prebrala nekaj o šolanju, nastopih in uspehih obeh umetnikov.
Začelo se je zares. Glasbenika sta večinoma igrala sonate italijanskih avtorjev. Igrala sta zelo lepo. Nekatere skladbe so bile mirnejše in bolj žalostne, druge pa vesele in hitre. Vse skladbe so mi bile všeč. Učenci smo imeli priložnost, da smo si ogledali harfo, ki je do sedaj mnogi še nismo videli. Prijetna glasba nas je navdušila, zato smo glasbenikoma navdušeno ploskali. Ko se je program končal, so se učenci naše šole in osnovne šole Brod zahvalili umetnikoma za nastop ter jima podarili šopke spomladanskega cvetja in knjigi. Violinist se je zahvalil. Nato sta s harftistko zaigrala še eno sonato, ker smo bili disciplinirani.
Kulturni dan mi je bil zelo všeč. Izvedeli smo veliko novega. Prav bi bilo, da bi še kdaj imeli tak kulturni dan, ker podeželjski otroci nimamo pogosto priložnosti srečati se s tako pomembnimi glasbeniki.
Tadej Bratož, 6. razred Literarno-dopisniški krožek na OŠ Vas—Fara
novice

^ I i
I f | j |
Kočevska kljub tradiciji organiziranja vrhunskih tekmovanj v kajaku in kanuju na divjih vodah nima čolnarjev, ki bi se lahko udeležili teh tekem. Za obvladovanje čolna v brzicah rek je potrebno precej znanja, ki pa ga žal pri nas nismo mogli dobiti. Da bi to neugodno tradicijo prekinili, se je Kulturno športno Društvo • Tone Ožbolt iz Osilnice odločilo, da bo že letos organiziralo letno šolo kajaka in kanuja na divjih vodah.
Kmalu po končanem pouku (konec junija in v začetku julija) bo na Kolpi pri Osilnici tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak za ta zanimiv šport. Vsi, mladi in tudi starejši, se ga lahko udeležite. Čolne si boste lahko izposodili pri KŠD T. Ožbolt, ali pa uporabljali svojega, če ga imate. Lahko boste šotorili (tudi šotore se da izposoditi), ali pa prebivali v gostišču Kovač.
Dobro bi se bilo naučiti tudi te veščine, pa četudi nimate namena poslati tekmovalec. Danes je čolnarjenje vse bolj v veljavi tudi kot športnorekreativna dejavnost. Prelepo se je spuščati s čolnom po deroči reki, po čisti vodi in lepi pokrajini. Vse to imamo doma in zakaj ne bi tega izkoristili.
Podrobnejše informacije boste zvedeli še iz razpisov, ki bodo poslani na šole in delovne organizacije, lahko pa se obrnete tudi na predsednika KŠD T. Ožbolt, dr. Stanka Nikoliča, Zdravstvena ambulanta Osilnica.
A. C.
V gosteh pri pobratimih na Rabu
Nadaljevanje s 5. strani
vsi udeleženci turnirja. Po slovesnem delu je bila zakuska, ki so jo naši odbojkarji ocenili kot filmsko, v stilu nadaljevanke Dinastija. Na mizah je bila vrsta specialitet, ki so jih pripravili kuharji hotela Padova. Kegljače so organizatorji Trofeja Jugoslavije, ki je bil izveden že devetič in na katerem so nastopile repre-
zentance, ki v tem športu kaj pomenijo, povabili na družabno srečanje vseh udeležencev tega tekmovanja v Hotel Eva. Na srečanju so lahko videli najboljše kegljače iz Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Švedske in seveda Jugoslavije.
Nogometaši in balinarji pa so bili gostje svojih športnih kolegov v Hotelu Imperial, kjer je bilo sicer osrednje srečanje vseh predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, vabljenih gostov
in občanov. Nedeljsko dopoldne pa smo izkoristili za ogled spomenika žrtvam fašizma v Kam-porju. V tem znanem koncentracijskem taborišču je izgubilo življenje in preživelo marsikaj hudega tudi veliko občanov Kočevske. Ob prisrčnem slovesu smo si obljubili, da bomo še naprej sodelovali in tudi na ta način poglabljali bratske vezi, ki so se potrdile s podpisom listin o pobratenju.
AC.
Kolpa ’87
V	idilični dolini reke Kolpe pri Osilnici je bilo od 1. - 3. maja že 11. tradicionalno mednarodno tekmovanje v kajakih in kanujih na divjih vodah. Organizatorji tekmovanja — Kajakaška zveza Jugoslavije, Kajakaška zveza Hrvaške, Kajak kanu klub Slavij a iz Zagreba in Kulturno-športno društvo Tone Ožbolt iz Osilnice so poleg naših vabili na to tekmovanje predstavnike 10 evropskih reprezentanc. Žal so se ga tokrat poleg naših najboljših udeležili le še tekmovalci iz ZR Nemčije in Avstrije. Termin tokrat ni ustrezal, saj so ta čas po Evropi razna izbirna tekmovanja za reprezentance in priprave za svetovno prvenstvo, ki bo v Franciji.
Boji z brzicami Kolpe in s časom so tako potekali najbolj v znamenju domačih tekmovalcev. Motiv je bil vsekakor velik, saj je bila to zadnja preizkušnja za izbiro ekipe, ki nas bo zastopala na SP.
V	trodnevnem programu (spust za prvenstvo Hrvaške, slalom za memorial T. Ožbolta in slalom za prvenstvo Hrvaške), se je najbolje odrezal Jernej Abramič iz Soških elektrarn, ki je zmagal na obeh slalomih. Sicer pa so od okoli 140 udeležencev in udeleženk največ priznanj odnesli domači tekmovalci.
Zadnji dan tekmovanja je bil tudi slovesen zaključek prireditve, na katerem so podelili priznanja vsem najboljšim tekmovalcem. Predsednik Kajakaške zveze Hrvaške tov. Bušu-relo je podelil priznanja za spust in slalom drugega dne, podpredsednik KŠD T. Ožbolt, tov. Osvald Zdravko za memorialni slalom, direktor SGP ZIDAR, tovariš Južnič Martin, je kot predstavnik pokrovitelja podelil poseben pokal najboljšemu tekmovalcu, podpredsednik KŠD
Slovenske prvakinje
Leto 1987 si bodo odbojkarji in ljubitelji tega športa prav gotovo za dolgo zapomnili. Še nikoli ni bila športna sezona tako uspešna kot prav letos. Dekleta so osvojila republiški naslov s tako prednostjo, da se ne pomni, kdaj je nazadnje katera odbojkarska ekipa tako prepričljivo zmagala v najelit-. nejšem slovenskem tekmovanju. Fantje pa so prav tako prepričljivo osvojili prvo mesto v drugi republiški ligi in seveda pridobili pravico nastopa naslednjo sezono v I. republiški ligi.
Dekleta so prvenstvo odigrala zares v vrhunski formi. Dovolile so si le en poraz, pa še tega bolj za šalo kot zares na koncu sezone, ko je bilo že vse odločeno. Počitka pa si zaenkrat ne morejo privoščiti, še celo obratno, prav pošteno morajo delati. Osvojen naslov je poleg veselja prinesel tudi skrbi zaradi priprav na kvalifikacije za vstop v drugo ligo s predstavniki Hrvaške ter Bosne in Hercegp-vine. Fantje so drugo slovensko ligo predihali povsem rutinsko. Osvojeno prvo mesto brez
poraza je verjetno celo več kot so sami pričakovali, čeprav so ves čas upali na povratek v prvo slovensko ligo.
Naslednja tekmovalna sezona bo torej v znamenju odbojke, ki kot kaže prevzema naslov najkvalitetnejšega športa v naši občini. Tudi če dekletom ne uspe v kvalifikacijah, bomo še vedno zelo zadovoljni, saj ni veliko športov, kjer bi moška in ženska ekipa nastopala v najkvalitetnejšem slovenskem tekmovanju.
In kdo vse je nastopal v ekipah:
dekleta — Klun Brigita, Ahac Nataša, Levstik Sanda, Drobnič Andreja, Kočevar Milka, Hočevar Katja, Uran Maja, Turk Sandra, Gornik Nataša, Piškur Sabina; trener — Lampe Konrad Ibrahimovič Edita
fantje - Polovič Sašo, Miklič Miran, Hvala Aleš, Bradač Silvo, Turk Samo, Marinč Vasja, Levstik Igor (tudi trener), Rus Sergej, Ahac Klemen, Drobnič Aleš, Krivec Matjaž, Figar Tomaž, Planinc Igor.
A. C.
T. Ožbolt pa pokal najbolj uspešni ekipi memoriala. KŠD Tone Ožbolt je za vse organizacije združenega dela in zasebnike, ki že vrsto let s svojimi prispevki omogočajo izvedbo te prireditve, pripravil spominske plakete, kot zahvalo za pomoč, predsednik Kajakaške zveze Hrvaške pa je dr. Stanku Nikoliču, Emilu Erentu, Antonu Kovaču, Josipu Šporerju in Cvetu Arku izročil priznanja zveze za večletno sodelovanje pri organizaciji te prireditve na Kolpi.
Tekmovanje, ki se je sedaj že uveljavilo tako v domovini kot izven njenih meja (poleg Soče in Tacna je Kolpa ena od najkvalitetnejših tekmovalnih prireditev pri nas), si je ogledalo veliko gledalcev. Privablja jih zanimiva veslaška prireditev pa tudi prijetno okolje ob reki Kolpi.
Kolpa, ki ima že sedaj posebno draž pri tekmovalcih, bo kot zanimiva in čista reka v naravnem in lepem okolju v prihodnosti še pridobila na kvaliteti. Z rekonstrukcijo ceste, ki bo v večjem delu opravljena že letos, bo dostop lažji in seveda privlačnejši, obenem pa bo urejena tudi tekmovalna proga, ki bo tako pridobila na težavnosti in atraktivnosti. Postopno se bodo uredili še drugi objekti, kot prostori za kempiranje, parkirni prostori, prostori za gledalce, brunarica in še kaj, kar je potrebno za razvoj tekmovalnega in športnorekreacijskega čolnarjenja.
Kot kaže, bo že drugo leto na Kolpi najkvalitetnejše jugoslovansko tekmovanje, državno prvenstvo z mednarodno udeležbo. Organizatorji zato že začenjajo s pripravami na prireditev prihodnjega leta.
Najuspešnejši tekmovalci:
Spust za prvenstvo Hrvaške K—1 Bregar (Rašica), C—1 Jelenc (Ljubljana), C-2 Grobi-ša—Masle (BZS), K—1 ženske Cankar (NIVO)
Slalom za memorial T. Ožbolta - K—1 Abramič (Soške elektrarne), C-l Javornik (Ljubljana), C-2 Sever-Župa-novič (R. Končar), K-l ženske Kastelic (Ljubljana)
Slalom za prvenstvo Hrvaške — K— 1 Abramič (Soške elektrarne), C—1 Martinis (Slavija), C-2 Lilck — Martinis (R. Končar),	K—1 ženske	Skok
(Rašica).
Najuspešnejši tekmovalec: Abramič Jernej iz Soških elektrarn.	Najuspešnejša	ekipa
memoriala: Rašica.
Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, za kar imajo največ zaslug člani Kajak kanu kluba Slavij a iz Zagreba, ki so skrbeli za tehnični del tekmovanja, sodniška ekipa ter reševalci iz Delnic in člani KŠD T. Ožbolt, ki so skrbeli za vse ostalo, kar je za tako tekmovanje pomembno.
Dejavnost RŠD IT AS
Ena izmed nalog RŠD IT AS so tudi srečanja z DO RIKO. Do sedaj so se srečali nogometaši, strelci in kegljači.
Jeseni bomo pričeli tekmovati za prehodni pokal RIKO—ITAS v naslednjih panogah: nogomet, rokomet, odbojka, košarka, kegljanja, nam. tenis, balinanje, šah in streljanje. Ta program bomo izpeljali delno v Ribnici in delno v Kočevju. Izkušnje iz tega nam bodo pomagale, da bomo v naslednjem letu k temu sodelovanju povabili še kakšno DO iz Kočevja in Ribnice in s tem izpolnili še eno nalogo iz našega plana, ustanovitev medobčinskih delavskih športnih iger. Zato bo potrebno mnogo dela in veliko športnih delavcev, katere pa v veliko zadovoljstvo imamo tako v Ribnici kot v Kočevju.
Jože Kozina
Nogometaši Raba in Kočevja pred tekmo
Balinarji v akciji
Turnir
V počastitev 21. maja — praznika Krajevne skupnosti Osilnica, je Kulturno športno društvo Tone Ožbolt 10. maja 1987 organiziralo turnir v malem nogometu in šahu.
Na igrišču v Podvrhu so se v nogometu pomerile ekipe KS Kočevska Reka, KS Draga, KS Kostel, MZ Plešce — mlajši in starejši, JLA Postojna in domačini.
1.	mesto so osvojili starejši
predstavniki MZ Plešce, drugo vojaki iz Postojne in tretje domačini.
V dvorani kulturnega doma v Osilnici pa je bil hitropotezni turnir v šahu. Sodelovali so predstavniki KS Kočevska Reka, KS Draga, JLA Postojna in KŠD Osilnica. Domačini so osvojili prvo mesto, drugi so bili šahisti iz KS Kočevska reka in tretji iz KS Draga.
S.
Športniki iz Prokuplja na obisku pri nas
V okviru praznovanja praznika Krajevne skupnosti Kočevje—mesto smo športniki pripravili tradicionalno srečanje športnikov pobratenih mest Kočevje-—Prokuplje. Tradicija, ki poteka že od leta 1976, se tako nadaljuje. V goste so tokrat prišli nogometaši, košarkaši (veterani), predstavniki športnih
se jim je prilegel počitek. V soboto pa smo izpeljali program, za katerega smo se dogovorili. Predstavniki gospodarstva obeh mest so se sežli na posvetu, kjer so se pogovorili o možnostih sodelovanja na gospodarskem področju. Športniki so si v tem času ogledali mesto, tovarno Melamin in nekateri še Zdravst-
organizacij, predstavniki gospo- veni dom. Pri Jezeru pa smo se darstva in DPO. Po štirinajst- sestali vsi skupaj. V ribiškem
urnem potovanju, so gostje petek, 8. maja zvečer prispeli v naše mesto. Utrujenim od poti
Slovenske prvakinje v odbojki s svojin, mentorjem prof. Rajkom	kar petkrafpo" Tiogo v
LuzarJem	gol. Zadetkov bi lahko bilo še
domu je tovariš Vinko Zajc gostom predstavil projekt ureditve tega našega športnorekreacijskega centra. Gostje so bili navdušeni nad to našo pridobitvijo. Lep sončen dan in prebujajoča se narava sta nudila res enkraten pogled na naše jezero.
V popoldanskem času pa so se sestali športniki, najprej košarkaši. V telovadnici so se pomerili veterani obeh pobratenih mest. Naši so bili precej uspešnejši in so gostom nič kaj preveč bratsko napolnili koš. Zmagali so z rezultatom 71:41. Zato pa so milo za drago vrnili nogometaši. Gostje so nastopili z ekipo, ki tekmuje v ligi, mi pa z veterani. Seveda se je to poznalo in mlajši in bolj uigrani gostje so
več, vendar malo zaradi nespretnosti napadalcev, nekaj pa tudi zaradi izvrstnih obramb našega vratarja številka ni bila večja. Sicer pa so naši veterani dali gostom kar tri gole. Skupni rezultat v igrah je bil povsem bratski, 1:1. Po končani tekmi so se vsi udeleženci sešli na družabnem srečanju. Izkoristili smo priložnost, da smo izročili priznanja ZTKO Kočevje tovarišu Svetislavu Zdravkoviču in Samoupravni interesni skupnosti za telesno kulturo občine Prokuplje, za dolgoletno sodelovanje in poglabljanje bratskih vezi med krajani obeh pobratenih mest. Predsednik izvršnega sveta Krajevne skupnosti Kočevje—mesto, tovariš Petrovič dr. Mihael, pa je SOFK občine Prokuplje izročil spominsko plaketo krajevne skupnosti. Po kratkem prijateljskem druženju so se gostje zopet podali na dolgo pot proti domu.
Prokuplje in Kočevje sta med seboj precej oddaljena, vendar krajane vežejo bratske vezi, ki so se skovale v preteklosti naših narodov in se potrdile s podpisom listin o pobratenju. S takimi srečanji nadaljujemo pot zbliževanja.
A. C.
kočevske •
novice
Vlak bratstva in enotnosti 1987
Manifestacija bratstva in enotnosti pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« je tradicionalna že od leta 1961, ko je na pobudo dnevnika Večer 1 odpeljal prvi vlak medvojne izgnance k njihovim gostite-I ljem v SR Srbijo. Letos je že 17. po vrsti. Vlak je vezan na težke dni okupatorjevega nasilja iz leta 1941, ko je bilo izseljenih iz nemško zasedenega ozemlja Slovenije okoli 9000 pregnancev v Srbijo, kjer so jih sprejeli prebivalci teh krajev na svoje domove.
Vlak bratstva in enotnosti je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, pri katerih so izgnanci našli svoj drugi dom in skupaj z njimi
preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Vlak bo letos 4. junija odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica s 1700 potniki in prispel v Maribor oziroma Jesenice 5. junija. Vračal se bo 8. junija. Med potniki vlaka so v glavnem gostitelji medvojnih izgnancev ter njihovi najožji družinski člani (ca 1450), ob njih pa tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja pobratenih občin in tehnično osebje vlaka (ca 250).
V tem času praznujemo v Sloveniji dan izgnancev (7. junija). V ljubljanski regiji živi preko 40 družin medvojnih pregnancev, ki bodo po sedanjih informacijah spre-
jele čez 90 svojih medvojnih gostiteljev iz SR Srbije.
Vlak bomo v SR Sloveniji kar se da slovesno sprejeli. Prvi sprejem vlaka bo že v Zagrebu, nato bo slovesen sprejem še v Krškem, kjer bo naše goste pozdravil predstavnik republike, prirejen pa bo tudi kulturni program.
Tudi na vmesnih postajah bodo gostom priredili tople in prisrčne sprejeme.
V	Ljubljano bo v petek, 5. junija ob 15.35 uri prispelo okoli 90 gostov. Sprejeli jih bomo na železniški postaji. Na sprejemu bo pozdravnemu nagovoru sledil kulturni program.
Tu se bodo gostje srečali s svojimi gostitelji.
V	soboto bodo OK SZDL organizirale celodnevno sre-
čanje za goste in gostitelje in jih seznanile z gospodarskim in kulturnim življenjem občine ter tradicijami NOB.
V	nedeljo bo' na željo gostiteljev organiziran izlet v Postojno.
V	ponedeljek bodo gostje iz SR Srbije položili venec na grobnico narodnih herojev. Nato bo sprejem v Skupščini mesta Ljubljane in kosilo v DOMU JLA, kjer se bomo od gostov poslovili in jih pospremili na vlak, ki bo odpeljal ob 15.00 uri.
Želimo, da bi naši prijatelji preživeli kar najbolj prijetne dneve bivanja v SR Sloveniji, s čimer bo dan tudi poudarek utrjevanju bratstva in enotnosti.
I Spomeniki NOB na Kočevskem
Spominsko obeležje v Belcah
Naše politično in partizansko vodstvo je zimsko obdobje 1942 temeljito izkoristilo za obsežne priprave za splošno in množično spomladansko vstajo. Vse izkušnje, pridobljene v borbah partizanskih enot v letu 1941 in v zimskih mesecih 1942, so nudile izredno pomembno osnovo za uvedbo nove borbene taktike partizanskih enot pa tudi izkušnje političnega dela so privedle do boljših oblik delovanja med prebivalstvom.
Tudi došle vesti o uporu v vzhodni Bosni in zahodni Srbiji, o svobodnem ozemlju, o Užiški republiki, o sklepih posvetovanja partizanskih poveljnikov v Stolicah pri Krupnju, je vneslo
med slovensko partizansko vojsko nove vzpodbude za poživitev borbenih akcij, ob vzgledu tovarišev v vzhodnih predelih Jugoslavije.
Tako se je tudi slovenski partizanski glavni štab odločil za splošno ofenzivo proti okupatorju.
Spomladi 1942 so na področju Kočevske <_ .lovale enote Notranjskega in kasneje Kočevskega partizanskega odreda. Taborišča so bila na Mokrecu, Kureščku, Travni gori, Fridrih-štajnu, Stružnici, pri Cvaru v Ravnah, Preži in kasneje Kočevski Reki, Štalcerjih, Fer-drengu, Taborski steni in drugod. To sicer niso bila utrjena
taborišča s štacionirano posadko, temveč le prehodne lokacije poveljstev enot, ki so operirale na določenem sektorju.
K zmagam partizanskih akcij ni prispevalo samo junaštvo borcev, temveč tudi partizanska taktika. Bojne patrulje po 5 — 10 mož, oborožene z enim ali dvema strojnicama, naj neprestano napadajo in vznemirjajo sovražnika v postojankah, na njegovih pohodih, rušijo naj komunikacije in kaznujejo narodne izdajalce.
Sovražnika je treba napasti iznenada, iz zasede, mu prizadejati čim večje izgube; v primeru sovražnikove velike premoči pa se v redu umakniti in ga zopet napasti ob ugodni priložnosti. Ta taktika je imela na okupatorja strahovit učinek. Množice sicer maloštevilnih patrol so spremenile	Notranjsko,
Kočevsko, Belo Krajino in Gorski Kotar v eno samo bojišče. Okupator je smatral, da je partizanov mnogo več, kot v resnici.
Pomembno vlogo te strategije na področju Kolpe, Čabranke in Gorskega Kotarja pa je imel skupen nastop enot slovenskih in hrvaških partizanskih enot proti okupatorju. Enote Kočevskega partizanskega bataljona so se že 17. aprila 1942 povezale s hrvaškimi partizani Primorsko-goranskega odreda, in sicer v vasi Belica pod Taborsko steno. Dne 18. in 19. aprila so se srečali
V tej hiši je bilo posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanov
Narodni heroji Kočevske
V	prejšnji	številki
Kočevskih novic	(letnik
IV, št. 3 od 13. 4. 1987) je	
»tiskarski škrat«	v članku
Park herojev	napravil
nekaj napak pri predsta-	
vitvi narodnih	herojev
Kočevske. Zato	le-te v
celoti ponovno predstav-	
ljamo.	
Kočevska je v NOB utrpela veliko človeških žrtev. Dobra četrtina prebivalstva je našla smrt v bojih, v internaciji, taboriščih in drugih oblikah fašističnega nasilja. Kočevska je dala tudi osem narodnih herojev; pet jih je dalo življenje med vojno, trije pa še živijo.
Ivan Omerza—Johan, roj. oktobra 1921 v Livoldu, je bil
elektroinštalater, zaposlen na pošti v Kočevju. Padel je kot komandir čete Cankarjeve brigade v Jelenovem žlebu 26. marca 1943.
Anton Marincelj, roj. februarja 1917 v Banja loki pri Kočevju, je bil rudar. Decembra 1942 je bil kot komandant L bataljona Tomšičeve brigade težko ranjen in je januarja 1943 umrl.
Jože Šeško, roj. decembra 1908 v Slovenski vasi pri Kočevju, je bil profesor, predvojni komunist in sekretar Okrožnega komiteja KPS. Bil je ujet, obsojen na smrt in ustreljen v Gramozni jami 11. maja 1942.
Dušan Remih, roj. februarja 1922 v Kočevju, je delal na Rudniku Kočevje. Bil je komandant bataljona v Tomšičevi in Brači-
čevi brigadi. Padel je v borbah z Nemci na Pohorju julija 1944.
Evgen Matejka-Pemc, roj. novembra 1909 v Kočevju, je bil elektrotehnik v Tekstilani v Kočevju. Padel je kot komandant XXXI. divizije v borbah za Primorsko 3. maja 1945.
Jože Boldan-Silni, roj. avgusta 1915 v vasi Višnje v Suhi krajini, je bil komandant Šercerjeve brigade. Je polkovnik JLA.
Andrej Cetinski-Lev, roj. novembra 1921 v Banja loki pri Kočevju, je bil komandant Enajste ter nato Šeste in Dvanajste brigade. Je generalmajor JLA.
Jože Ožbolt-Stanko, roj. januarja 1922 v vasi Belica pri Osilnici, je bil komandant 8. Udarne brigade. Je generalpodpolkovnik JLA.
Uredništvo
nad Grbajelom na desni strani Kolpe slovenski in hrvaški partizanski voditelji. Na sestanku je bilo 11 partizanov. Od slovenskega vodstva so bili navzoči namestnik komandanta glavnega štaba in komisar Tretje grupe odredov tov. Aleš Bebler-Pri-mož, namestnik komandanta Tretje grupe Ivan Jakič-Jerin in politični komisar Kočevskega bataljona Ante Novak. Na posvetovanju so se dogovorili o načrtovanju skupnih akcij in načrtu za partizansko ofenzivo z namenom, da postavijo svobodno ozemlje. S tega posveta sta tov. Bebler in tov. Ante prinesla vzorce krojev za partizanske »triglavke«, ki smo jih od tedaj začeli nositi tudi slovenski partizani. Ta dogovor je bil tudi osnova za kasnejše sodelovanje v skupnih akcijah slovenskih in hrvaških partizanskih enot.
Na posvetovanju predstavnikov Zveze borcev Hrvaške in Slovenije 24. marca letos v Delnicah je bilo dogovorjeno, da se ta dva zgodovinska pomembna dogodka prvih načrtovanih srečanj in posvetovanj borcev in starešin slovenskih in hrvaških partizanskih enot trajno obeleži. Tako je bilo 1. maja 1987 ob 45-letnici osvoboditve Broda na Kolpi in v počastitev posvetovanja poveljstev slovenskih in hrvaških partizanskih enot v Grbajelu odkritje spominskega obeležja, ki bo trajno simboliziralo bratstvo in enotnost ljudstev z obeh bregov Kolpe in Čabranke.
Na hiši družine Ožbolt v Belicah, kjer je bilo 17. aprila 1942 že omenjeno posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanov, bo vzidana spominska plošča. Posvetovanje v Belicah je bila predpriprava in uvod za kasnejše trajno sodelovanje slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev in skupnih akcij.
Narodi — Slovenci in Hrvati — na obeh bregovih Kolpe in Čabranke so stoletja živeli v slogi in sožitju. To je »Dežela Petra Klepca«, kakor jo v svoji istoimenski knjigi imenuje pisatelj—pokojni Anton Ožbolt. To je dežela, o kateri lahko upravičeno trdimo: dva bregova, eno srce! Te solidarnosti niso mogli omajati vplivi domače in tuje gospode ne v miru in ne med vojno.
Trajno pričevanje bratske solidarnosti pa bo ponazarjalo skromno obeležje z napisom, kako so se v krvi kovale vezi bratskih narodov v Deželi Petra Klepca.
Nace Karničnik
Predvideni filmski program do konca maja in v juniju:
-	JANG BLAD, film s top liste gledanosti, ROB LOWE nova zvezda ameriškega filma
-	POLETJE V ŠKOLJKI, slovenski mladinski film
-	ELEKTRIČNE SANJE, ameriška glasbena komedija
-	LEPOTA PREGREHE, jugoslovanska komedija, PULA 86, Zlata arena za MIRO FURLAN
-	OMAR MAŠČEVALEC, italijansko španski pustolovski film
-	MOJA LEPA ŠOFERKA, ameriška komedija
-	MOJA AFRIKA, film leta, 11 nominacij za Oskarja, dobitnik 7 Oskarjev najboljši film, režija, scenarij, kamera, glasba, ton, scenografija 3 Zlati globusi, ROBERT REDFORD, MERYL STREEP, KLAUS MARIA BRANDAUER v glavni vlogi
-	PROFESORJI SO PONORELI, ameriška komedija
-	ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER, italijanski akcijski, eden najuspešnejših filmov popularnega junaka BADA SPENCERJA
-	SUPERMAN II
-	ROCKY IV, ameriški akcijski film, ki je svetovni kinematografski šampion 86
-	NA POGOJNI SVOBODI, ameriška drama
-	Premiera filma FEST 87: BETTY BLUE
-	NEKA ODDALJENA PROSTRANSTVA, angleško indijski spektakel
-	BAD SPENCER V AKCIJI
-	ODISEJA V VESOLJU II. del znanstveno fantastični
-	MEČ BARBAROV
-	ČAST PRICIJEVIH, ameriški film z Jack NICHOL-SONOM v glavni vlogi.
Film je prejel 4 Zlate Globuse: za najboljši film, režijo,
glavno moško vlogo (Jack Nicholson) ter stransko žensko
vlogo. Prejel je 8 Nominacij za Oskarja.
Programska politika kinematografa v Kočevju
Vpliv samega kinematografa je na programsko politiko le delen, saj njen glavni delež izvajajo institucije, ki se ukvarjajo s selekcijo, nabavo, prodajo in propagiranjem filma. Neposredno je kinematograf vezan na izbor med programi, ki jih ponujajo distributerji. Film, ki se uveljavlja kot uspešnica, je praktično monopoliziran in se distribuira po velikosti kinematografa. Komercialna uspešnost filma ne sovpada vedno s kvaliteto filma. Tako se dogaja, da gredo dobri filmi mimo gledalca samo zato, ker je center pač merilo in mit podeželja. Zato gledalce posebej opozarjamo, da se tudi v Kočevju dogajajo predpremiere filmov, ki jih Ljubljana šele kasneje odigra.
Ljubljanski kinematografi so v posebni prednosti tudi zato, ker uspešen film lahko dlje zadržijo. S tem zmotijo distribucijsko verigo ter odvzamejo manjšemu kinematografu film, za katerega je ta že imel sklenjeno pogodbo. Tako rušijo pogodbena razmerja takoj, ko ugotovijo, da film ustreza okusu publike in si na ta način lastijo njegovo donosnost. Manjšemu kinematografu pa se v tem primeru nudi repriza oziroma vsili nek drug film (pred kratkim filma NILSKI DRAGULJ nismo prejeli, ker je ljubljanski kinematograf Šiška podaljšal njegovo predvajanje).
Zaradi nevednosti se gledalci potem neprijazno in s krutimi opazkami obračajo na osebje
našega kinematografa, kar je povsem neupravičeno.
Včasih je bilo distribuiranje strogo hierarhizirano, centralizirano in plansko delo. Distributer je sam razporejal film po posameznih kinematografih. Danes so se odnosi demokratizirali in izbor filmov poteka preko delovanja skupnih programskih svetov, v katerih sodeluje tudi gledalec. Prevladuje tržni sistem, ki s svojimi zakonitostmi povzroča tudi določene anomalije. Trg je neviden sodnik. Red, ki ga vnaša s svojim delovanjem, včasih lahko interpretiramo kot nered, ki se dogaja tam, kjer ni ustreznih sankcij in so pritožbe brez uspeha. Šproš-čanje tržnih zakonitosti pogojuje kratkoročno informiranje. Glede na to tudi v našem kinematografu dolgoročna obveščenost o planu predvajanja filmov ni smiselna. Čemu bi nepredvidene situacije gledalca po nepotrebnem vznemirjale. Pri sistemu obveščanja se bomo omejili na nujno, kratkoročno in s tem točno informiranje. Pravico do sprememb, ki so institucionalne narave in dolgoročno planiranje pa mora gledalec prepustiti strokovnjakom. Glede na omenjeno nakazovanje problematike naj opozorim, da še naj večji delež programske politike lahko gledalec izvaja preko programskih svetov, kinematograf pa z raznolikim izborom žanrov in s sodelovanjem različnih družbenih institucij znotraj občine.
Irena Trobentar
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Muller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
novice
Poštnina plačana pri pošti
št. 61330 Kočevje
Sreda,
27. 5. 1987
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
delegatska priloga 4
Iz vsebine dnevnih redov 9. seje zborov občinske skupščine, ki bodo 11. in 12. junija
ESA	STRAN
106 —	Plan razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje ............................ 2
98	—	Poročilo o delu IS in upravnih organov občine Kočevje za leto 1986 ........ 9
99	—	Poročilo temeljnega sodišča Ljubljana-Enota Kočevje ...................... 21
101	—	Poročilo	temeljnega	tožilstva Ljubljana-Enota Kočevje...................... 26
102	— Poročilo sodnika za prekrške občine Kočevje............................. 28
103	—	Poročilo	občinskega	javnega	pravobranilstva ............................... 29
105 — Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kočevje—Ribnica .	30
104	—	Poročilo o delu Postaje Milice Kočevje ...................................  32
96	—	Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1986 .	35
97	—	Predlog odloka o spremembi območja katastrskih občin Kočevje, Livold	in
Željne.................................................................. 37
Plan razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje
ESA 106
RAZPRAVA O PLANU RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI KOČEVJE
V februarju in marcu 1987 je v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih na zborih delavcev in krajanov potekala razprava o planu razvoja osnovnega šolstva v naši občini. Izenačenih je bilo več mnenj, vprašanj in predlogov. O povzetkih so bile dane informacije že v prejšnjih številkah Kočevskih novic. Komisija, ki je pripravljala osnutek plana, je vse pripombe pregledala in večino pri izdelavi predloga tudi upoštevala.
Ugotovili smo, da je predlagani osnutek prvi dolgoročnejši plan razvoja osnovnega šolstva v naši občini. Trenutno stanje opremljenosti, mreža osnovnih šol in prostorski pogoji so posledica odločitev v preteklosti, ko smo ob centraliziranju gospodarskega razvoja v občinskem središču že tako nizko poseljenost podeželja še redčili ter se glede na različne potrebe in ob stalnem pomanjkanju denarnih sredstev odločali za krpanje problemov osnovnega šolstva. To je še ena izmed posebnosti razvoja naše občine.
Zagotavljanje pogojev za delo osnovne šole je dolžnost občinske družbenopolitične skupnosti. Viri sredstev za to so v občinah različni, najbolj pogosti pa sta: prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov in samoprispevek. V naši občini smo se zavzemali za čim nižje prispevne stopnje oz. za »razbremenitev gospodarstva« in tako smo s prispevno stopnjo za osnovno šolstvo že nekaj let med najnižjimi v SR Sloveniji. Lani je bila stopnja druga najnižja, letos pa je tretja najnižja izmed 66 občin v Sloveniji. Tako je prispevna stopnja v občini Kočevje 5,23 %, v občini Ribnica 6,50 %, Črnomlju 6,10 %, Kranju 7,34 %, Ljubljani 6,10 % itd. Če ob tem upoštevamo še, da lanski povprečni osebni dohodek gospodarstva v Kočevju znaša le 89 % republiškega, da je naša občina najredkeje naseljena in druga teritorialno največja v SR Sloveniji lahko ugotovimo, koliko manj sredstev že več let izdvajamo v naši občini za osnovno šolstvo v primerjavi z drugimi občinami v SRS. Takšna usmeritev je morala slej ko prej pripeljati do močnejše zaostritve problemov v osnovnem izobraževanju, posebej še ob uvajanju modernejših vsebin in metod dela pri izvajanju osnovnošolskega vzgojnoizobra-ževalnega programa. Ob izvajanju ukrepov zmanjševanja skupne porabe, med katero sodi tudi osnovno šolstvo, se ta zaostritev dosti bolj pozna v naši občini kot v drugih, ki so v preteklih »boljših« letih zagotovile modernejše in nove šolske prostore, sodobnejšo opremljenost itd.
V vseh sredinah je bila izražena podpora predlaganemu planu razvoja osnovnega šolstva v občini. Vse pripombe na vsebinski del programa smo upoštevali pri izdelavi programa:
-	pri vzgojnoučnem delu je potrebno dati večji poudarek nadarjenejšim učencem,
-	delna uvedba rednega pouka angleškega jezika na centralni šoli,
-	vključevanje delovnih organizacij pri opremljanju šole in izvajanju proizvodnotehničnih izvenšolskih dejavnosti,
-	v dolgoročnem planu opredeliti možnost prehoda 4-raz-redne podružnične šole Stara cerkev v popolno 8-raz-redno osnovno šolo,
-	prešolati učence od 5.-8. razreda iz okoliša PŠ Pod-preska v OŠ Loški potok,
-	ukiniti celodnevno OŠ v Stari cerkvi in organizirati poldnevno delo v šoli,
-	odpraviti kombiniran pouk v PŠ Željne itd.
Osnovni problem pa je bil v razpravah vezan na zagotavljanje primernih prostorov za delo osnovnih šol v eni izmeni. Če to želimo, je potrebno, da zagotovimo najmanj toliko higiensko in tehnično primernih učilnic, kolikor je oddelkov, poleg tega pa še nekaj specialnih (tehnične delavnice, telovadnice, kabineti za fiziko in kemijo itd.). V večini razprav je bilo ugotovljeno, da moramo zagotoviti modernejše in dovolj velike šole, in to ne samo za trenutno prostorsko reševanje, temveč za daljše obdobje. Podprta je bila tudi usmeritev delitve centralne šole v Kočevju na dva pedagoško samostojna in tudi prostorsko ločena kolektiva.
Izrečenih pa je bilo več dvomov o higienskem in tehničnem stanju prostorov stare gimnazije in stavbe na Reški cesti. V analizi prostorskih pogojev in vzrokov za organizacijo pouka v turnusih smo o tem že razpravljali.
Stanje stavbe stare gimnazije je kritično:
—	stranišča so v zimskem času neuporabna, hodniki in stranišča niso ogrevani,
—	hidroizolacija zidov in spodnjih prostorov ni izvedena, zanič so okna in vrata, toplotne izolacije v bistvu ni,
—	statično so slabi stropi in podi v prvem nadstropju,
-	dotrajano je ostrešje, ni tekoče vode v razredih,
—	stavba nima primerne telovadnice z garderobami, itd. Stanje v stavbi na Reški cesti je sicer nekoliko boljše. V
njej je 10 primerno velikih učilnic, potrebno pa bi bilo:
—	urediti pode v vseh učilnicah in hodnikih — sedaj so še grčave deske, ki jih je potrebno ribati,
-	telovadnica nima garderobe,
-	ostrešje je dotrajano, menjati je potrebno več oken in vrat itd.
Adaptacije so upravičene le, če njihova cena ne presega 70 % stroškov za novogradnjo. Ob analizi obeh primerov smo ugotovili, da adaptacija obeh stavb za šolske namene ne bi bila smotrna.
Predlog, da se dozida osem novih učilnic k stavbi na Trgu zbora odposlancev ni smotrn iz naslednjih razlogov: L da zagotovimo pouk v eni izmeni, je v tem primeru potrebno adaptirati še stavbi na Ljubljanski cesti (stara gimnazija) in Reški cesti,
2.	tako bi zagotovili pouk v eni izmeni za tekoče šolsko leto in ob povečanem številu učencev bi se ponovno znašli v prostorskih težavah,
3.	koncentracija učencev je bila v Gaju nenormalno velika, pravelika pa bi bila tudi kapaciteta stavbe za organiziranje normalnega vzgojnoučnega dela šole.
V predlogu plana razvoja smo prostorsko reševanje
delili na dve obdobji:
-	kratkoročno obdobje z investicijami v Kočevju, KS Rudnik-Šalka vas, OŠ Livold in Oš Stari trg ob Kolpi.
-	dolgoročno obdobje s posodobitvijo in dograditvijo šolskega prostora v KS Stara cerkev, KS Kostel in KS Draga.
Drugačna rešitev zaradi gospodarskih razmer v občini in velikih potreb v osnovnem šolstvu ni bila možna.
Poročilo sestavil: Peter ŠOBAR l.r.
ESA 106
PLAN RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI KOČEVJE * 1 2 3
Vsebina
1.	Sedanja organizacija osnovnega šolstva
2.	Predlog dolgoročnega razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje
3.	Prostorske rešitve v osnovnih šolah
I.	Organizacija osnovnega šolstva v občini Kočevje
je pogojena z redko in izredno neenakomerno poseljenostjo te, po razsežnosti druge največje občine v SR Sloveniji.
Močna koncentracija prebivalstva v samem Kočevju in primestnih centrih Stara cerkev. Željne—Šalka vas in Livold—Dolga vas je zahtevala prilagoditev mreže osnovnih šol po dveh smereh:
a)	v samem mestu, kjer živi 70 % vseh otrok v občini, je bilo potrebno zagotoviti dovolj šolskega prostora in omogočiti ustrezno kvaliteto osnovnega izobraževanja.
b)	v osnovnih šolah na podeželju se je naglo zmanjševalo število šoloobveznih otrok, zato so bile posamezne šole ukinjene (Vimolj, Predgrad, Mozclj, Koprivnik. Polom, Trava...), ali pa so bile prisiljene v celoti uvesti kombiniran pouk, kar močno zmanjšuje učinkovitost pouka in kvaliteto znanja, posebno na višji stopnji (od
5.-8.razreda).
V prizadevanjih, da bi učence višje stopnje vključili v čisti (nekombinirani) pouk, z ustrezno strokovno zasedbo pedagoških delavcev, s predmetnim kabinetnim poukom, so bili učenci višje stopnje iz obmestnih centrov in bližnje okolice z dnevnimi prevozi prešolani v Kočevje. To še dodatno povečuje koncentracijo v samem mestu in v zadnjih letih povzroča prostorsko stisko do te mere, da je bila OŠ Zbora odposlancev Kočevje v šolskem letu 1986/87 prisiljena uvesti pouk v turnusih.
Osnovnošolsko izobraževanje v občini Kočevje izvajajo:
1.	Centralna osnovna šola Kočevje s podružnicami: Pod-preska in Struge, ki vključujeta vse učence svojega šolskega okoliša, to je od 1. do 8. razreda; Stara cerkev, Željne in Kočevska Reka, kjer se šolajo samo učenci nižjih razredov (1.-4. razreda), v višje razrede se vozijo v Kočevje, in Livold, kjer imajo pouk samo prvi trije razredi, že od vključno 4. razreda pa so učenci prešolani v Kočevje. V Kočevje se vozijo tudi vsi otroci iz ukinjenih šol Koprivnik, Onek, Stari log in Polom.
2.	Centralna osnovna šola Vas—Fara in njena podružnica Osilnica, pokrivata področje zgornje Kolpske doline pa do Banja loke. Pouk se izvaja v Osilnici od L—4. razreda, v OŠ Vas—Fara pa od L—8. razreda.
3.	Osnovna šola Ljubo Šercer usposablja s področja cele občine šoloobvezne otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju.
4.	Izven občine, to je v OŠ Stari trg ob Kolpi, se šolajo vsi učenci šolskih okolišev ukinjenih šol Vimolj in Predgrad; tu je v šolskem letu 1986/87 skupno 25 učencev od
1	.—8. razreda.
Učne izmene
—	samo v dopoldanski izmeni se izvaja pouk v: OŠ Pod-preska, Stara cerkev, Željne, Livold. Kočevska Reka, Vas—Fara in OŠ Ljubo Šercer: skupno 397 učencev, 19 %;
—	samo popoldne imajo pouk učenci OŠ Struge, ker je v teku adaptacija šole in sc učenci vozijo v OS Videm: 54 učencev, 2,6 %;
—	v stalnih dveh izmenah je pouk v OŠ Osilnica, kjer sta
2	kombinirana oddelka, pa samo 1 učilnica, 14 učencev;
—	pouk v turnusih za vse učence - vključno z vozači ima OŠ Kočevje: 1.625 učencev oziroma 78 %.
TJSB2LA I.
Posnetek stanja šolale etn l_e_cu _19G6/_37
š o. L A _ .	1 r.	2. r.	_3-*.		4. r.	5.i.	6.r. 7 r.		B.r, u觙j.	
OŠ Kočevje	222	2o5	172	101	23o	236	137	182	1 625 56
-Stara cerkev -Željne	27	31	28	10					lo4 4 67 3
	13	9	11	lo					
-Livold	29	24	14						
-Kočevska Reka		13	3	6					st l 20. 3
-Struge	6	7	6	7	6	9	7	' 6	
-i-odpreska	1	5	:	3	3	5	3	5	
SKUPaTi OS KOČEVJU	3o4	294	243	225	233	25o	2o7	133	1 953 74
OŠ VAS-FARA	5	9	2	6	lo	lo	lo	12	:53' 1
-Osilnica	3	4	2	5	-	-	-	-	
KOČEVJE +									
+ VAS-FARA OŠ LJ. ŠERCER	312 4	31	247 7	236 14	249 9	26o 4	217 9	2o5	2.o33 Go 57 7
SKUPAJ	316	312	254	25o	250	264	226	21o	2.o3o C7.
v OŠ Stari trg	3	4	4.	3	3	5	3	-	25
Ena največjih pomanjkljivosti osnovnega šolstva v naši občini je prevelik obseg kombiniranega pouka. Normativi dopuščajo v čistem oddelku maksimalno 32 učencev, v kombiniranem oddelku 24 učencev (kombinacija dveh razredov), trojne kombinacije pa zakon o osnovni šoli ne priznava, pač pa tak sestav označuje kot »učno skupino« in jo obravnava samo kot začasno oz. izjemno obliko. V OŠ Podpresdka sc j c trojna kombinacija ustalila že pred dolgo vrsto let. Pogojuje jo delno prostorska stiska, še bolj pa premalo otrok, to je povprečno skupno 30 učencev od L do 8. razrada.
V šolskem letu 1986 ima kombiniran pouk 246 učencev ali 12 % vseh osnovnošolcev, od tega 151 učencev v nižjih in 95 učencev v višjih razredih naslednjih šol:
TABELA II.
Osnovna šola	Nižja	stopnja	Višja.	stopnja	Skuj	
	Učen.	odd.	Učen.	oda.	Učen.	odd.
Struge	26	2	28	2	54	4
Podpreska	12	1	16	2	28	5
Vas-Fara	22	2	42	2	64	4
OŠ Zeljne	43	2			42	2
Kočevska Reka	54	2			34	2
Osilnica	14	2			14	2
OŠ Ljuho Šercer	-	-	9	1	9	1
Skupaj :	151	11	95	7	246	18
Kombiniran pouk je torej značilnost redko naseljenega podeželja in majhnih šol. V njih se vzporedno kopičijo še drugi problemi:
—	kadrovski: za manjšo število ur dolgoročnega predmetnega področja ni mogoče zaposliti strokovnega kadra,
—	prostorski: šolske stavbe so praviloma dotrajane in nefunkcionalne, v njih ni specialnih učilnic, telovadnice, tehnične delavnice,
—	opremljenost šol je še slabša kot v popolnih šolah, saj se ob minimalnih namenskih sredstvih učila prvenstveno nabavijo za šole z velikim številom učencev,
—	oddaljenost od večjih kulturnih centrov in slabe prometne zveze učence in učitelje često ovirajo pri navezavi stikov z učenci drugih šol, pri obisku kulturnih in drugih prireditev.
Šolski prevozi so organizirani za 520 učencev osnovnih šol:
TABELA III.
Relacija
Štev.učencev
Prevoznik
1.	Smuka-Polom-Kočevje	13
2.	Spodnji log-Kočevje	39
3-	Ložine-Kočevje	149
4.	Koprivnik-Kočevje	36
5-	Črni potok-Livold-Kočevje 75
6.	Klinja vas-Kočevje	45
7.	Osilnica-Panja loka	38
5.	Koč.Reka-za Kočevje	31
9.	Koč.Reka-za OŠ Koč. Reka	13
10.	Pungret-Podpreska	4
11.	Brezovica-Stari trg	25
12.	Struge-Videm	5^
13.	StTuge-Tisover	(5)
"Avto-Kočevje" "Integral" Stojna
"OZD Snežnik"
"GG TOZD Draga"
"OŠ Stari trg" "Integral" - LPF Šolsko osehno voz.
Naslednji sklop nerešenih problemov so šolske stavbe — stare, nefunkcionalne, zaradi stalnega pomanjkanja finančnih sredstev jih nismo mogli ustrezno adaptirati, često niti vzdrževalna dela niso izvedena, škodo in propadanje je odlaganje pospeševalo. Po drugi strani pa so šolske stavbe v večjih centrih postale premajhne za naraščajoče število šolarjev.
Osnovnošolski pouk se je v šolskem letu 1985/86 izvajal v 12 stavbah, primerne za pouk pa so bile samo tri: stavba osnovne šole Kočevje na TZO 28 (v Gaju), stavba OŠ Lj. Šercer Kočevje in šola v Kočevski Reki.
Tako je s šolskim letom 1986/87 v samem Kočevju nastala kritična situacija: 1625 otrok, razporejenih v 56 oddelkov, ni bilo mogoče hkrati razvrstiti v 48 učilnic, od tega 24 učilnic neustreznih (po 12 v stavbi na Reški c. in v stari gimnaziji). Rešitev je bila le v organizaciji pouka v dveh izmenah. Tako ima zdaj 1.625 učencev oz. 78 % vseh osnovnošolcev pouk v turnusih. Pri tem niso prizadeti samo učenci (in starši) Kočevja, temveč tudi učenci iz vseh smeri: do Ložin, Poloma, Starega loga, Koprivnika, Knežje lipe, Črnega potoka in celotnega področja Kočevske Reke. Vse naštete je sprememba še toliko bolj prizadela, ker so vezani na prevoz. Negativne posledice tega neizogibnega ukrepa se čutijo v vseh smereh: od večjih obremenitev otrok, neusklajenih dragih prevozov, motenj pri organizaciji dela v OZD, težav pri družinskem ritmu in vzgoji do mnogo ostrejšega izstopanja socialnih problemov. Iz tega je izbilo splošno nezadovoljstvo in skupna ugotovitev, da tako stanje ne more ostati in da so nujni takojšnji ukrepi.
V nekaj letih pričakujemo podobno situacijo tudi v OŠ Željne in Livoldu, glede na gradnje stanovanjskih hiš lahko tudi v Stari Cerkvi. Zato je te šole v nadaljnjem razvoju potrebno obravnavati usklajeno in v povezavi s šolskim prostorom v Kočevju.
Širše podeželje v organizacijskem in prostorskem smislu predstavlja poseben sklep. Tuprvenstveno izstopa dotrajanost stavb in slabi prostorski pogoji za delo in ne toliko prostorska utesnjenost, za to so potrebna vlaganja v tem smislu.
Če ob koncu strnemo probleme in pomanjkljivosti s področja osnovnega šolstva, izstopijo predvsem:
—	pomanjkanje šolskega prostora in slabo stanje šolskih zgradb
—	kritično preveč kombiniranega pouka,
—	slaba opremljenost šol z učili in sodobno učno tehnologijo,
—	izredno veliko prevozov učencev,
—	neuspešna prizadevanja za izenačevanje socialnih pogojev učencev
—	splošno slab materialni standard vzgojnoizobraževalnc dejavnosti v občini.
II.	Predlog dolgoročnega razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje
Pri planiranju razvoja osnovnega šolstva izhajamo iz prikazanega sedanjega neurejenega stanja, ki ga moramo v naslednjih letih premakniti z mrtve točke in razrešiti
dejavnosti postavljamo: kvalitetno izvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole v poldnevni organizaciji dela, brez novih prehodov na celodnevno šolo, čimbolj izenačene možnosti šolanja na področju občine v smislu kvalitete prostorskih pogojev, strokovnosti pedagoškega kadra, opremljenosti šol, priprave otrok pred vstopom v šolo (mala šola), večje skrbi za razvoj nadarjenih učencev in dejanska vsebinska povezava osnovnih šol z združenim delom.
Uresničitev teh smotrov bomo dosegli z realizacijo naslednjih razvojnih nalog in ciljev:
—	ne ukiniti več nobene osnovne šole v občini,
—	vsem učencem zagotoviti pouk v eni izmeni,
—	z vsemi možnimi ukrepi zmanjševati obseg kombiniranega pouka, posebno v višjih razredih osnovne šole,
—	v osnovnošolsko izobraževanje vključiti vse šoloobvezne romske otroke,
ključne probleme Kot primarni sr
-	v vseh osnovnih šotah zagotoviti kvalitetne prostorske pogoje,
-	enakovredno in istočasno obravnavati kot celoto mesto Kočevje in obmestne centre: Željne oz. Šalka vas (KS Rudnik —Šalka vas), Livold z Dolgo vasjo in Stara cerkev, kar v okviru te dejavnosti označujemo kot širši center občine,
-	v osnovnih šolah navedenih obmestnih centrov z ustreznimi spremembami šolskih okolišev uravnavati število učencev glede na razpoložljivi šolski prostor; v primeru večjega porasta števila otrok odpirati paralelke nižje stopnje in zagotoviti ustrezno število učilnic,
-	do leta 2.000 v Stari Cerkvi, Livoldu in KS Rudnik-— Šalka vas ne ustanavljati popolnih osnovnih šol; pozneje bo to možno skladno z dejanskim številom šoloobveznih otrok v navedenih šolskih okoliših — v odvisnosti od stanovanjske gradnje oz. preselitve in preselitev družin z otroki,
-	iz obrobnih naselij okrog Kočevja (Breg, Šalka vas, Rudnik, del. Dolge vasi) usmeritev učencev nižje stopnje v OŠ obmestnih centrov, v Kočevju pa koncentrirati učeneb predmetne stopnje,
-	v podružnični šoli Stara cerkev opustiti celodnevno organizacijo vzgojnoizobraževalncga dela, ker za COŠ niso zagotovljeni prostorski pogoji niti ustrezna učna teh nologija,
-	\ Kočevju ustanoviti dve samostojni popolni osnovni šoli in zagotoviti kvaliteten prdmctni kabinetni pouk, s popolno strokovno kadrovsko zasedbo, opremljenimi specialnimi učilnicami in sodobno učno tehnologijo,
-	v osnovne šole postopno uvesti pouk angleškega jezika ob nemškem jeziku,
-	v osnovnih šolah Vas—Fara, Struge in Podpreska poleg razreševanja šolskega prostora izvajati ukrepe za odpravo ali vsaj močno krčenje obsega kombiniranega pouka, posebej v višjih razredih; v tem smislu bodo postopno izvajane naslednje spremembe:
OŠ Vas—Fara in OŠ Struge povečati število ur čistega pouka v kombiniranih oddelkih na višji stopnji, nato v primeru porasta otrok kombinacijo 7. in 8. razreda razbiti v dva čista oddelka. Za ta ukrep bo v OŠ Struge dovolj prostora, saj sc v letu 1987 izvaja ustrezna adaptacija obstoječe šolske stavbe in dozidave potrebnih dodatnih prostorov. Investicijo sofinancira tudi Izobraževalna skupnost Slovenije, saj je bila ta gradnja vključena v srednjeročni republiški plan vlaganj v osnovnošolski prostor na manj razvitih geografskih območjih.
OŠ Podpreska: v prvi fazi povečati število ur čistega pouka na predmetni stopnji, nato odpraviti trojno kombinacijo s tem, da se učence predmetne stopnje prešola v OŠ Loški potok.
OŠ Osilnica: ostaja vnaprej še z dvema nerešenima problemoma, to je kombiniran pouk in dve izmeni. Iz popisa
predšolskih otrok je razvidno, da število otrok v tem okolišu stagnira, v posameznih letih celo upada, zato bo kombiniran pouk ostal tudi še dolgoročno. Dvoizmenski pouk je možno odpraviti le z zagotovitvijo še ene manjše učilnice v isti stavbi. Vsi nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od števila učencev v tej šoli.
OŠ Kočevska Reka: stavba je z adaptacijo usposobljena za 4 oddelke nižje stopnje; število predšolskih otrok je v porastu in v nekaj letih jih ho za 3 oddelke (zdaj sta dva kombinirana oddelka nižje stopnje), kar pomeni zmanjšanje kombiniranega pouka. Drugi ukrepi v tej šoli niso predvideni.
V' smislu prizadevanj za hitrejši razvoj manj razvitih območij občine bomo šolstvo v manj razvitih KS obravnavali diferencirano in mimo predpisanih normativov zboljše-vali pogoje za kvalitetno delo v šolah, poleg tega pa dajali poseben pomen razreševanju socialne problematike. Dolgoročni cilj na tem področju je: enaki pogoji šolanja za otroke na obrobju občine kot v samem centru.
Podatki za planiranje obsega dejavnosti
Obseg dejavnosti, porast števila učencev, s tem potrebni šolski prostor in naravno razbitje oziroma zmanjšanje kombiniranega pouka planiramo na osnovi dejanskega števila predšolskih otrok, rojenih v letih od vključno 1980 do konca leta 1986 (podatki oddelka za notranje zadeve SO Kočevje s krajevnimi uradi Draga, Osilnica, Vas —Fara in Predgrad. januar 1987). Pri planiranem vpisu predšolskih otrok v prvi razred OŠ je upoštevano celotno število otrok določenega letnika, ni pa upoštevan vpliv sprememb bivališča. Ravno tako so otroci razvrščeni v posamezne OŠ po sedaj veljavnih okoliših. Le iz takih podatkov so razvidne potrebe po bodočih spremembah in prilagoditvah okolišev.
TABELA IV.
PRIKAZ ŠTEVILA ŠOLSKIH IN PREIŠOLSKIH OTROK PO SEDAJ VELJAVNIH ŠOLSKIH OKOLIŠIH
Š c 1 a				Učenci	v štlskem letu 1986/87						MŠ Predšolski otroci-				-po letih rojstva		
	Z.:.ZLe_.		6.r.	-3-r.		3.r.	2. r.		30	51	32	.33,	34	35	86
Kočevje	182	197	236	23o	131	172	2o5	222	232	195	171	173	164	131	136
Željne	-	-	-	-	lc	11	9	13	17	2c	9	14	13	12	lo
Livold	-	-	-	-	-	14	24	29	14	25	17	16	15	21	15
Stara cerkev	-	-	-	-	18	28	31	2?	25	35	3o	3o	15	26	24
Kočevska Reka -		-	-	-	6	.9	13	6	7	15	11	23	lo	6	lc
Podpreska	5	3	3	3	3	3	5	1	6	3	5	7	3	7	3
Struge	6	7	9	6	7	6	7	6	7	3	15	5	7	8	9
Vas-Fara	12	lo	lo	le	6	2	9	5	lo	lo	4	2	8	8	5
Osilnica	-	-	-	-	5	2	4	3	3	. 2	C	4		3	5
0,Š Lj. Šercer	5	9	4	9	14	7	5	4							
SKUPAJa	21o	226	264	253	25c	254	312	316	321	315	267	279	235	222	222
Predgrad:	3	4	4	3	3	5	3	-	5	3	1	' 6	3	3	1
RAZVOJ OSNOVNIH ŠOL V ŠIRŠEM OBČINSKEM CENTRU	TABELA V.
S •Iško'	 leto		Kočevje			Zeljne	Livol Fe Tri." odd. FčenT			T	KTTTtTkir			Stara	cer.	" inč u*j	3 a j
	Učen.	odd .				odd.	Učen«,	odd.	tič en	odd.	Učen.	odd,
1979/30	1.57?	46	35	2	46	3	32	2	91	4	1.579	57
1980/81	1.36c	46	33	2	55	3	29	2	36	4	1.563	57
1981/82	1.572	4?	37	2	51	3	36	2	95	4	1-591	53
1982/85	1.426	48	36	2	52	3	32	2	loo	4	1.646	59
1985/84	1.41?	49	45	2	61	3	33	2	93	4	1.649	6c
1984/85	1.454	5*	44	2	52	3	34	2	loo	4	1.664	61
1985/86	1.521	52	41	2	56	3	32	2	lo3	4	1.753	63
1986/8?	1.625	56	43	2	6?	3	34	2	lo4	4	1.873	67
1987/88	1.725	55	5o	3	67	3	35	2	111	4	1.986	71
1988/89	1-793	60	59	3	68	3	41	2	118	4	2.079	72
1989/90	1.31c	60	59	4	56	3	39	2	117	4	2.081	73
1990/91	1.818	60	60	3	58	3	56	3	12#	4	2.112	73
1991/92	1.841	62	56	3	48	3	59	3	llo	4	2.114	75
1992/95	1.825	£2	48	3	52	3	5o	3	lol	4	2.076	75
1995/94	1.742	60	49	3	51	3	49	3	95	4	1.986	73
TABELA VI.
RAZVOJ OSNOVNIH ŠOL ŠIRŠEGA PODROČJA OBČINE
Šolsko leto	Vas-Fara		Osilnica		Fodpreska		Struge		SKUPAJ	
	Učen.	odd.	Učen.	cdd.	Učen.	odd.	Učen.	odd.	1 -	4
1979/80	64	5	12	2	31	3	7o	4	13o	14
1980/81	61	4	13	2	29	3	61	4	164	15
1981/82	62	4	16	2	28	3	63	4	169	13
1982/83	64	4	14	2	27	3	55	4	164	13
1983/84	66	4	16	2	32	3	59	4	173	13
1984/85	6c	4	15	2	31	3	62	4	168	13
1985/86	68	4	15	2	34	3	56	4	173	13
1936/8?	64	4	14	2	28	3	54	4	16c	13
1987/88	65	4	12	2	29	3	55	4	161	13
1988/89	6$	4	12	2	31	3	56	4	168	13
1989/90	67	4	13	2	31	3	62	4	173	13
1990/91	62	4	14	2	35	3	61	4	172	13
1991/92	62	4	11	2	35	3	61	4	169	13
1992/93	63	5	12	2	39	3	63	4	132	14
1993/94	65	5	12	2	42	3	64	4	133	14
Plan nadaljnjega razvoja posameznih osnovnih šol prikazujemo v dveh sklopih:
TABELO V. sestavljajo OŠ Kočevje in podružnične okoliške šole, iz katerih se učenci v višje razrede prešolajo v Kočevje. S tem je podana osnova za planiranje in izgradnjo potrebnih dodatnih učilnic v Kočevju, KS Rudnik—Šalka vas in Livoldu. Dokler bo v OŠ Kočevje pouk v turnusih, lahko ta šola sprejme vsakoletni 4. razred iz Livolda (kot doslej); že od L 9. 1987 dalje bo potrebno v Kočevje potegniti tudi po en oddelek iz OŠ Željne, ki ima samo 2 učilnici.
Šele po končanih gradnjah v Kočevju, KS Rudnik-— Šalka vas in Livoldu bo možno ustrezno prilagoditi šolske okoliše in tako uravnati dotok učencev v obe podružnični šoli. Nova šola v KS Rudnik —Šalka vas bo lahko sprejela še učence Šalke vasi in Rudnika, OŠ Livold pa večji del Dolge vasi.
Skupščina občine Kočevje — kot ustanoviteljica osnovnih šol v občini — bo z odlokom na novo opredelila šolske
okoliše vseh šol in določila pogoje, ki jih mora upoštevati učiteljski zbor ob sprejemanju učencev iz drugih okolišev.
TABELA VI. prikazuje razvoj osnovnih šol izven širšega občinskega centra, s komaj vidnim porastom otrok in skoraj konstantnim številom oddelkov. Vendar so to samo podatki, potrebni za prej navedene ukrepe v smislu prešo-lanja (Podpreska) oziroma razbitje kombiniranih oddelkov na višji stopnji (Štruge, Vas-Fara).
Formalno izven obeh sklopov vendar v tesni povezavi z vsemi osnovnimi šolami planiramo dejavnost osnovne šole Lj. Šercer Kočevje in Glasbene šole Kočevje.
OŠ Ljubo Šercer po prilagojenem programu izobražuje približno 2,5 % šoloobvezne generacije v občini, to je ca od 50—60 otrok v 7 oddelkih. Njen obseg je odvisen od številčnosti pojava motenosti otrok in njihove razvrstitve. Šola ima primerne prostorske pogoje tudi za delo v celodnevni organizaciji. Pri nadaljnjem delu bo dajala še več poudarka rednemu šolanju Romov in poklicnemu svetovanju in usmerjanju svojih učencev.
Glasbena šola Kočevje svojega obsega dela v naslednjih letih ne bo bistveno širila in bo delala v obsegu rednih osmih oddelkov s ca 130-140 učenci. Odvisno od kadrovskih pogoje pa bo širila obseg glasbene vzgoje za predšolske otroke. Ena bistvenih planskih nalog te šole je pridobitev stalnega, strokovno usposobljenega učnega kadra.
III.	Prostorske rešitve v osnovnih šolah
Dejansko stanje v šolah v šolskem letu 1986/87 in planirani razvoj z ugotovljenim porastom števila otrok izpostavljata nujno potrebo po sanaciji šolskega prostora na področju občine, in sicer z adaptacijo obstoječih še uporabnih šolskih stavb in z izgradnjo novih kapacitet.
Glede na težo prostorskih problemov, dotrajanost stavb, sedanje in bodoče število učencev po posameznih krajih oziroma šolskih okoliših, s posebnim poudarkom na sedanjih nepokritih potrebah po učnih prostorih, planiramo postopno urejanje šolskega prostora v občini v dveh fazah oziroma obdobjih:
1. V kratkoročni plan naslednjih petih let vključujemo investicije, s katerimi bomo na prostorsko deficitarnih področjih zgradili nove oziroma dodatne šolske prostore, prvenstveno in z absolutno časovno prioriteto v samem Kočevju, nato v KS Rudnik-Šalka vas in v Livoldu, vzporedno bomo sofinancirali tudi adaptacijo in razširitev stavbe v OŠ Stari trg ob Kolpi, kjer se šolajo naši učenci iz šolskih okolišev ukinjenih šol Vimolj in Predgrad. Usmeritev teh otrok v OŠ Stari trg je dogovorjena za dolgoročno obdobje. Zato smo dolžni finančno sodelovati tudi pri planirani investiciji v to šolo.
Kočevje—mesto
Obstoječe šolske zgradbe:
—	stara gimnazijska štaba, zgrajena leta 1871, z 12 za pouk ustreznimi učilnicami, se od uvedbe dvoizmenskega pouka 1. 9. 1986 dalje več ne uporablja za redni pouk, pač pa se v njej izvajajo tečajne oblike in določene dodatne dejavnosti ter pouk v Glasbeni šoli;
—	šolska stavba na Reški cesti 3, zgrajena 1892. leta, z 12 neustreznimi učilnicami; trenutno se v vseh izvaja redni pouk v 2 izmenah;
—	šolska stavba na TZO 28, zgrajena leta 1967, z ustreznimi 20 matičnimi in 4 specialnimi učilnicami, vendar brez garderob,- Sedanje stanje: v Kočevju se šola 1.625 učencev, razporejenih v 56 oddelkov, za redni pouk se v dveh turnusih uporablja skupno 32 matičnih in 4 specialne učilnice, v gimnaziji pa še 6 učilnic.
Planska usmeritev na lokaciji med Cankarjevo in Kolodvorsko ulico zgraditi novo šolo s 35 učilnicami, večnamensko športno dvorano in zakloniščem in kuhinjo ter stavbo priključiti na skupni ogrevalni sistem. Pri izdelavi gradbenih načrtov se obvezno projektira gradnja šole v dveh funkcionalno zaključenih fazah; v pogledu funkcionalnosti ter smotrne razporejenosti in povezave učnih in drugih specialnih prostorov se pri izdelavi tehnične dokumentacije upoštevajo mnenja in predlogi pedagoškega zbora šole.
Z izgradnjo nove šole se gimnazijska stavba za osnovnošolske dejavnosti več ne bo uporabljala, stavba na Reški c. pa ostane do nadaljnjega še v uporabi.
KS Rudnik—Šalka vas
Sedanje stanje: šola v Željnah, zgrajena leta 1915, in sicer kot pritlična stanovanjska stavba, ima dve učilnici, dotrajane lesene strope in ostrešje, vlažne in nefunkcionalne prostore. Stavba je v tako slabem stanju, da ni sposobna za adaptacijo. Trenutno ima 43 učencev od 1. do 4. razreda, pouk je v celoti kombiniran v dveh oddelkih v eni izmeni.
Planska usmeritev: zgraditi novo šolo s 4 učilnicami in večnamenskim prostorom. Lokacijo določi KS Rudnik— -Šalka vas in pri tem upošteva bodočo razširitev šolskega okoliša, tako da bo vanj vključeno območje, s katerega bodo učenci napolnili 4 čiste (nekombinirane) oddelke nižje stopnje. Istočasno to pomeni razbremenitev šolskega prostora v Kočevju.
OŠ Livold
Sedanje stanje: leta 1892 zgrajena enonadstropna šolska stavba ima 3 učilnice in več manjših, izredno nefunkcionalnih prostorov. V njej je 67 učencev v prvih treh čistih razredih, učenci 4. razreda se vozijo v Kočevje.
Planska usmeritev: obstoječo zgradbo temeljito adaptirati ter prizidati še eno učilnico in manjšo telovadnico oz. večnamenski prostor. S tem se zagotovi prostor za vse učence nižje stopnje in za nekombiniran pouk v eni izmeni, hkrati pa manj učencev v Kočevju.
Potrebna sredstva in viri financiranja:
Za realizacijo prikazanih investicij bodo potrebna naslednja sredstva (v cenah januar 1987):
Investicija	Stroški izgradnje*	Oprema	Skupaj
1.	gradnja šole v Kočevju 2.	Gradnja šole v KG Rudnik-Š.vas 3.	Adapta-. in dozi-	1.757.783.000	79^.4'4.000	2.o35.212.000
	154.000.000	J6.13o.000	I80.I80.000
dava v Livolda 4. Sofinanciranje OŠ _Stari trg	80.000.000	15.6oo.ooo	73.6oo.ooo 4q 000.000
SKUPAJ	:.ol .788.000	355*7o4.000	2.346.992.000
V	gradbenih stroških je vključena tudi cena komunalnega opremljanja zemljišča, stroški opreme pa so v skladu s kriteriji Izobraževalne skupnosti Šlovenije ocenjeni v višini 17 % od predračunske vrednosti investicije.
Zagonski stroški: ker z izgradnjo šole ne uvajamo nove dejavnosti, niti je bistveno ne razširjamo, »zagonski stroški« za novo šolo v Kočevju predstavljajo samo dodatna sredstva za več tehničnega osebja in višje stroške tekočega obratovanja.
Ker pa se v svobodni menjavi dela vrednoti in financira obseg programa (dejansko število oddelkov), se ta sredstva zagotavljajo v okviru redne prispevne stopnje od BOD. Stroški nadaljnjega združevanja stavb pa bodo kriti iz sredstev amortizacije.
V	dolgoročnem planskem obdobju — od vključno leta 1988 dalje — bomo postopno izboljševali kvaliteto prostorskih pogojev za delo z rednimi vzdrževalnimi deli, z adaptacijami in rekonstrukcijami šolskih stavb v Stari cerkvi, Fari in Podpreski, kjer je potrebno urejati povsod naslednje: nosilnost stropov, hidroizolacijo stavb, strehe in strežne konstrukcije ter neustrezne in dotrajane inžtala-cije.
Širitve in izgradnja dodatnih prostorov oz. novogradnje pa bodo odvisne od porasta števila otrok v posameznem šolskem okolišu.
Osnovna šola Stara cerkev
Šola ima trenutno 104 učence nižje stopnje v 4 čistih oddelkih v eni izmeni. V enonadstropni stavbi, zgrajeni leta 1858, so 4 učilnice, 1981. leta je priključena na centralno ogrevanje iz VVO Stara cerkev. Prvenstveno bodo izvedena vzdrževalna dela v stavbi, ureditev ostrešja in kritine ter fasada. Stroški adaptacije so ocenjeni na
20.000.000 din.
Število otrok, rojenih do 31. 12. 1986 v tem šolskem okolišu, še ne kaže večje rasti. Vendar je to tipično obmestno področje, kjer bodo na dotok učencev v bodoče vsekakor vplivali tudi drugi faktorji, kot so intenzivna stanovanjska gradnja in priselitve. Odvisno od teh sprememb se dolgoročno planira tudi možnost uvedbe popolne osnovne šole z dogradnjo potrebnih prostorov.
Osnovna šola Vas—Fara
Šola posluje v dveh starih stavbah, zgrajenih leta 1899 (Vas) in 1936 (Fara, grajene kot trgovina, mlekarna in skladišče). V vsaki stavbi sta po dve neustrezni matični učilnici, v Fari je še zasilna telovadnica in nekaj dodatnih prostorov, ki jih šola sicer uporablja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa (tečajni pouk, tehnična vzgoja,
interesne dejavnosti), vendar je stavba nefunkcionalna, potrebne so določene preureditve in dograditev manjkajočih prostorov.
Šola ima 64 učencev od L do 8. razreda v štirih kombiniranih oddelkih, pouk se izvaja v eni izmeni.
Planska usmeritev: V končni fazi omogočiti izvajanje pouka samo na eni lokaciji, in sicer ali v šolski stavbi v Fari ali z novogradnjo, stavba v Vasi pa se nameni za otroško varstvo, ki ima že zdaj del prostorov, ter za druge dejavnosti in potrebe v kraju. Ker je šola na manj razvitem geografskem območju, planiramo večje investicijske posege v srednjeročnem obdobju po letu 1991, s tem da se investicija vključi v plan sofinanciranja iz sklada vzajemnosti pri Izobraževalni skupnosti Slovenije (za obdobje 1986—1990 so ta sredstva namreč že razdeljena, iz tega sklada se trenutno sofinancira investicija v OŠ Struge).
Fizični obseg investicije:
L preureditev oz. adaptacija 2 učilnic, zbornice, prostorov za interesne dejavnosti, sanitarije, hodniki, garderobe v skupni izmeri 320 m* 2
2.	dograditev kuhinje v izmeri 35 m2,
3.	dograditev gospodinjske učilnice z jedilnico v izmeri 100 m2,
4.	dograditev telovadnice velikosti 11 m x 20 m = 220 m2. Ocena investicije:
L 320 m2 x 120.000 din	38.400.000
2.	35 m2 x 480.000 din	16.800.000
3.	100 m2 x 280.000	din	28.000.000
4.	220 m2 x 340.000	din______________________ 74.800.000
SKUPAJ:	158.000.000
Osnovna šola Podpreska
V	šolski stavbi, stari nad 80 let, sta dve učilnici, za tretjo učilnico je preurejen še en pomožni prostor. Trenutno ima šola 28 učencev od L do 8. razreda, in sicer iz šolskega okoliša Podpreska in okoliša OŠ Trava (ukinjena leta 1983). Pouk se izvaja v eni izmeni v treh kombiniranih oddelkih, 2 oddelka imata celo trojno kombinacijo (L 2. 3. razred; 4. 5. 6. razred). Po prešolanju učencev višje stopnje v OŠ Loški potok bo tu ostajalo povprepno 15—20 učencev nižje stopnje, kar pomeni 2 kombinirana oddelka.
Stavba je dotrajana in nekajkratna manjša popravila in izboljšave nimajo ustreznega efekta. Dolgoročna rešitev je le v izgradnji nove šole s 4 učilnicami in telovadnico (večnamenski prostor), po predlogu KS v sklopu večnamenske stavbe.
V	vmesnem času bodo izvedena večja vzdrževalna dela na obstoječi stavbi, predvsem sanacija ostrešja in kritine, ureditev tretje učilnice za interesne in druge dejavnosti, delna zamenjava inštalacij in ogrevanje prostorov.
Stroški so ocenjeni na 15.000.000 din.
Rekapitulacija stroškov in viri financiranja
a)	investicije kratkoročnega obdobja
—	izgradnja šole.v Kočevju	2.033.212.000
—	izgradnja šole v KS Rudnik-Šalka vas 180.180.000
—	adaptacija in dozidava OŠ Livold	93.600.000
—	sofinanciranje OŠ Stari trg	40.000.000
Skupaj:	2.346.992.000
b)	dolgoročne investicije:
—	adaptacija OŠ Stara cerkev
—	investicija v OŠ Vas—Fara
—	adaptacija OŠ Podpreska Skupaj:
20.000.000
158.000.	000 15.000.000
193.000.	000
c)	drugi stroški
SKUPAJ~(a+b+c)
50.148.000
2.590.140.000
V javni obravnavi osnutka plana razvoja osnovnega šolstva je bilo predlaganih več virov, iz katerih naj se združujejo sredstva za realizacijo planiranih investicij:
L samoprispevek, največ 1,5 % od OD;
2.	solidarnostni dnevi, največ 2 soboti letno;
3.	del sredstev iz sprejetega SaS o združevanju sredstev za investicije v družbenih dejavnostih, po katerem se od junija 1986 združujejo sredstva iz dohodka OZD po stopnji 1,2 %;
4.	sprejem dodatnega (novega) sporazuma o združevanju sredstev iz dohodka OZD;
5.	sredstva iz sklada vzajemnosti pri Izobraževalni skupnosti Slovenije;
6.	sredstva združene amortizacije stavb osnovnih šol v občini Kočevje;
7.	sredstva, združena za gradnjo javnih zaklonišč;
8.	sredstva od prodaje opuščenih šolskih stavb.
Potrebna sredstva bo nujno združevati iz vseh možnih
virov, vsekakor pa prvenstveno iz samoprispevka, ki naj krije 5 % vsakokratne posamezne investicije kratkoročnega programa. Kot samoprispevek štejemo tudi sredstva od solidarnostnih dni, če se zanje odločimo po določenem postopku. Sredstva, ki se po stopnji 1,2 % od dohodka že združujejo na osnovi lani sprejetega samoupravnega sporazuma, vključujemo v tistem deležu, ki je že prvotno namenjen šolstvu (razen sredstev za investicijo v Strugah). Kot naslednji vir investicijskih sredstev predlagamo sprejem novega samoupravnega sporazuma, po katerem bi združevali sredstva iz čistega dohodka gospodarstva po stopnji 0,8 % na osnovi BOD. Istočasno bomo vključevali sredstva amortizacije zgradb, ki jih vse osnovne šole združujejo pri OIS Kočevje. Do republiških sredstev smo upravičeni samo v primeru, če investiramo na manj razvito področje, in sicer v višini 37 % od vrednosti investicije. To so sredstva vzajemnosti pri Izobraževalni skupnosti Šlove-nije, vendar bodo razpoložljiva šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, konkretno za investicijo v OŠ Vas—Fara, v kolikor bo sprejeta v vzajemni program SRS.
V primeru, da bo odprodana katera izmed šolskih stavb, ki ne bodo več v uporabi, bodo vključena tudi ta sredstva. Namenska sredstva, zbrana za gradnjo javnih zaklonišč, pa bo možno uporabiti samo premostitveno, da se čimprej zagotovi potrebni znesek za začetek gradnje šole v Kočevju.
Planirano višino in dinamiko združevanja sredstev iz predlaganih virov prikazuje naslednja tabela:
PREDLOG ZDRUŽEVANJA SfiSDSTBV
v ooo die.
Lete		Samoprisp. 1,5%	Solidarni dnevi )lo)	Sedanji SaS 1*2%	Novi osS 0,8%	Amortizacija, zeradb OŠ	Skupaj
1			"7?		6	7	6
1983	Letna sred.	211.cco	lo2.?56	63.000	13o.8oo	2o.ooo	532.536
	Letno	211.000	lo2.736	86.000	13o.8oo	20.000	550.536
989	Kunulati vno	422,000	2o_5-4?2	I54.000	26I.600	40.000	3.085.0.72
	Letno	211.000	102-756	-	13o.8oo	2o.ooo	464.53b
■990	Kumulativno	655-000	3o8.2o8	154.000	392.400	60.000	1.547.608
	Letno	211.000	102.735	-	13o.8oo	2o.ooo	4.63.734
i.991	Kumulativno	844.000	410.944	154.000	523.200	80.000	2.012.144
	Letno	211,000	102.755	-	13o.8oo	25.000	469.556
1992	Kumulativno	l.o55-ooo	513.680	154.000	654.000	loS.ooo	2.431.680
	Letno	-	-	-	-	25.C00	25.000
1995	Kumulativno	l.o55-oo°	513.680	154.000	654.000	130.000	2.506.680
	uet7i.o	-	-	-	-	25.000	25.000
199»	Kumulativno	I.055.000	515.630	154.000	654.000	155.000	2,531.680
	Sredstva Izobraževalne skupnosti Slovenije v obdobju						58.460
	1991-1995:						
	SKUPAJ	(1988 - 1995)					2.59o.l4o
Finančna konstrukcija predlaganih investicij se pokrije le v primeru, če bodo vsi viri sredstev tudi sprejeti. Posebej pomembna je odločitev o samoprispevku, od katerega je v celoti odvisna gradnja šole v Kočevju, investicija v KS Rudnik-Šalka vas in OŠ Livold. Pravzaprav se bo potrebno istočasno odločiti tudi o sprejemu naslednjih dveh virov, to so solidarnostni dnevi in novi sporazum o združevanju sredstev iz ČD (0,8 %).
Planirana dinamika dotoka sredstev bi omogočila začetek gradnje šole v Kočevju v drugi polovici 1989 in v letih 1991 in 1992 zakluček naslednjih dveh šol. Že vzporedno pa bo v teh letih lahko vložen del sredstev v investicije dolgoročnega programa, odvisno od vsakokratne odločitve glede nujnosti del in razpoložljivih sredstev.
V	primeru negativne odločitve o samoprispevku razpade predloženi plan investicij v osnovnošolski prostor, s tem bodo ustavljene tudi aktivnosti za ponovno uvedbo enoizmenskega pouka v Kočevju in pouk v turnusih ostane najmanj do leta 2.000.
V	tem primeru predlagamo nujno združevanje sredstev iz navedenih vzporednih virov, vendar za drugi program, ki bo vključeval samo normalno vzdrževanje osnovnošolskih stavb in usposobitev prostorov za dvoizmenski pouk v Kočevju z adaptacijo stavbe na Reški cesti in nekaterih učilnic v gimnazijski stavbi.
Kočevje, maja 1987
■n jaBSŽ^WBaEmiBS8MM»rilllll«3EB6»MPHaBaWeSBBSMMHaBHBraHB^WBaBiTOM»ll f IHHTHIII lili lilllllll IIWIIII
Poročilo o delu IS in upravnih organov občine Kočevje za leto 1986
ESA 98
Poročilo delu IS SO Kočevje v letu 1986 * 2
Izvršni svet SO Kočevje je začel s svojim delom v novi sestavi v aprilu 1986 in bo zato poročilo zajemalo samo navedeno obdobje do konca leta 1986. Naj v uvodu navedem nekaj statističnih podatkov, ki v grobem povedo obseg dela IS SO:
L Izvršni svet jc imel v navedenem obdobju 12 rednih sej z okoli 200 točk dnevnega reda ter okoli 30 koordinacij za seje IS SO, na katerih so se predhodno usklajevala stališča do posameznih točk dnevnega reda ter reševala tekoča problematika. Koordinacije se izvajajo tudi zaradi operativnosti dela IS SO, ker bi bilo popolnoma neracionalno reševanje vprašanj na samih sejah.
2.	Izvršni svet SO Kočevje ima trenutno 14 članov, izmed katerih jc 5 predstojnikov upravnih organov, 7 zunanjih članov in 1 predsednik. To poudarjamo zaradi tega, da se demontira še vedno prisotno mnenje o vplivu upravnih organov na odločitve izvršnega sveta. Prav tako jc potrebno poudariti strokovnost članov IS SO, saj ima večina visoko ter višjo strokovno izobrazbo ter opravljajo odgovorna dela in naloge v gospodarstvu občine Kočevje.
V tem poročilu ni mogoče prikazati celotne dejavnosti Izvršnega sveta, ker je obseg dela še po svoji funkciji takšen, da tega preprosto ni mogoče v celoti navesti. Poudarili pa bomo v globalu nekatera dogajanja v letu 1986, ki bi morala rezultirati k realizaciji resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje. Namreč IS SO je preko skupščine SO Kočevje prvi zadolžen za izvajanje in spremljanje resolucije za tekoče leto.
I.	Gospodarstvo
Če ocenjujemo delo IS SO Kočevje po rezultatih gospodarjenja v letu 1987, potem moramo podati oceno, da delo ni bilo uspešno, saj v letu 1986 beležimo skromne poslovne rezultate po vseh ekonomskih kriterijih, in to kljub temu, da so se:
—	gospodarska gibanja obravnavala na vsaki seji IS SO, podajale ocene ter smernice za spremembo stanja. (O tem se je tekoče obveščalo OZD, DPO ter zbore občinske skupščine)
—	tekoče obravnavali periodični obračuni ter sanacijski in predsanacijski programi OZD
—	na podlagi sklepov IS SO izvajali tekoči razgovori neposredno v delovnih organizacijah, v nekaterih celo večkrat.
Na osnovi ugotovitev iz primerljivih analiz je ugotovljeno, da so poleg objektivnih pogojev gospodarjenja (devizni zakon, kreditno-monetarna politika, disparitete cen), ki so vplivali na celotno gospodarstvo SRS, obstajale v občini Kočevje izrazite subjektivne slabosti kot posledica ekstenzivnega gospodarskega razvoja. Ni odveč, da jih poudarimo še enkrat, ker bo delo IS SO tudi vnaprej usmerjeno k odpravi le-teh:
a)	neugodna sektorska struktura proizvodnje z visoko stopnjo intenzivnosti dela - celotni primarni sektor (gozdarstvo, kmetijstvo) ter sekundarni sektor (skoraj celotna- industrija) ter s tem nizka tehnološka zahtevnost proizvodnje v občini,
b)	slabo razvit tercialni sektor proizvodnje (trgovina, gostinstvo, turizem, storitvena dejavnost, ipd.); prav ta dejavnost ter tehnološko intenzivna proizvodnja pa daje v vsakem gospodarstvu dolgoročno dobre poslovne rezultate,
c)	glede na tako strukturo proizvodnje je popolnoma razumljiva tudi kadrovska politika oziroma kvalifikacijska struktura zaposlenih, ki je daleč pod povprečjem SRS pa tudi pod povprečjem primerljivih OZD,
d)	zaprtost OZD gospodarstva občin Kočevje tako v sami DPS kot tudi navzven,
e)	neusklajena investicijska politika v občini Kočevje. Smatramo, da je ravno prestruktuiranje gospodarstva
odločilnega pomena za razvoj občine Kočevje. Zavedamo se, da je to dolgoročni proces predvsem zaradi deficitarnosti kadra ter akumulacije. Vendar je vspodbudno vsaj to, da se je proces začel z dodatnimi in novimi proizvodnimi programi, boljšo strojno opremo, ipd.
Tudi na področju kadrovanja je bil v letu 1986 narejen očiten napredek, kar je vidno po strukturi in razpisanih štipendijah, dopolnilnem izobraževanju, večjemu poudarku izobraževanja iz dela in zlasti ob delu, združevanju sredstev za kadrovska stanovanja na ravni občine, ipd.
Prav tako je očiten napredek v razvoju drobnega gospodarstva, zlasti privatnega sektorja, čeprav se ta del gospodarstva srečuje z velikimi težavami predvsem v začetni fazi poslovanja. Zato smo poskušali v letu 1986 in mislim tudi delno uspeli izboljšati začetne težave z bolj elastično davčno politiko, dodeljevanjem poslovnih prostorov (spremembo namembnosti stanovanj v ožjem centru mesta) ter samo delno s prenosom programov iz domačih OZD v sektor zasebnega drobnega gospodarstva.
Področji, ki se ju v letu 1986 še nismo takorekoč dotaknili, sta turizem in gostinstvo ter trgovina. To bo v drugi polovici letošnjega leta ena važnejših nalog izvršnega sveta.
Smatramo, da so delegati o poslovanju naših gospodarskih OZD dovolj seznanjeni preko rednega obveščanja iz razprav na zborih občinske skupščine. Zato bi o tem delu IS SO zaključili.
II.	Dejavnosti posebnega družbenega pomena
1.	Družbene dejavnosti
Kot že vrsto let nazaj so se te dejavnosti nahajale v restruktivni politiki omejevanja skupne porabe. Na tem področju se vedno srečujemo z dilemo: programi—sredstva. Zakonske osnove nalagajo namreč vedno več pravic uporabnikom (npr. daljši porodniški dopust, nov program dela in življenja v OŠ, ipd.), po drugi strani pa razni interventni zakoni omejujejo tovrstno porabo sredstev. Pa se nismo te pravice izmislili v občini Kočevje! Osnovna naloga v letu 1986 je bila kvalitetno izvajanje programov ter izenačevanje OD zaposlenih v družbenih dejavnostih z nivojem gospodarstva. Pri tem smo skoraj v popolnosti dosegli drugi cilj, ne pa prvega. Pri tem bi omenili samo dve dejavnosti, s katerima se bomo slej ko prej srečali vsi občani Kočevja:
a)	Osnovnošolsko izobraževanje se je v letu 1986 začelo izvajati v turnusu. Na tem mestu ne bi govorili o odgovornosti, informiranosti ipd. Dejstvo je, da kvaliteta enoizmenskega pouka nedvomno pada ter da ni prostorskih možnosti za izvedbo enoizmenskega pouka. Razvojni program šolstva je narejen in menim tudi
sprejet, ni pa finančno pokrit. Trdimo, da je izvedljiv le s sredstvi samoprispevka. Če tega .ni, potem ga je možno izvesti samo fazno in dolgoročno. Pa še nekaj: nihče v republiki nam ne bo dal sredstev za razvoj osnovnega šolstva v občini.
b)	Z enakim problemom se srečujemo tudi v zdravstvu. Na izvršnem svetu smo imenovali nov gradbeno-inicia-tivni odbor za dograditev III. trakta zdravstvenega doma. Le-ta mora posredovati svoje rešitve v letu 1987. Kljub neuspelemu referendumu za samoprispevek ne smemo pustiti prostorsko problematiko zdravstvenega doma v nemar. V tej dejavnosti obstaja tudi problem popolnoma nezakonske organiziranosti, s katero se srečujemo že nekaj let. To vprašanje moramo rešiti do meseca septembra 1987.
2.	OZD posebnega družbenega pomena
Na področju komunalnih dejavnosti je bil v letu 1986 dosežen očiten napredek, kar posebej velja za DO Hydro-vod, DO Komunala in SKIS. Predvsem je to pomenilo v času, ko se daje ekologiji oziroma varovanju okolja vse večji poudarek. Prav zaradi tega je bila na vsaki seji IS SO Kočevje vsaj ena tema s tega področja, npr.: energetska oskrba občine Kočevja, kanalizacija Stara cerkev—Kočevje, plan izgradnje vodovodnih objektov v občini v letu 1986 in 1987, problematika onesnaženosti pitne vode, ipd. Ker je IS SO neposredno odgovoren za ta področja v naši občini, smo navedeno politiko posebej proučili ter podali tudi naše usmeritve. Na tem mestu pa bi poudaril še eno zelo važno dejstvo: IS SO Kočevje, pa naj je strokovno še tako močan, ne more premakniti stvari iz mrtve točke, če nima OZD tudi strokovno in elastično vodstvo. Prav zaradi tega pa dajemo v IS SO strokovnemu kadru tolikšen poudarek.
Na področju cestnega gospodarstva poleg rednega vzdrževanja in manjših investicijskih del ni bil dosežen nikakršen napredek. Vemo pa, da je prav cestna infrastruktura ena bistvenih pogojev revitalizacije obsežnega kočevskega prostora. To poudarjam zato, ker ne moremo trditi, da niso bila ogromna naprezanja na vseh nivojih za pridobivanje republiških sredstev Skupnosti za ceste SRS. To velja tudi za leto 1987, ko sicer že gradimo cesto Mitroviči—Osilnica, vendar obstaja še do danes za ca 500 milijonov din nepokrito investicijsko vzdrževanje.
Delegati so že obravnavali poročilo ostalih OZD posebnega družbenega pomena. Zato bi na tem mestu poudaril samo PTT kot zelo akuten problem v občini Kočevje, in sicer:
—	telefonsko centralo, ker že vrsto let primanjkuje telefonskih priključkov,
—	siva področja, nepokrita s telefonskimi priključki — predvsem KS Struge in KS Ivan Omerza.
III.	Ostala podrojča delovanja IS SO
1. Po naši oceni je IS SO preveč dela posvetil proračunski porabi v občini Kočevje. Na ta sredstva se nenehno vrši pritisk s strani vseh uporabnikov proračuna za porabo sredstev nad dovoljeno višino. Popolnoma se zavedamo te problematike, saj je rast materialnih stroškov pri
vseh uporabnikih že zaradi rasti cen višja kot je rast dovoljene porabe. Vendar se moramo zavedati, da je IS SO tisti, ki je prvi pozvan k zakonitosti izvajanja dogovora o splošni porabi. To pa marsikdo ne želi dojeti in smo večkrat zaradi tega prihajali v konfliktne situacije. Vendar nas je to tudi vzpodbudilo k iskanju in doseganju višje ravni dogovorjene porabe. Na tem področju je namreč tako, kot na žalost na vseh področjih. Tisti, ki je v preteklosti varčeval, je z indeksiranjem ostal na nizki ravni in obratno.
2.	IS SO Kočevje je obravnaval vse točke dnevnih redov občinske skupščine in po naši oceni važnejšim področjem posvetil več pozornosti ter posredoval delegatom svoja pismena stališča, ugotovitve in sklepe. Smatramo, da je s t.em dosežen napredek v delovanju delegatskega sistema, ker smo s tem opozorili delegate na ključne probleme obravnavane problematike. Vendar s takšnim načinom dela obstaja bojazen, ki se ji moramo s pomočjo predsedstva SO izogniti, to je, da delegati ne bi zavzemali izključno stališč do opredelitev IS SO, temveč do osnovnega gradiva, ki je na seji zborov občinske skupščine. Do sedaj to ni bil primer, ker so bila stališča IS povsod podprta ter delno dopolnjena. Tekoče dopolnitve je izvršni svet obravnaval in jih vključil v svoj program dela.
3.	Sodelovanje z DPO občine Kočevje,. Odborom občinske gospodarske zbornice Kočevje ter ostalimi organi in organizacijami v občini je bilo zadovoljivo. Vse važnejše aktivnosti IS SO so se odvijale koordinirano z navedenimi dejavniki. Smatramo pa, da bo v bodoče potrebno še močnejše sodelovanje, ker je IS SO kot organ po določenih vprašanjih, ki niso zakonsko registrirane, popolnoma nemočen, če ni usklajenega delovanja v temeljnih sredinah (DO, KS, ipd.).
4.	Skupščina občine Kočevje je lahko preko gradiva za skupščino tekoče spremljala delo IS SO po čisto konkretnih vprašanjih. Naj navedemo še nekatere ostale aktivnosti, ki so se izvajale v IS SO: formiranje sklada stavbnih zemljišč, stanovanjske zadruge, obrtne zadruge, drobno gospodarstvo, razvoj manj razvitih področij, naravna in kulturna dediščina, blagovne rezerve, osnovno in usmerjeno šolstvo, postaja milice, temeljna sodišča, prostorski izvedbeni akti, ipd.
5.	Usmeritve IS SO Kočevje ostajajo še naprej iste kot so zapisane v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje v letu 1987. Smatramo, da je to osnovni dokument občine Kočevje, ki so ga zbori občinske skupščine sprejeli in zadolžili IS SO Kočevje za njegovo izvajanje.
Predsednik IS: Dušan Popovič, dipl. oec.
ESA - 98
Poročilo o delu Komiteja za družbeni razvoj in urejanje prostora v letu 1986
Splošno:
V maju preteklega leta je bila izpeljana reorganizacija Komiteja za družbeni razvoj in oddelka za gospodarstvo v en komite z dvema odsekoma.
Odsek za plan in analize je združil področja dela, ki jih je po predhodni organizaciji pokrival Komite za družbeni razvoj (planiranje — analiziranje gospodarstva in družbenih dejavnosti in del področja dela Oddelka za gospodarstvo - (obrt in drobno gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, sklad za intervencije v kmetijstvu, Občinske blagovne rezerve, obrambni načrti gospodarjenja).
Odsek za urbanizem in urejanje prostora pa je na novo prevzel dejavnost sklada stavbnih zemljišč.
Cilj reorganizacije je bil ločiti plansko razvojno delo od operativnega. Predsednik in vodja obeh odsekov naj bi bili nosilci dela na področju razvoja oz. skupnih nalog v občini, referenti pa bi opravljali operativna dela in naloge.
Odsek za plan in analize:
Glede na delo odseka ugotavljamo, da smo se postopoma približevali zastavljenemu cilju reorganizacije, vendar ta še ni dosežen v taki meri, da bi bili zadovoljni. Kot moteče faktorje za učinkovitejše in kvalitetnejše delo v preteklem letu bi lahko navedli:
-	reorganizacija je bila izpeljana šele v drugi polovici preteklega leta;
-	kadrovske težave vsled daljšega pridobivanja novih
kadrov;	»
-	prilagajanje novih kadrov načinu dela v upravnem organu in strokovnem usposabljanju za svoje delo;
-	odsotnost posameznih referentov zaradi daljšega bolniškega oz. porodniškega staleža.
Tako v preteklem letu niso bila zasedena dela in naloge planerja-analitika za stanovanjsko komunalno področje, skoraj celo leto pa je bil zaradi porodniške odsoten planer--analitik za gospodarsko področje.
a)	Planiranje in analiziranje gospodarstva:
Pretežni del dela je bil namenjen področju analiziranja poslovanja gospodarstva. Tako se je tekoče izdelovalo mesečne analize doseganja fizičnega obsega industrijske proizvodnje ter realizacija izvoza in uvoza gospodarstva občine, ki so bile namenjene predvsem potrebam IS občine. Za potrebe skupščine pa so bile izdelane analize poslovanja OZD gospodarstva in negospodarstva po posameznih periodičnih obračunih, pri čemer je potrebno poudariti polletno analizo, ki je zajela tudi strukturna neskladja občinskega gospodarstva ter Predlog resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine Kočevje v letu 1987.
Poleg navedenega dela so bile na zahtevo IS SO izdelane tudi druge analize, med katerimi naj omenimo analizo obstoječega stanja na nerazvitih območjih ter analizo obremenitev gospodarstva občine s prispevki in davki iz dohodka, osebnih dohodkov in čistega dohodka za splošno in skupno porabo v občini Kočevje in SR Sloveniji.
Skozi celo preteklo leto se je spremljalo izvajanje določil republiške resolucije in zveznega interventnega zakona, ki sta urejala področje delitve dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih in negospodarskih OZD. Ugotavljamo pa, da je bilo na področju analiziranja in spremljanja delitve dohodka in osebnih dohodkov porabljeno dosti preveč časa glede na končne rezultate in dejanska gibanja delitve čistega dohodka.
b)	Obrt in drobno gospodarstvo
V preteklem letu je ob spremljanju izvajanja dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva zaslediti povečano zanimanje, saj je bil izveden postopek za ustanovitev 34 obratovalnic samostojnih obrtnikov s področja obrti, prevoza blaga in prodaje na drobno, 3 samostojnih gostinskih obratov in 3 skupnih obratovalnic obrtnikov. Istočasno pa je bilo na pobudo uprave za družbene prihodke izveden postopek za ukinitev 17 obratovalnic zaradi neporavnanih družbenih obveznosti. Poleg navedenega pa je bilo obravnavanih tudi 22 priglasitev za opravljanje obrti kot postranski poklic ter 73 pogodb o delovnih razmerjih mcd'delavci in zasebnimi delodajalci.
Povečanemu obsegu dela tega referata pa so ustrezno sledile tudi naloge iz statističnih raziskovanj, izdajanj potrdil za uvoz opreme, rezervnih delov in reprodukcijskega materiala, kakor tudi spremljanje gibanj cen na področju obrti in cen s stanovanjsko-komunalnega področja.
c)	Kmetijstvo in gozdarstvo
Delo v okviru referata je bilo pokrito s pripravnikom, vendar je s sodelovanjem mentorja potekalo normalno, ter so bile zadeve tako v pogledu pridobivanja statusa kmeta, potrdil za nakup kmetijske mehanizacije, potrdil za dokup let, licenciranja plemenjakov, sodelovanja s skladom za intervencije in porabo hrane, kakor tudi glede spremljanja pojavov škod vised rastlinskih bolezni in izpolnjevanja statističnih poročil zadovoljiva.
d)	Področje družbenih dejavnosti
Temeljna aktivnost na tem področju je potekala v usklajevanju enakomernega razvoja družbenih dejavnosti v občini s posebnim poudarkom na izdelavi materialnih okvirov. Kot pozitiven premik lahko ugotovimo, da so bile ustvarjene materialne možnosti uskladitve osebnih dohodkov izvajalskih OZD družbenih dejavnosti z gospodarstvom in je bila uskladitev dosežena v decembru 1986.
Spremenjen sistem financiranja negospodarskih investicij, kakor tudi interventni zakon o prepovedi gradenj predmetnih investicij niso v celoti omogočili realizacijo planiranih vlaganj. Aktivnosti na tem področju so bile usmerjene v sprejemanje in izvajanje SaS za razvoj družbenih dejavnosti za tekoče srednjeročno obdobje. Še posebej velja poudariti aktivnosti glede razreševanja prostorskega problema v osnovnem šolstvu.
e)	Premoženjsko pravno področje
Obseg zadev po posameznih letih je dokaj konstanten. Tako se ugotavlja, da je bilo v letu 1986 razrešenih 274 zadev. Najtežji problem pri delu se pojavlja na področju razreševanja agrarnih skupnosti v Kostelu, Rajšelah, Suhorju, Kaptolu, Lipovcu, Selih, Banji Loki, Zapužah, Novih Lazih, Kužlju, Potoku, Podstenah in Stružnici, katerim se je leta 1949 odvzelo vse nepremično premoženje, ter kasneje leta 1957 ponovno dovolilo obnovo postopka ter jim je bila tudi priznana lastninska pravica. Osnovni problem predstavlja časovna odmaknjenost, odprti problemi zapuščinskih zadev, odmera vseh zemljišč na terenu po stanju 6. april 1941...
F) Področje urbanizma in gradbeništva
V	letu 1986 je bilo iz tega področja izdanih 79 gradbenih dovoljenj, 105 lokacijskih dovoljenj, 65 uporabnih dovoljenj ter 438 potrdil o priglasitvi del. Kljub sprejetju Prostorskega plana občine predstavlja največji problem pomanjkanje prostorskih izvedbenih aktov, za katere predstavlja največjo oviro pomanjkanje finančnih sredstev.
V	preteklem letuje bil ustanovljen sklad stavbnih zemljišč, za katerega opravlja strokovna dela Odsek za urbanizem in urejanje prostora. Pri izvrševanju dela se je že sedaj izkazalo, da celoten obseg dela ne more pokriti zgolj ena oseba kot tajnik sklada. Zato bo potrebno posamezne strokovne in finančne naloge pogodbeno oddajati ustreznim organizacijam za tekoče srednjeročno obdobje, kakor tudi za leto 1987. Sklad je izdelal operativni in finančni načrt, pri čemer se že kaže, da bo naj večje probleme finančne narave, saj je sklad začel poslovati brez financ, po zakonu pa je možno oddati le komunalno opremljeno stavbno’ zemljišče!
Predsednik Komiteja za družbeni razvoj in urejanje prostora Jože Lindič
ESA 98
Poročilo o delu uprave za družbene prihodke
Poleg opravljanja osnovnih nalog uprave za družbene prihodke, ki obsegajo odmerjanje, pobiranje in izterjavo družbenih obveznosti, so bile aktivnosti v letu 1986 usmerjene na dograjevanje predpisov, ki urejajo področje obdavčevanja občanov. Ugotovljeno je namreč bilo, da nekatere rešitve v veljavnih predpisih ne omogočajo realizacije zastavljenihz ciljev. Zaradi tega je bil ustrezno dopolnjen Dogovor o usklajevanju davčne politike, s katerim občine v SR Sloveniji opredeljujejo pogoje za enotno in usklajeno obdavčevanje občanov. Na tej podlagi sta bila dopolnjena tudi odlok o davkih občanov ter odlok o davku na promet nepremičnin. Poleg tega so predvsem v drugi polovici preteklega leta potekale aktivnosti tudi v zvezi s
predvidenimi spremembami zakona o davkih občanov, ki bodo predlagane Skupščini v SR Sloveniji v obravnavo v letošnjem letu.
Odmera davkov in prispevkov ter upravni nadzor
Najpomembnejša naloga Uprave za družbene prihodke je vsekakor odmera družbenih obveznosti ter v tem sklopu ugotavljanje realnih davčnih osnov. Pravočasno zaključeni odmerni postopki pogojujejo uspešno pobiranje oziroma prisilno izterjavo davščin. Pregled višine skupnih obremenitev izkazuje velik porast predvsem v zadnjih dveh letih, kar pa je glede na inflacijska gibanja razumljivo.
leto	Predpis /v 1000/	% izterjave
1983	106.188	97,1
1984	154.572	97
1985	276.329	97
1986	633.792	98,49
Ugotavljanje realnih davčnih osnov kot problem je prisotno pri večini davščin, izstopa pa na področju opravljanja zasebne obrtne dejavnosti. Prikazovanje nižjih davčnih osnov od dejanskih s strani davčnih zavezancev ima za cilj plačevanje nižjih družbenih obveznosti. Ta problem je prisoten predvsem pri tistih zavezancih, ki poslujejo z zasebnim sektorjem. Za reševanje tega smo del zavezancev skladno z veljavno zakonodajo preuvrstili v obdavčevanje v pavšalnem letnem znesku, kar pomeni, da se ne ugotavlja davčna osnova, temveč se mu predpiše pavšalni letni znesek davka, katere višina je odvisna od vrste dejavnosti, predmeta poslovanja, obsega, načina, pogojev in kroja poslovanja ter nenazadnje delovne sposobnosti zavezanca in drugih okoliščin, ki vplivajo na doseganje dohodka.
Prikrivanje prihodkov obratovalnice na eni strani ter uveljavljanje višjih izdatkov od potrebnih na drugi strani terja veliko aktivnost davčne inšpekcije. Tako je bilo v letu 1986 opravljenih 268 pregledov poslovnih knjig po preteku poslovnega leta, to je za leto 1985, in 203. točki pregledov za leto 1986, 65 medletnih inventur ter 12 inventur ob koncu leta. Rezultati teh aktivnosti se kažejo v razliki med napovedanim dohodkom po zavezancu in dohodkom, ugotovljenim po upravi za družbene prihodke. Vendar ta način ugotavljanja davčnih osnov terja ogromno časa. Zato so odmerni posopki zaključeni praviloma šele v tretjem tromesečju, s tem pa se seveda skrajša tudi čas za vodenje postopkov prisilne izterjave družbenih obveznosti za razlike v odmeri. Ocenjujemo, da je z vidika zajemanja prihodkov posebno problematično poslovanje avtoprevoznikov (promet z občani) ter zasebnih gostilničarjev.
Kontrola potnih nalogov kot ena izmed poglavitnih načinov preventivnega delovanja za realno prikazovanje davčnih osnov avtoprevozništva je možna le ob sodelovanju z organi za notranje zadeve, saj davčna inšpekcija nima pristojnosti ustavitve vozila. V letu 1986 so bile izvedene 3 skupne akcije. Ugotovljeno je bilo, da štirje avtoprevozniki od' devet skupno pregledanih niso imeli ustreznega potnega naloga.
Podobne težave se kažejo tudi pri spremljanju pridobivanja prihodkov zasebnih gostilničarjev. Ocenjujemo, da poglavitni problemi izhajajo iz neevidentiranih nabav pijač ter hrane v diskontnih trgovinah ali v maloprodaji.
Taka nabava in seveda prodaja največkrat ostaja davčnemu organu prikrita tudi zaradi tega, ker pijačo zavezanec skladišči v zasebnih prostorih, pregled le-teh pa zaradi nepristojnosti davčnih organov ni mogoč, ali pa se zagovarja tako, da so te količine predvsem boljših in dražjih pijač nabavljene za osebno potrošnjo. K doslednejšemu zajemanju dohodka naj bi pripomogle registrske blagajne. Seveda pa je ustrezno kontrolo evidentiranja prometa preko registrskih blagajn možno izvajati le ob sodelovanju občanov, kjer pa se skoraj po pravilu naleti na problem solidarnosti z zavezancem. Zaradi tega je bilo v letu 1986 opravljenih več akcij ugotavljanja evidentiranja prometa preko registrskih blagajn. Zaključek je bil več ali manj že
vnaprej znan - blagajn se ne vodi, kot vzrok pa se navaja okvara le-teh.
Pri kontroli poslovnih knjig ugotavljamo vsebinske nepravilnosti pri poslovanju predvsem pri prikazovanju celotnega obsega poslovanja neizdajanja predpisanih knjigovodskih listin za prodane proizvode oz. opravljene storitve, za knjiženje dnevnih prihodkov nišo izdelane knjigovodske temelj nice, ne vodi se evidenca o stanju in gibanju zalog materiala, nadalje ni inventurnega popisa zalog ob koncu leta, neredno dostavljanje plačilnih list za zaposlene delavce, neredno dostavljanje mesečnih napovedi za obračunani prometni davek, kar seveda povzroča dodatno delo na upravi. Nekateri zavezanci se nikakor ne morejo sprijazniti z določili pravilnika o vodenju poslovnih knjig, ki določa, da mora vsaka izstavljena faktura o opravljenem prometu ločeno vsebovati količino in vrednost opravljenega dela ter količino in vrednost porabljenega reprodukcijskega materiala. Faktura, ki je izstavljena v nasprotju z določili pravilnika, pomeni nepravilno vodenje poslovne dokumentacije in poslovnih knjig, kar pa je eden od osnovnih pogojev pri priznavanju najrazličnejših davčnih olajšav.
V	letu 1986 je bila izvršena odmera obvezosti 256 zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku za leto 1985. Skupaj je bilo odmerjenega 71.417.113,- din davka. Od tega je bilo 67 zavezancev, ki niso dosegali ostanka čistega dohodka odmerjenega 7.751.812,- din davka v pavšalnem letnem znesku.
Z namenom pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva, odpiranja novih obratovalnic, novih delovnih mest je občina Kočevje predpisala nižjo stopnjo davka na ostanek čistega dohodka za leto 1985, ki je za 5 % nižja kot so jo predpisale občine ljubljanske regije. Ob ugotavljanju, da so zavezanci v letu 1985 dosegali 191.176.079,- din ostanka čistega dohodka, pomeni, da je bilo zavezancem odmerjenega 9.558.803,- din manj davka kot biga sicer bilo, če bi bila predpisana stopnja, ki so jo ob usklajevanju sprejele občine ljubljanske regije. Če analiziramo učinke predlagane rešitve z vidika rasti novih obratovalnic, ugotavljamo, da se število le-teh ni bistveno spremenilo; dejavnost avtoprevozništva je celo upadla, predvsem zaradi neenotne zakonodaje (različna višina cestne takse po republikah), da pa se je število zaposlenih delavcev na področju celotnega obrtništva povečalo v letu 1986 za 28 delavcev.
V	odmernem postopku so bile zavezancem priznane davčne olajšave tako po zakonu o davkih občanov kot po občinskem odloku. Po določilih zakona o davkih občanov uprave za družbene prihodke odmerjajo in pobirajo tudi obveznosti od dohodkov, doseženih z občasnim opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane. Predvsem z vidika enakopravnega položaja občanov je področje »šušmarstva« pereče, saj se s takim načinom opravljanja dejavnosti socialne razlike še poglabljajo. Ocenjujemo, da je razmah šušmarstva prisoten, po našem mnenju tudi zaradi trenutne ekonomske situacije. Storitve »šušmarstva« se poslužujejo različne kategorije občanov. Zato je odkrivanje te vrste dohodkov zelo težavno in često se davčni organ s strani koristnikov takšnih storitev pojmuje kot »nebodigatreba«.
V	letu 1986 je bila opravljena odmera za leto 1985 sedmim zavezancem v skupnem znesku 719.570,- din.
Nerealno izkazovanje davčnih osnov že vrsto let zasledujemo tudi na področju obdavčevanja prometa z nepremičninami ter dediščin in daril. Zaradi tega se v odmernem postopku pogosto poslužujemo ugotavljanja davčnih osnov s cenitvijo. Tako je bila odmerna osnova v 21 primerih v letu 1986 ugotovljena s cenitvijo, razlika med napovedano in ugotovljeno vrednost pa znaša 2.874.544,- din.
Posebno težko je ocenjevati vrednost kmetijskih zemljišč, ker v občini Kočevj ne obstaja odlok, ki bi vsaj okvirno določal vrednost m2 kmetijskih zemljišč. Nekoliko lažje je to pri določanju vrednosti stavbnih zemljišč in gradbenih objektov.
Dohodki izkmetijske dejavnosti se v pretežni meri obdavčujejo po katastrskem dohodku. Tako je bilo v letu 1986 izdanih 1565 odločb, od tega je 762 zavezancem bil odmerjen davek iz kmetijske dejavnosti, vsem ostalim pa le prispevek, ki se veže na osnovo katastrskega dohodka. Pri odmeri so bile priznane tudi davčne olajšave, in sicer 7 zavezancem zaradi vlaganj a v družbeno organizirano proizvodnjo, 1 zavezancu so bile priznane olajšave zaradisocial-nih razlogov, 1 iz ekonomskih razlogov in 3 druge olajšave (v skupnem znesku 131.917,- din).
Pri obdavčevanju katastrskega dohodka lastnikom kmetijskih zemljišč predstavlja visoka obremenitev, predvsem prispevek, ki ga plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje, za solidarnostno pokrivanje starostnega zavarovanja kmetov. Višina prispevka za leto 1986 znaša 5.300.000,- din, ob primerjavi, da znaša odmerjeni davek od KD in od poseka lesa le 4.200.000,- din.
Posebno pozornost smo posvetili odmeri davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, ki ga dosegajo občani s prodajo premičnih predmetov trajne uporabne vrednosti (predvsem gre za prodajo osebnih avtomobilov). Od skupno overovljenih 877 kupnih pogodb je bil 47 zavezancem odmerjen davek na dohodek od premoženja od osnove 8.715.410,- din v višini 3.780.131,- din, posebni občinskji davek od prometa rabljenih motornih vozil pa je bil odmerjen v znesku 4.515.312,- din.
Prometni davek od nakupa motornih vozil je bil odmerjen 556 zavezancem.
V	letu 1986 je bila s strani IS občine Kočevje imenovana posebna komisija za popis hiš in prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in rekreacijo. Komisija dela še ni dokončala v letu 1986.
Potrebno bo dokončati popis v KS Kostel in Draga. Kljub temu je bila izvršena odmera 115 občanom, ki posedujejo hiše in prostore v skupnem znesku 1.002.172,- din. Komisija je ob svojem delu naletela na podporo s strani predstavnika KS, kar pa ni moč reči za Krajevno skupnost Struge.
Knjigovodstvo — analitika je bila v letu 1986 vodena avtomatsko, dočim s sintetika vodi še nadalje ročno.
Opravljene so bile vknjižbe vseh obremenitev, plačil, odpisov in pripisov davkov in prispevkov, vsem ki nepravočasno poravnavajo družbene obveznosti pa so bile obračunane zamudne obresti. Mesečno so bila redno izdelana poročila o obremenitvah in plačilih. Vsako leto je pravočasno sestavljen zaključni račun davkov in prispevkov, ki obsega bruto bilanco, bilanco, promet skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil za prispevke in davke.
Zaradi nerednega plačevanja družbenih obveznosti smo se posluževali vseh možnih zakonskih ukrepov prisilne izterjave, Tako smo zasegli sredstva po računih zavezancev, njihovih žiro-računih kot tudi žiro-računih DO, ki niso pravočasno poravnavale odtegnjenih dolgov po računih zavezancev. Tako je bilo izdanih 288 sklepov o prisilni izterjavi iz osebnih dohodkov, posluževali pa smo se tudi gotovinske izterjave na terenu.
Spričo tega je bil dosežen tako visok odstotek izterjave predpisanih obveznosti.
Inšpekcija opravlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih predpisov. Zato je v pristojnosti uprave za družbene prihodke tudi kaznovalna politika za davčne prekrške, ki so določeni z zakonom o obdavčevanju proizvodov in storitev
v prometu, republiškim zakonom o prometnem davku in z zakonom o davkih občanov.
Leto 1986 je bilo zaključeno z izrekom kazni 42 davčnim zavezancem. Izračunane denarne kazni so bile v višini
1.254.000,- din. Najpogosteje so bile izrečene denarne kazni, in sicer v 26 primerih, za davčne prekrške, ki so določene z zakonom o davkih občanov (zavezancem, ki ne vodijo predpisanih poslovnih knjig oziroma jih vodijo neažurno in nepravilno), 15 zavezancem so bile izrečene denarne kazni po zveznem predpisu zaradi nevodenja registrske blagajne ali pa predpisanega potnega naloga, 1 denarna kazen pa je bila izračunana po republiškem predpisu o prometnem davku zaradi nedostave poročila o obračunanem in plačanem prometnem davku. Na podlagi določil 81. člena obrtnega zakona smo predlagali odvzem obrtnega dovoljenja 14 zavezancem, štirim pa je bil že izrečen varstveni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da so bili na področju izvajanja davčne politike sicer doseženi določeni pozitivni rezultati, kljub temu pa ocenjujemo, da bo v bodoče potrebno davčne predpise dograditi (sicer se že pripravlja sprememba zakona o davkih) predvsem na področju zajemanja realnih davčnih osnov ter discipline davčnih zavezancev. Sicer pa problemi, s katerimi se pri delu srečujemo, niso le posledica obstoječih predpisov, temveč izhajajo tudi iz dejstva, da delo uprav za družbene prihodke še vedno ni ustrezno družbeno priznano in cenjeno.
Kočevje, marec 1987
Direktor
Uprave za družbene prihodke Darinka Novak
ESA 98
Poročilo o delu Oddelka za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica za leto 1986
Oddelek za inšpekcijske službe je v letu 1986 opravljal inšpekcijski nadzor, za katerega ga pooblaščajo zvezni, republiški in občinski predpisi na področju sanitarne, tržne, veterinarske, požarne, kmetijske, urbanistične, vodnogospodarske, lovske, ribiške in inšpekcije dela. Inšpektorji MUIS Ljubljana pa so izvajali nadzor na področju elektroenergetske, parnokotlovne in gozdarske inšpekcije.
Na teh področjih smo izvajali dejavnost smiselno z dogovorjeno politiko varovanja zakonitosti. Delo je bilo usmerjeno predvsem v preventivno delovanje, s katerim smo skušali prispevati k razreševanju problemov na terenu. Po programu Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora smo se vključevali v akcijo odkrivanja in odpravljanja negativnih posledic onesnaževalcev okolja. Ostale naloge nadzora so se izvajale skladno s sprejetim programom in navodili republiških inšpektoratov v okviru danih možnosti.
Tržna inšpekcija
Tržna inšpekcija je izvajala:
—	nadzor nad zakonitostjo opravljanja blagovnega prometa, obrti, gostinstva;
—	nadzor posebnih tehničnih in drugih pogojev za opravljanje blagovnega prometa, obrti in gostinstva;
—	kontrolo posameznikov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez ustreznega dovoljenja.
Na področju industrije so bili opravljeni pregledi zaradi pritožb občanov ali vlog delovnih organizacij.
Pri pregledu trgovin je bil dan poudarek kontroli cen in označevanju le-teh. Ugotavlja se, da v poslovalnicah cen sami ne kalkulirajo, temveč so maloprodajne cene določene že z dobavami artiklov. Ugotavlja se še nedoslednost notranje kontrole pri spremljanju rokov veljavnosti deklaracij, zaradi česar je bilo dokončno izločenega blaga v vrednosti 37.548 din in začasno izločenega v vrednosti 254.845 din.
Pri kontroli nedovoljene trgovine se je v šestih primerih predlagala uvedba postopka o prekršku.
Kontrola obrti je zajela označevanje cen, izdajo računov, tehnične pogoje in dokumentacijo. Na področju cen ni večjih odstopanj zaradi svobodnega oblikovanja cen. Kontrola opravljanja obrti brz ustrezriega dovoljenja se je v glavnem izvajala na podlagi prijav občanov in uprave za družbene prihodke.
Na področju gostinstva in turizma so pregledi zajeli predvsem obseg dejavnosti!, označevanje in oblikovanje cen, kakovost storitev, tehnične pogoje in spoštovanje poslovnega časa. Kršenje dejavnosti se je ugotovilo v enem primeru, zaradi česar je bila predlagana uvedba postopka o prekršku.
Na področju komunalnih storitev je nadzor zajel oblikovanje cen in izdajanje računov. Na tem področju je morala Komunala izdelati Pravilnik o oblikovanju cen do februarja 1987.
V	gostinstvu in turizmu se opaža stagnacija kvalitete ponudbe in tehnične opremljenosti, v trgovini pa nespoštovanje minimalne tehnične opremljenosti. Zaradi navedenih ugotovitev se bo poostrila kontrola v vseh gostinskih obratih in trgovinah.
Kmetijska inšpekcija
Na področju kmetijskih zemljišč je bila izvedena akcija ugotavljanja obdelanosti zemljišč v oddaljenih vaseh Kočevske. Stanje na tem področju je zelo spremenljivo. Na področjih, kjer prevladujejo ostareli kmetje in se ne kaže nikakršen razvoj, se stanje iz leta v leto poslabšuje. V danem trenutku tudi ukrepi kmetijske inšpekcije in KZS ne morejo izboljšati slabega stanja.
V	letu 1986 je bil izdelan dolgoročni program razvoja kmetijstva Kočevske, ki naj bi s policentričnim razvojem doprinesel k oživljanju podeželja.
Na področju prometa — zakupa kmetijskih zemljišč se ugotavlja nespoštovanje zakonskih določil. Dejansko je Kočevska razsežna, s prevladujočimi družbenimi zemljišči, kjer parcelnih mej ni vidnih v naravi, pa to ne opravičuje Kmetijskega gospodarstva za nepravilnosti, ki so med dru-
gim privedle do nesporazumov med kmeti in organizatorjem proizvodnje. Za uspešno izvajanje dolgoročnega razvoja kmetijstva je med drugim potrebna dobro organizirana služba za urejanje zemljišč.
Pri kontroli izvedenih agromelioracij v preteklih letih na družbenih zemljiščih za družbeno organizirano proizvodnjo se ugotavlja, da se na posameznih področjih ni zaustavilo zaraščanje. Na novoustanovljenih »kmetijah« le-ti niso v stanju, da sami opravijo čiščenje teh površin. S povečano obtežbo živali bi se zaraščanje zaustavilo, vendar pri slabših proizvodnih rezultatih. Tudi uporaba kemičnih sredstev za uničevanje grmičevja na tako obsežnem kraš-kem območju je zelo tvegana, saj lahko pride do onesnaženja podtalnice. Zato bi bilo potrebno na vseh kritičnih področjih zagotoviti dodatno pomoč, morda z mladinsko delovno brigado.
Na področju živinoreje je bil izveden nadzor na področju izvajanja kontrole proizvodnosti ter izvajanja selekcijskega in osemenjevalnega programa. Manjše nedoslednosti se ugotavljajo na privatnem sektorju.
Pri kontroli repromateriala (semena, zaščitna sredstva in krmila) se ugotavlja občasno slaba kvaliteta vhodnih surovin za proizvodnjo krmil.
Na področju uveljavljanja in porabe interventnih sredstev so se ugotovile nepravilnosti pri uveljavljanju premij za povečanje staleža osnovne črede krav in pri izplačilu regresa za plemenske bikce.
Tudi v bodoče bo delo kmetijske inšpekcije temeljilo predvsem na preventivnem delovanju, s tem da se bo še v večji meri povezovala z nosilci kmetijske proizvodnje.
Inšpekcija dela
A.	Delovna razmerja
Pri nadzorstvu delovnih razmerij v organizacijah združenega dela se je ugotovilo naslednje:
—	pri sklepanju delovnega razmerja za določen čas (zaradi neustrezne izobrazbe), se ugotavlja, da po preteku časa delovno razmerje podaljšujejo, ne da bi ponovili razpis,
—	v nekaterih organizacijah združenega dela ni v celoti urejena organizacija, trajanje in potek pripravniške dobe ter mentorstvo,
—	nepravilnosti se pojavljajo, ko delavci izpolnijo pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Oglas oziroma javni razpis ni objavljen najmanj tri mesece pred tem, ko delavec, ki dela opravlja, izpolni pogoje za polno osebno pokojnino.
Pri nadzorstvu delovnih razmerij pri nosilcih samostojnega osebnega dela se je ugotovilo naslednje:
—	pri sklepanju pogodb o delovnem razmerju se pojavljajo kršitve v zvezi s prepoznim sklepanjem teh pogodb in prepoznim registriranjem pri pristojnem upravnem organu. Pogodbe o delovnem razmerju so nepopolno izpolnjene, spremembe, ki nastanejo med trajanjem delovnega razmerja, se ne vnašajo v dodatek k pogodbi o delovnem razmerju,
—	pojavljajo se kršitve pri delu preko polnega delovnega časa, saj sami delavci pristanejo na takšen delovni čas zaradi večjega zaslužka.
B.	Varstvo pri delu
Problematika varstva pri delu v organizacijah združenega dela:
—	manjše delovne organizacije, ki so v pristojnosti občinskih inšpektorjev za delo, posvečajo premalo pozornosti varstvu pri delu (nekatere n. pr. sploh niso vedele za spremenjeni zakon o varstvu pri delu),
—	delovna sredstva pogosto niso opremljena s pismenimi izjavami in navodili za varno delo,
—	splošni vtis je, da v delovnih organizacijah še ni zaživelo izvajanje novele zakona o varstvu pri delu, zato se bo posebna pozornost posvetila tej problematiki v letošnjem letu.
Problematika varstva pri delu pri nosilcih samostojnega osebnega dela:
—	mnogim obrtnikom je že poteklo veljavno zdravniško spriševalo in tudi preizkus znanja iz varstva pri delu,
—	še vedno se pojavljajo primeri, da pri obrtnikih delajo na najrazličnejših strojih nekvalificirani delavci in družinski člani, ki niso usposobljeni za takšno vrsto dela,
—	opaziti je, da obrtniki še vedno ne prijavljajo nesreč pri delu, temveč se o tem skušata sporazumel z delavcem.
Požarna inšpekcija
V	letu 1986 je požarna inšpekcija opravila na območju občine Kočevje 63 inšpekcijskih pregledov, od tega 13 v sklopu akcije NNNP. Pri inšpekcijskih pregledih so bile zajete skoraj vse delovne organizacije, s tem da je posebna pozornost posvečena delovnim organizacijam LIK ter Melamin, predvsem zaradi povečane požarne varnosti ter večjega števila požarov v preteklih letih v DO LIK Kočevje, kar pa je bila posledica opustitev požarnovarnostnih ukrepov.
Z namenom, da bi se kompleksno rešilo to vprašanje, je DO LIK naročila izdelavo elaborata za oskrbo celotne DO z vodo za gašenje. Rešitev tega vprašanja je tudi pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte, ki še niso tehnično prevzeti. Niso pa prevzeti tudi zaradi pomanjkljivo izvedenih požarnovarnostnih ukrepov (naprave za odvod dima in toplote, pomanjkanje vode za gašenje ipd.).
Še vedno ni zadovoljivo rešeno vprašanje kajenja ter uporabe odprtega ognja v krogu DO. Delavci namreč še vedno ne upoštevajo dosledno prepoved kajenja v krogu DO, premalo pa je tudi urejenih prostorov za kajenje. Prepoved se v glavnem upošteva v skladiščnih in proizvodnih prostorih, ne pa zunaj objektov na zunanjih skladiščih.
Problem je tudi, da se pri delih, pri katerih se uporablja odprt ogenj (varenje ipd.), pomanjkljivo izvajajo potrebni požarnovarnostni ukrepi (ni gasilske straže, prostor ni zanesljivo očiščen oz. vnetljive snovi se ne odstranijo v zadostni meri).
V	DO Melamin je posebna skrb posvečena kontroli opremljenosti s sredstvi za gašenje začetnih požarov ter njihovem vzdrževanju ter urejenosti proizvodnih in skladiščnih prostorov. Pokazalo se je, da v DO ni ustrezno organizirana služba za varstvo pred požarom, kjer je zelo slaba povezava med službo varstva pri delu, ki opravlja tudi naloge s področja varstva pred požarom kot organizacija ter poklicnimi gasilci kot neposrednimi izvajalci. Tudi direktorji posameznih TOZD so premalo seznanjeni s problematiko s področja varstva pred požarom. Prav tako vodje obratov, izmenovodje in drugi delavci premalo poznajo svoje naloge s področja varstva pred požarom. Zaradi tega je zahtevano od DO, da ustrezno organizira službo varstva pred požarom ter podvzame druge ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
V	drugih DO je stanje zadovoljivo, vendar obstajajo določene pomanjkljivosti, ki naj bi bile odpravljene v naslednjem periodu. Tu bi omenil skladišče tehničnih plinov na ITAS (postopek za pridobitev ustreznih dovoljenj je že začet, vendar ne tudi gradnja), ureditev skladišča vnetljivih snovi na Opremi in podobno.
Pri inšpekcijskih pregledih pri zasebnih obrtnikih je kontrolirana opremljenost delovnih prostorov s sredstvi za gašenje, stanje strojev ter električne instalacije. Ugotovljeno je, da je stanje zadovoljivo, naprave, stroji in delovni prostori se redno vzdržujejo in so opremljeni z ustreznim številom aparatov za gašenje požarov.
Sanitarna inšpekcija
Po programu Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v sodelovanju z ostalimi republiškimi upravnimi organi se je v pretelem letu začel izvajati usklajen inšpekcijski nadzor za zmanjšanje onesnaženosti in ogroženosti okolja. Za ohranjanje oz. izboljšanje naravnega in bivalnega okolja je potrebno skrbeti s selektivno sanacijo obstoječih žarišč onesnaženja in z odločitvami, ki v nadaljnjem razvoju ne bodo pogojevale ogrožanja kakovosti še neonesnaženih in zmerno onesnaženih območjih.
Neurejena dispozicija komunalnih odplak in divja odlagališča predstavljajo največji problem v obmestnih KS. Da se omeji sekundarno onesnaženje vodnih virov (Slovenska vas) in pa samega vodovodnega omrežja, se bo v letu 1987 uredilo kanalizacijsko omrežje od Stare cerkve do komunalne čistilne naprave. Dispozicijo komunalnih odplak iz urbanih področjih izven mesta Kočevje bo potrebno postopoma urejati z gradnjo manjših komunalnih čistilnih nap-
Živinorejski obrati predstavljajo potencialno nevarnost onesnaženja vodotokov in pitne vode. Zato bo moralo Kmetijsko gospodarstvo izdelati sanacijski program in selektivno odpravljati nepravilnosti.
Odlaganje odpadkov je v samem mestu in nekaterih primestnih KS urejeno z rednim odvozom na centralno komunalno deponijo, z možno kapaciteto odlaganja samo še za dve leti. Zato je potrebno že sedaj predvideti novo lokacijo za odlagališče komunalnih odpadkov, medtem ko se za posebne odpadke iščejo rešitve na nivoju regije.
Za zagotovitev potrebne količine kvalitetne pitne vode tako iz medobčinskega kot iz krajevnih vodovodov so potrebna ogromna finančna sredstva. Da bi se doseglo strokovno vzdrževanje in nadzorstvo vodovodnih naprav in objektov, bi bilo potrebno, da vsi vaški vodovodi preidejo v upravljanje Hydrovoda.
Pri nadzorstvu nad objekti za proizvodnjo in promet živil se ugotavlja izboljšano higiensko stanje, zaradi česar imamo epidemiološko situacijo zadovoljivo. Izjema so podeželske trgovine, kjer se ugotavlja sanitarno tehnične pomanjkljivosti, ki tudi vplivajo na slabše higiensko stanje. Izboljšanje stanja na tem področju pričakujemo s tem, da bi preskrbo na podeželju prevzeli obrtniki.
V objektih za proizvodnjo živil in gostinsko-turističnih objektih se ponekod ugotavljajo sanitarno-tehnične pomanjkljivosti in slabše higiensko stanje delovnih in stranskih prostorov, priprav, opreme ali pribora za delo. Kljub pogostnejši kontroli teh objektov je higiensko stanje v precejšnji meri odvisno od zaposlenega osebja.
S spremembami zakonodaje se je poostrila kontrola zdravstvene neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe v proizvodnji in prometu. Zaradi omejenih materialno tehničnih možnosti, sorazmerno visokih stroškov analiz in težav pri dostavi vzorcev v Ljubljano, se v preteklem letu ni dosegle načrtovan odvzem vzorcev (5 vzorcev na tisoč prebivalcev).
nemoteno, pri čemer se pozablja na nevarnost in škodo, ki jih lahko povzroči pomankljivo vzdrževanje.
Da bi se odpravilo tako stanje, so bile izdane ureditvene odločbe s soramerzno dolgimi roki. V primerih, ko bi ugotovljene nepravilnosti oz. pomanjkljivosti lahko ogrožale ljudi in bile neposreden vzrok za nastanek škode na družbenem premoženju, se je zahtevala takojšnja odprava le-teh.
Elektroenergetska inšpekcija je v enem primeru (lakirnica Inkop) izrekla ukrep breznapetostnega stanja.
Ker se izvaja kontinuiran nadzor na tem področju šele dve leti, se inšpekcija zaveda, da ni možno v tem času urediti vsega tistega, kar se je pred tem leta in leta zanemarjalo. Zato je bilo delo usmerjeno predvsem v preventivno in svetovalno delovanje.
Gozdarska inšpekcija
Po daljšem premoru se je v letu 1986 ponovno začel stalen nadzor na področju gozdarske inšpekcije. Nakopičilo se je precej nerešenih problemov, izvajanje gozdarskih predpisov pa je postalo precej nedosledno.
Specifična problematika gozdov pri nas je povečevanje na račun zaraščanja kmetijskih površin ter težka gojitvena problematika kot posledica odmiranja jelke, nepomlaje-vanja gozdnih sestojev in končno tudi znanega umiranja gozdov. Glede onesnaževanja ozračja do nedavnega Kočevska ni bila problematična, kaže pa, da se tudi tu situacija poslabšuje. Opazovanje in meritve Gozdarskega inštituta bodo natančno pokazale trend poslabšcvanja zdravstvenega stanja gozdov.
Zaradi žleda, ki je zajel le ožje območje naše občine, so se spremenili operativni gozdarski proizvodni plani za leto 1986. Zaradi solidarnostne pomoči je bilo potrebno preusmeriti del delovne sile predvsem na področje Velikih Lašč. To je zahtevalo tudi ukinitev predvidenih rednih sčišč v ožjem kočevskem predelu. Solidarnost z obvezami sanacije sestojev, uničenih po žledu, se v letu 1987 nadaljuje.
Neusklajenost gozdnega in lovskega gospodarjenja povzroča med drugim še vedno gospodarsko nesprejemljive škode v gozdovih zaradi objedanja, drgnjenja in lupljenja po rastlinojedi divjadi. Z izločanjem prioritetnih gozdnih površin, namenjenih divjadi, se pričakuje, da bi se škode zmanjšale na gospodarsko znosno mejo.
Inšpekcija parnih kotlov
Inšpekcijsko nadzorstvo zajema izvajanje določb pri projektiranju, izgradnji in rabi parnih, vročevodnih, toplovodnih in termooljnih kotlov, stabilnih in premičnih tlačnih posod, plinovodnih, naftovodnih, parovodnih in vročevodnih omrežjih.
Ugotavlja se, da so parnokotlovne naprave zastarele in neustrezno vzdrževane, uporabniki pa ne zaprošajo za periodične preglede vsake tri leta.
Tudi na področju tlačnih posod se ugotavlja, da je veliko tovrstnih naprav v obratovanju mimo inšpekcijskega nadzora.
K ureditvi stanja na področju parnokotlovskih naprav bi pripomogla strokovna usposobitev delavcev, ki neposredno upravljajo s temi napravami.
Elektroenergetska inšpekcija
Inšpekcijsko nadzorstvo zajema izvajanje določb, standardov in normativov pri projektiranju, izgradnji, poskusnem obratovanju in uporabi objektov postrojev, vodov, napeljav, naprav uporabnikov, ki so namenjene za proizvodnjo, prenos, razdelitev, merjenje in porabo električne energije.
Pri inšpekcijskih pregledih objektov v obratovanju se pogosto ugotavlja, da delovne organizacije nimajo predpisane dokumentacije (uporabno dovoljenje, dokumentacije o stanju električnih inštalacij in periodičnih meritev ozemljitve ter kontrole zaščite proti previsoki napetosti dotika. Ugotavlja se pomanjkljivo vzdrževanje, saj to največkrat obsega le tista najnujnejša dela, da se proizvodnja odvija
Urbanistična in vodnogospodarska inšpekcija
Nadzor na področju urbanistične inšpekcije je bil usmerjen predvsem v odkrivanje nepravilnosti na podlagi prijav občanov in organizacij, manj pa v preventivno delovanje, ki naj bi zmanjšalo ukrepe v zadnji fazi (odstranitev objektov). Vzrok temu je nckontinuiran nadzor v preteklih letih (nezasedeno delovno mesto). Največ kršitev je ugotovljenih na področju individualne gradnje, kjer investitorji ne spoštujejo določil lokacijskega dovoljenja oz. gradijo (postavljajo) pomožne objekte brez potrdil o priglasitvi. Zaradi nedovoljenih posegov v prostor in neurejenega videza naselij smo v samem mestu začeli z akcijo odkrivanja pomožnih objektov na površinah, ki niso za to namenjene (Turjaško naselje - 35 objektov). Navedena akcija se bo nadaljevala z odstranitvijo teh objektov in pa z odkrivanjem in ukrepanjem na drugih področjih Kočevja.
Da se preprečijo negativni vplivi v prostor in nedovoljeni posegi, bo delo urbanistične inšpekcije temeljilo predvsem na preventivnem delu (sodelovanje pri pripravi in izvajanju prostorsko izvedbenih aktov).
Vodnogospodarska inšpekcija je po programu Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora opravljala sistematične inšpekcijske preglede onesnaževalcev voda. V ta nadzor so bili v preteklem letu zajeti TOZD Prašičereja, DO Melamin in Centralna čistilna naprava. V skladu s 63. členom Zakona o vodah morajo redno preiskovati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda.
V usklajen inšpekcijski nadzor so bili zajeti tudi bencinski servisi in skladišča, kot največji potencialni one-
snaževalci z nafto in naftnimi derivati, kjer bodo v letu 1987 zamenjali enoplaščne cisterne za gorivo z varnejšimi dvoplaščnimi. Zaradi bojazni dotrajanosti vkopanih cistern za gorivo, bo izdelan kataster le-teh v letu 1987, na podlagi česar se bodo izvedli inšpekcijski pregledi. Do večjih izlitij nevarnih snovi v letu 1986 v občini Kočevje ni prišlo. Zabeležen je le en primer izlitja nepoznane snovi 31. 7. 1986, verjetno v kanalizacijo, ki je povzročil pogin ca 50 kg rib v Rinži pri Centralni čistilni napravi. Povzročitelj tega ni bil ugotovljen.
Oddelek za inšpekcijske služb.e občin Kočevje in Ribnica NAČELNIK JERBIČ Tatjana l.r.
ESA 98
Poročilo o delu geodetske uprave Kočevje — Ribnica v letu 1986
L Splošno:
Geodetska uprava Kočevje — Ribnica je medobčinski upravni organ. Zadolžena je za izvajanje geodetskih del za potrebe občin Kočevje in Ribnica. Po pravilniku o sistematizaciji je na Geodetski upravi predvideno 10 delavcev. Popolnjenih je bilo 9 delovnih mest, fizično pa je bilo prisotnih 7 delavcev (porodniška, zdravljenje proti alkoholizmu), kar predstavlja 30 % primankljaja. Takšno stanje na področju kadrov je bistveno vplivalo na izvrševanje nalog, za katere je zadolžena geodetska uprava.
Delo geodetske službe v občini je urejeno z republiško zakonodajo, pravilniki, navodili in ostalimi predpisi. Navedel bi samo najvažnejše:
—	Zakon o geodetski službi
—	Zakon o temeljni geodetski izmeri
—	Zakon o zemljiškem katastru
—	Zakon o katastru komunalnih naprav
—	Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb
—	Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč i.t.d.
2.	Naloge Geodetske uprave:
Po zakonodaji je Geodetska uprava zadolžena za:
—	vzdrževanje zemljiškega katastra
—	vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav
—	urejanje prostorske dokumentacije in dodeljevanje hišnih številk
—	vzdrževanje temeljnh točk geodetske mreže
—	nastavitev in vzdrževanje evidenc o stavbnih zemljiščih, evidence o dejanski rabi prostora in evidence o varovanju prostora
—	ostala geodetska dela, kot so: zakoličbe, posnetki terena za potrebe lokacijske dokumentacije, uporabnega dovoljenja in drugo.
3.	Izvrševanje nalog v letu 1986:
V letu 1986 je bil dan poudarek predvsem na izvajanju naslednjih del:
—	vzdrževanju zemljiškega katastra na osnovi zahtevkov in prijav
—	nadaljevanju uveljavljanja katastrske izmere 18 katastrskih občin v občini Kočevje in nove izmere naselja Ribnica
—	dopolnitvi in vzdrževanju območij teritorialnih enot in dodeljevanju hišnih številk
—	izvedbi sprememb v katastrskem operatu
—	izvedbi ostalih geodetskih del, kot so: zakoličbe, posnetki terena za lokacijsko dokumentacijo in drugo.
3.1.	Zemljiški kataster:
Vzdrževanje in nastavitev zemljiškega katastra je ena od osnovnih nalog geodetske službe v občini. Zato je bil v letu 1986 dan poudarek predvsem na ureditvi te evidence. Na tem področju smo izvajali dela na osnovi zahtevkov in prijav ter po uradni dolžnosti.
a.	) Na osnovi zahtevkov in prijav je bilo rešeno:
—	parcelacij 202 vlogi (120 Kočevje, 82 Ribnica)
—	določitev mej 72 vlog (42 Kočevje, 30 Ribnica)
—	objektne spremembe 20 vlog (12 Kočevje, 8 Ribnica)
—	objektne spremembe 80 vlog (izmero izvršil Geodetski zavod Ljubljana po posebni pogodbi za občino Kočevje)
—	parcelacije na podlagi ureditvenih načrtov 2 vlogi (1 Kočevje, 1 Ribnica)
—	ekspropriacije cest v dolžini 900 m za občino Ribnica.
b.	) Po uradni dolžnosti:
—	Nadaljevali smo z delom na uveljavitvi nove izmere za katastrsko občino Kočevje, za kar je bila tudi sklenjena pogodba z Geodetskim zavodom Ljubljana v vrednosti 6.111.500 din. Uskladili smo zemljiško katastrske načrte v starem in novem stanju za 1800 parcel, kar predstavlja ca 200 ha površine oziroma ca 500 zemljiško knjižnih vložkov novega stanja.
—	Nadaljevali smo delo na uveljavitvi nove izmere naselja Ribnica in uveljavili 60 zemljiško knjižnih vložkov.
c.) Vse spremembe, ki so tekom leta nastale, so bile izvedene v katastrskem operatu. Izvedeno je bilo: 4968 sprememb, od tega 2288 za občino Kočevje in 2680 za občino Ribnica.
3.2.	Urejanje registra območij teritorialnih enot in dodeljevanje hišnih številk:
Na tem področju je bilo izvršeno naslednje:
—	izdanih je bilo 350 sklepov za hišne številke, od tega za občino Kočevje 85 in občino Ribnica 265,
—	vse spremembe so bile registrirane v grafičnih evidencah Registra območij teritorialnih enot in evidenci hišnih številk,
—	nadaljevali smo z delom na izpopolnitvi grafične evidence Registra območij teritorialnih enot in evidence
. hišnih številk, in to za tista področja, pri katerih so bili ob nastavitvi evidenc uporabljeni kot osnova povečani avionski posnetki.
3.3.	Vzdrževanje točk geodetske mreže:
V	mestu Kočevje in bližnji okolici smo obnovili in na novo postavili 25 poligonskih točk.
3.4.	Ostala geodetska in administrativna dela:
V	letu 1986 smo izvršili še naslednja dela:
—	49 zakoličb stanovanjskih in drugih objektov
—	4 izvedeniška mnenja na zahtevo Temeljnega sodišča v Kočevju
—	kot izvedenci sodelovali na 12 sodnih obravnavah pri določitvi mej
—	izdelali 313 mapnih kopij
—	izdali 106 potrdil
—	strankam na sedežu v Kočevju in izpostavi v Ribnici dajali podatke in informacije iz evidenc, ki jih vodi Geodetska uprava
—	sodelovali v komisijah občinskih upravnih organov.
4.	Zaključek:
Geodetska uprava v letu 1986 ni izvršila vseh tistih nalog, za katere je po zakonodaji zadolžena. Vzroki za to so enaki kot v preteklih letih, in to:
—	nerešeno kadrovsko vprašanje
—	zastarela in pomanjkliva oprema
—	dotrajani zemljiško — katastrski načrti.
Kot sem že uvodoma povedal, je bilo v letu 1986 od 10 sistematiziranih delovnih mest prisotnih na delu 7 delavcev. Izpad treh delavcev predstavlja 30 % manj izvršenega dela. Zaradi navedenega se je povečalo število nerešenih zadev in tudi dela, ki bi jih morali izvajati po uradni dolžnosti (vzdrževanje topografskih načrtov, revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije, vzdrževanje matric, vzdrževanje preglednih katastrskih načrtov, izdelava in vzdrževanje katastra komunalnih naprav), nismo izvajali v takšnem obsegu, kot bi bilo to potrebno, ali pa jih sploh nismo izvajali. Predvidevamo, da bodo v letu 1987 težave na tem področju nekoliko manjše, če bosta občini Kočevje in Ribnica zagotovili potrebna sredstva.
Za povečanje produktivnosti dela bi bila nujna modernizacija opreme. Potrebna bi bila nabava računalniške opreme, ki bi skrajšala čas obdelave merskih podatkov in omogočila tekoče vnašanje sprememb v operat zemljiškega katastra. Z nabavo sodobnega elektronskega tahimetra za elektronsko merjenje dolžin pa bi povečali produktivnost pri terenskih meritvah in tudi natančnost meritev bi bila večja. Glede na obstoječo zakonodajo, ki dovoljuje za nakup opreme samo amortizacijska sredstva, teh pa občini Kočevje in Ribnica nimata, ni izgledov, da bi se stanje na tem področju v letu 1987 zboljšalo.
Dotrajani zemijiško-katastrski načrti so vedno večja ovira za uspešno delo na področju zemljiškega katastra. Potrebna bi bila obnova teh načrtov, za kar pa ni potrebnih sredstev.
Za občino Kočevje-bo stanje na tem področju nekoliko boljše, ko bomo uveljavili dopolnjeno izmero iz leta 1964, in to za najbolj intenzivno področje občine Kočevje. Če bo občina zagotovila za uveljavitev te izmere letno ca 10.000.000 din (po cenah iz leta 1987), bo možno ta dela izvršiti do konca leta 1990. S temi sredstvi bi zagotovili potrebne dodatne meritve, ostala dela za uveljavitev izmere pa bi izvršili delavci Geodetske uprave. Do sedaj je na tem področu izvršenega ca 50 % dela. Veliko slabša je situacija za občino Ribnica, ki za obnovo zemljiškega katastra v preteklih letih ni zagotavljala sredstev.
Številka: 8/1-43/1-87 Datum 19. 3. 1987
NAČELNIK GU: Dcvjak Oton, dipl. ing. geod.
ESA 98
Poročilo o delu oddelka za občo upravo za leto 1986
Delovno področje oddelka za občo upravo (v nadaljnem besedilu oddelek) je opredeljeno z odlokom o občinskih upravnih organih. Podrobneje pa so opredeljene naloge s pravilnikom o organizaciji in pravilnikom o sistemizaciji del in nalog. Področja, ki jih pokriva oddelek, so: družbeno varstvo pravic borcev NOV in drugih vojn, splošna poraba (proračun), nadziranje uporabe in izvajanje predpisov v upravnem postopku in pisarniškem poslovanju, delovna razmerja, samoupravni odnosi, strokovno in družbeno politično izobraževanje, organizacija in metode dela upravnih organov, upravljanje poslovne stavbe, redno in investicijsko vzdrževanje, sredstva opreme, tehnična priprava gradiva za upravne organe, IS in SO, financiranje dela upravnih organov in osebni dohodki, poslovanje s spisi in evidenca obravnavanih zadev pri upravnih organih. Naloge s področja oddelka je v preteklem letu izvrševalo 15 delavcev s sledečo strokovno usposobljenostjo: 3 delavci z višjo izobrazbo, 6 s srednjo, 2 s poklicno šolo in štirje z osnovno šolo (snažilke in hišnik). Strokovna usposobljenost delavcev je glede na zahtevnost del ustrezna.
Opozoriti pa moram, kot že vrsto predhodnih let, da nalog nadziranja uporabe in izvajanja predpisov v upravnem postopku ne izvršujemo, ker nimamo za to zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo (te naloge lahko opravlja samo diplomirani pravnik). Rešitev bo potrebno poiskati znotraj ostalih upravnih organov ob zaposlitvi ustreznega delavca.
Naloge so bile v letu 1986 opravljene po programu dela za posamezno področje.
Družbeno varstvo pravic borcev NOV in drugih vojn
Na področju družbenega varstva borcev NOV je ponovno prišlo do spremembe zakonodaje in sicer družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV ter občinskega odloka o priznavalninah. Spremembe omenjenih aktov bodo prišle do izraza v letu 1987. Predvidevamo, da bo zaradi širjenja kroga upravičencev prišlo do povečanja števila prejemnikov občinske priznavalnine. Zaradi sprememb družbenega dogovora iz leta 1985 je v letu 1986 na novo pridobilo občinsko priznavalnino 20 upravičencev.
Za socialno varstvo borcev ter vojaških in civilnih invalidov vojne je bilo v preteklem letu za občino porabljenih 72.876.440 sredstev, od tega 5.643.765 iz sredstev zveznega proračuna za zdravstveno varstvo ter zdraviliško in klimatsko zdravljenje, 37.345.675 din iz proračuna SR Slovenije (25. 268.427 din invalidskega dodatka in 12.077.248 din civilne invalidnine ter dodatka za postrežbo in tujo pomoč) ter 29.887.000 din iz proračuna občine za občinske priznavalnine. Za vojaške invalidnine, ki se plačujejo iz sredstev zveznega proračuna preko Poštne hranilnice Beograd, nimamo podatkov. Po naši oceni je bilo teh sredstev približno 35.000.000 din.
Aktivno je bilo tudi delo komisije za zadeve borcev in invalidov NOV pri občinski skupščini, katere glavna naloga je spremljanje problematike borcev NOV in predlaganje ukrepov za izpopolnjevanje sistema družbene skrbi ter odobravanje občinskih priznavalnin. Pripravljeno je bilo gradivo za 5 sej te komisije, na katerih so obravnavali vloge za priznavalnine ter enkratne pomoči za zdravljenje in okrevanje. Iz občinskega proračuna je bilo Občinskemu odboru ZZB NOV Kočevje dodeljenih 540.000 din za pomoč posameznim borcem pri stroških zdravljenja.
V letu 1986 je bila izplačana povprečna priznavalnina v višini 30.238 din (najvišja 70.000 din, najnižja 5.040 din).
Tekoče so se usklajevale in nakazovale priznavalnine (138), osebne invalidnine (104), invalidski dodatek (46), civilne invalidnine (32), družinske invalidnine.(130), ortopedski dodatek (21), kadrovske pomoči (5) ter pomoč ŽET po zakonu in odloku (34 + 3). Izvršena je bila prevedba prejemkov vseh kategorij upravičencev po zakonu o vojaških invalidih in zakonu o civilnih invalidih vojne.
S strani republiškega komiteja za borce je bila izvršena delna revizija teh prevedb. Ugotovljenih je bilo nekaj pomanjkljivosti, ki pa so bile do konca februarja letošnjega leta že odpravljene.
Za nadaljnje zagotavljanje vseh oblik socialnega in zdravstvenega varstva udeležencev NOV pa bo potrebno bolj povezano sodelovanje med upravnim organom, zdravstvenim domom (ambulanto za borce), občinsko zdravstveno skupnostjo, skupnostjo socialnega skrbstva,
Domom ostarelih občanov ter terenskimi organizacijami ZZB. Ta kategorija občanov je s staranjem vedno bolj potrebna pomoči pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter raznih oblik zdravstvenega varstva.
Splošna poraba
Že od leta 1979 je gibanje splošne porabe družbeno omejevano bodisi do rasti dohodka ali z zaostajanjem. Posledica tega je realno zmanjševanje sredstev in krčenje proračunskih porabnikov. Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 je globalno opredelil rast občinskega proračuna, ki je bil sprejet na zborih občinske skupščine 28. 3. 1986. Glede na gibanje rasti dohodka na ravni SR Slovenije pa sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti 27. 11. 1986 sprejela rebalans proračuna, ki je temeljil na ugotovljeni rasti dohodka za tretje tromesečje. Prvotna višina proračuna 325.762.101 din se je povečala na dokončno ugotovljeno višino 495.202.101 din. Občina je s obstoječimi viri v celoti pokrivala dogovorjeno višino splošne porabe brez odstopljenega republiškega prometnega davka. 31. 12. 1986 je bil celo izkazan presežek v višini 13.376.000 din. Ker pa so bila ta sredstva ustvarjena »od davkov občanov«, ki jih je ustvarila uprava za družbene prihodke z izterjavo nad dogovorjenim 95 %, se po dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe ne vštevajo v obseg omejenih prihodkov. S prilivi prihodkov proračuna občine v letu 1986 ni bilo ustvarjenih viškov, ki bi se po dogovoru morali izločati na posebno partijo.
Pretežni del proračunskih sredstev, to je 398.897.000 din ali 82 %, je bilo namenjenih za delo državnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Za družbeno varstvo udeležencev NOV je bilo namenjenih 6,5 % ali 31.770.457 din, za dejavnost ljudske obrambe 3,2 % ali 15.919.000 din, za delovanje delegatskega sistema v KS 1,4 % ali
6.994.000	din za vse ostale namene pa 6,9 % ali 37.668.644 din. Prve tri mesece leta 1986 je potekalo financiranje splošnih družbenih potreb na podlagi začasnega odloka.
V okviru proračuna so bile evidentirane vse spremembe v materialnih stroških za SO in IS, v sredstvih za financiranje potreb LO in TO, v sredstvih za odpravo elementarnih nesreč, v sredstvih za zatiranje živalskih kužnih bolezni, v izločenih sredstvih proračunskih viškov, blagovnih rezerv, rezervnega sklada ter občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Za vsa navedena sredstva so bila izdelana mesečna poročila, periodični obračuni in zaključni računi.
Povprečni osebni dohodki funkcionarjev v skupščini in Izvršnem svetu so bili v letu 1986 sledeči:
—	predsednik občinske skupščine	265.783 din
—	predsednik Izvršnega sveta	257.808 din
—	sekretar SO in IS	233.790 din
—	član IS (predstojnik upravnega organa 232.796 din
—	predstojnik upravnega organa
ki ni član IS	223.850 din.
Financiranje proračunskih porabnikov je potekalo tekoče po dvanajstinah in v okviru pritoka sredstev. Sproti so se reševale izvenplanske potrebe posameznih porabnikov — iz sredstev tekoče proračunske rezerve po sklepu Izvršnega sveta. Problem, ki izstopa pri vseh proračunskih porabnikih in se ponavlja že več let zapovrstjo, je, da večino sredstev porabijo za osebne dohodke zaposlenih ter ostane tako zelo malo za ostale stroške in namene. Skozi vse leto 1986 je bilo prisotno pomanjkanje sredstev glede 'na upravičene zahteve posameznih porabnikov za
76.000.000 din. Konec decembra nam je uspelo preko republiškega sekretariata za finance doseči, da so nam korigirali višino dogovorjene porabe od 460.118.000 din na
470.118.000	din.
Upravni organi
Opravljena so bila vsa finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov: finančni načrt upravnega organa, delovne skupnosti, sklad skupne
porabe — redni in izločeni, periodični obračuni in zaključni računi.
V delovni skupnosti upravnih organov je bilo po stanju 31. 12. 1986 zaposlenih 71 delavcev, od tega 7 z visoko strokovno izobrazbo, 15 z višjo, 35 s srednjo, 6 z nepopolno srednjo in 8 z osnovno šolo. Izboljšala se je izobrazbena struktura zaposlenih, saj je bilo v letu 1985 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo 3 in z višjo 11. V letu 1986 se je na novo zaposlilo 10 delavcev, od tega 4 pripravniki (3 za določen, 1 za nedoločen čas), odšlo pa jih je 8, od tega 1 zaradi upokojitve. Delovno razmerje v upravnih organih urejata sistemska zakona o državni upravi (zvezni in republiški), zakon o delovnih razmerjih pa se uporablja dopolnilno. Samoupravne pravice delavcev so glede na položaj državne uprave nekoliko omejene, uresničujejo pa jih delavci v skladu s svojimi samoupravnimi akti preko organov upravljanja in posameznih komisij. V letu 1986 je bilo v okviru oddelka pripravljeno gradivo za 10 zborov delavcev, 17 sej sveta delovne skupnosti, 8 sej komisij za družbeni standard in 7 sej komisij za delovna razmerja .
Sredstva za osebne dohodke pridobivajo in delijo upravni organi v skladu š sporazumom o pridobivanju in razporejanju dohodka ter prvilnikom o delitvi le-teh. Osebni dohodki delavcev, zaposlenih v upravnih organih, so v letu 1986 zaostajali za OD delavcev v gospodarstvu za 25 %. Usklajevali so se vsake tri mesece za nazaj v okviru razpoložljivih sredstev.
Povprečni osebni dohodki delavcev v upravnih organih so bili v preteklem letu glede na stopnjo zahtevnosti sledeči:
VII/2 (visoka izobrazba — inšpektor)	168.570 din
VII/2 (visoka izobrazba - referent)	147.995 din
VI/2 (višja izobrazba - inšpektor)	149.499	din
VI/1 (višja izobrazba - referent)	133.447	din
V	(srednja izobrazba — administratorka)	98.781	din
V	(srednja izobrazba — referent)	113.813	din
III (dvoletna — odprava pošte)	86.043 din
I (osnovna šola — snažilka)	69.637 din.
Opravljena so bila vsa dela v zvezi s tehnično pripravo gradiva za upravne organe, IS in SO oziroma njene zbore (v letu 1986 je bilo 7 sej zbora ZD, zbora KS in DPZ, 15 sej IS, 11 sej skupine delegatov za zbor ZD in zbor občin SR Slovenije, 10 sej komisije za priznanja, 5 sej komisij za volitve in imenovanja ter 5 sej komisije za zadeve borcev).
Vodena je bila evidenca vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih ter pri tem opravljena dela v zvezi s poslovanjem s spisi. Tromesečno in letno je bilo izdelano poročilo o številu zadev v upravnem postopku za vse upravne organe.
Upravni organi so v letu 1986 prejeli v reševanje 7426 zadev. Iz preteklih let je ostalo 2160 zadev. Tako je bilo v reševanju skupno 9586 zadev. Od vseh obravnavanih zadev je ostalo 31. 12. 1986 nerešenih 2115 zadev ali 23 % (v letu 1985 je ostalo nerešenih 2166 zadev od skupno 9932).
Število zadev po posameznih upravnih organih:
PREJETI SPISI
iz pr. v letu skup. Reš. Nereš. let 1986
Skupščinska pisarna	26	119	145	99	46
Izvršni svet	65	168	233	172	61
Oddelek za gospodarstvo	839	1223	2062	1243	819
Uprava za družbene prihodke	58	180	238	203	35
Oddelek za občo upravo	190	213	403	336	67
Oddelek za notranje zadeve	175	379	554	417	137
Komite za družbeni razvoj	36	62	98	47	51
Oddelek za inšpekcijske službe	106	418	524	282	242
Oddelek za ljudsko obrambo	93	1062	1155	1025	130
Geodetska uprava	572	3602	4174	3647	527
SKUPAJ:	2160	7426	9586	7471	2115
V skladu z občinskim odlokom so bila v okviru oddelka opravljena še nekatera druga opravila iz pristojnosti
oddelka (1316 overovitev, 67 potrdil o preživljanju, uvedenih 9 postopkov za najdene stvari). V letu 1986 smo izvršili več vzdrževalnih del na upravni zgradbi — zamenjava dotrajane elektro inštalacije ter ureditev kanalizacije, s čimer smo sanirali kletne prostore.
Že v letu 1985 so bili izdelani idejni načrti za ureditev sprejemne pisarne. Predvidevali smo, da bomo sprejemno pisarno uredili v letu 1986, vendar nam to ni uspelo. Ovira za realizacijo tega načrta so: pomanjkanje finančnih sredstev (preureditev prostorov, zaposlitev enega delavca) ter prostori. Izvedba sprejemne pisarne bi bila mogoče le, če bi za Občinski štab TO zagotovili ustrezne prostore zunaj upravne stavbe. Upamo, da nam bo to uspelo ob pomoči Samoupravne stanovanjske skupnosti.
NAČELNIK oddelka za občo upravo Majda LINDIČ
ESA 98
Poročilo o delu oddelka za notranje zadeve v letu 1986
Občinski upravni organ za notranje zadeve je v letu 1986 opravljal naloge iz svoje pristojnosti, ki jih opredeljuje 44. člen zakona o notranjih zadevah. Te naloge se nanašajo na upravne zadeve prometa, potnih listin in tujcev, orožja, prijavno odjavne službe, osebnih izkaznic, državljanstva ter matične službe.
Sami ocenjujemo, da je delo potekalo zadovoljivo. Kadrovskih težav smo sicer nekaj imeli, saj se je med letom zamenjal referent za promet, referentka za javni red in mir pa je bila dalj časa odsotna zaradi bolniške. Nastale težave smo reševali v okviru oddelka oziroma z matičarji iz krajevnih uradov. Zaradi novih zakonskih zahtev in povečane količine dela pa se kaže akutna potreba po zaposlitvi še enega delavca.
V	okviru zakonov smo se trudili, da zadovoljimo občane. Povedati pa moramo, da so večkrat želje občanov večje kot to dovoljujejo veljavni predpisi. Poskušali smo jim tako ali drugače pomagati, tako da večjih pripomb na naše delo nismo bili deležni.
Kratek pregled problemov in statističnih podatkov na posameznih področjih pa je naslednji:
1. Upravne zadeve prometa
V	letu 1986 je bilo na novo oziroma iz drugih občin registriranih 867 vozil. Podaljšanj registracije vozil na oddelku je bilo 1169, v pooblaščeni organizaciji Avto Kočevje pa 3482. Že razmerje pove, da lastniki vozil koristijo to možnost urejevanja zadev na enem mestu.
Poseben problem nam predstavljajo registrske tablice, ki so po sedaj veljavnih predpisih vezane na vozilo. Ob vseh spremembah, bodisi prekoračitve roka podaljšanja registracije, prodaje na drugo registracijsko območje, je nujno tablice vrniti. Ker pa tega lastniki pogosto ne storijo, bodisi zaradi neznanja, bodisi zaradi drugih interesov, nastopijo velike težave. Vsa evidenca vozil se vodi računalniško in ker ta praktično ni zmotljiv in zahteva svoje, nastopi cela kopica administrativnih težav. Rešitev vidimo v spremembi predpisa, ko naj bi bila registrska tablica vezana na lastnika vozila in je temu ne bi bilo treba vračati. Dela se na tem, vendar je potreben dogovor za celotno SFRJ.
V	letu 1986 je bilo izdanih 520 novih vozniških dovoljenj. Uspeh na izpitih za voznike motornih vozil se giblje nekje okrog 50 % na teoriji in okrog 70 % na vožnji. Pro-centualno je uspeh na ravni uspeha v SRS.
Izpitna komisija dela za občino Kočevje in Ribnica. Vsi člani komisije so izredno vestni in strokovno usposobljeni. Tudi inšpektor za upravne zadeve prometa RSNZ, ki je delo komisije spremljal, ni imel pripomb nad delom, pripombe pa so bile nad pogoji dela komisije. Gostuje v domu telesne kulture kot podnajemnik, čeprav bi bilo potrebno, da ima svoj prostor za strokovne dogovore ter
strokovno literaturo in ostale pripomočke. V jesenskem in zimskem času pa predstavlja problem neosvetljeno dvorišče doma, saj večina izpitov poteka v poznih popoldanskih in večernih urah. Komisija za to denarja nima, saj so ji edini prihodek izpitne pristojbine. Če bi hoteli zagotoviti vse pogoje za delo komisije, bi morali te občutno zvišati, kar pa bi predstavljalo preveliko breme za slušatelje.
Kandidati za voznike motornih vozil se šolajo v avto šoli, ki dela v sklopu AMD Kočevje. Oddelek za notranje zadeve je po zakonu dolžan spremljati delo avto šole. Naša ugotovitev je, da to delo dobro opravljajo.
Varstvenih in varnostnih ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil smo beležili 141 in je nekoliko v porastu v primerjavi z letom prej (113). Vzroki so pa ostali isti, saj je na prvem mestu še vedno alkohol, nato ostali prometni prekrški.
Po vprašanjih prometa delata na oddelku ena in pol delavki, kar pa je z ozirom na količino dela občutno premalo. Dan za dnem se povečuje število vozil in voznikov, novi zakonski predpisi pa zahtevajo' vedno več dela, strokovnosti in natančnosti. Pri tako maloštevilnem kadrovskem sestavu je razmljivo, da ne bomo mogli več dolgo vzdržati.
2.	Javni red in mir
a)	Potni listi
V letu 1986 je bilo na novo izdanih 1181 potnih listov, podaljšanj pa 1313. Iz tega je razvidno, da delo na tem področju ne upada. S tem pa ni rečeno, da naši ljudje več potujejo na tuje, saj je to razmerje več ali manj konstantno. Mi to pripisujemo bolj temu, da je danes potni list občanu eden od osebnih dokumentov, kot so osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, pač sestavni del zbirke, pa če ga rabi ali ne, naj pa bo za vsak slučaj. Na drugi strani pa ga zahtevajo tudi nekateri predpisi v domačem poslovanju, kot na primer banke pri deviznem poslovanju. Pri tistih občanih, ki potujejo v tujino, pa opažamo malomaren odnos do potnih listov, saj je veliko primerov kraje.
b)	Orožje
Kakšnih posebnih težav z orožjem nimamo, čeprav je lovskega veliko pri občanih. V primerjavi z drugimi leti beležimo manj zahtevkov za nabavo lovskega orožja, kar je verjetno posledica skokovitega porasta cen. Ne zmanjšuje pa se pritisk za nabavo varnostnega orožja. Tukaj pa veljajo drastični ukrepi in predpisi, da ni nihče v naši
družbi toliko ogrožen, da bi se moral braniti sam. Iz tega sledi, da se zelo težko odločimo za izdajo nabavnega dovoljenja in računamo na razumevanje občanov.
V letu 1986 smo opravili tudi tehnični pregled orožja za celotno občino, tako lovskega, varnostnega kot starega pri zbiralcih tovrstnega orožja. Ugotovljeno je bilo, da je orožje v lasti občanov na izredno visokem tehničnem nivoju in dobro vzdrževano.
c)	Eksplozivne snovi
Na tem področju kakšnih posebnih primerov nismo beležili. Nabavo, prevoz in uporabo odobravamo samo pooblaščenim organizacijam združenega dela, ki imajo za to tudi strokovno usposobljene ljudi. Z ozirom na nevarnost snovi in njihove posledice je prav, da držimo stalen nivo budnosti, ker na tem področju popravnih izpitov ni.
d)	Javni shodi in javne prireditve
Posebnih problemov nismo imeli in smo jih reševali skupno s PM. Še zmeraj pa nam predstavljajo problem prepozni roki prijav, ki so v večini posledica neplanskega dela na tem področju. Vsaj najbolj pogosti organizatorji prireditev bi morali imeti v minimalnem obsegu letno načrtovane prireditve.
Nekaj smo imeli tudi pritožb krajanov zaradi kaljenja javnega reda in miru v času prireditev, predvsem v smislu povečanega hrupa v nočnih urah, nepravilnem parkiranju itd. Zavedamo se, da vsaka prireditev vzburka okolico, sprašujemo pa se, ali je res to že tako velik vzrok, da prireditev ne odobrimo? Prepričani smo, da ga ni občana, ki si občasno ne bi želel prireditev in zabave. Razen v nekaj primerih smo prireditve odobravali, res pa je, da to zahteva večjo stopnjo nadzora.
3.	Prijavno odjavna služba, osebne izkaznice in register prebivalstva
Po podatkih ne beležimo večji pritisk prijav stalnega prebivališča v naši občini v primerjavi z leti prej. Še vedno je največ iskalcev stalnih naselitev iz drugih republik, predvsem iz ekonomskih razlogov. Seveda izvršimo stalno prijavo bivanja le, če ima stranka zagotovljeno zaposlitev in stanovanje, torej osnovne gmotne pogoje bivanja. Opažamo pa tudi, da se delovne organizacije ne drže vedno družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini ob priliki zaposlovanja.
Glede Romov tudi ni bistvenih premikov na boljše. V okviru možnosti in denarja se sicer nekatera naselja urejujejo (Željne, Marof), nismo pa v celoti uresničili pred leti sprejetega programa. Stvari stojijo pri določitvi in opremi lokacij. Novih priselitev praktično ne beležimo, je pa prisoten velik naravni prirastek. Zaradi nomadskega načina življenja pa se v sezoni zelišč občasno poveča število Romov iz drugih občin. Takrat je tudi največ negodovanja in pritožb občanov.
Register prebivalstva smo dodobra prečistili ob pripravah na volitve v letu 1986 in nekaj mesecev pozneje ob
referendumu za samoprispevek. Da pa je v njem še nekaj neznank, so za njih krivi občani sami. Iz takih in drugačnih razlogov enostavno ne prijavljajo sprememb bivališča. Vsako spremembo so občani dolžni prijaviti na oddelek za notranje zadeve, ker bomo v nasprotnem ob ugotovljenih dejstvih posameznike predajali v obravnavo sodniku za prekrške.
4. Osebna stanja in matična služba
Na področju osebnih stanj in matične službe, je delo potekalo brez večjih težav. Obe zaposleni Svoje delo strokovno in vestno opravljata. Občani niso negodovali nad dolgim reševanjem vlog, ker so te bile rešene v zakonito najkrajšem možnem roku. Če so nastale zamude, so te nastale zaradi odvisnosti od podatkov iz drugih občin oziroma republik.
Po sprejetju zakona o matični službi v SR Sloveniji v jeseni 1986 je matična služba predložila v sprejem občinski odlok o matičnih območjih, ki so ga sprejeli zbori skupščine občine Kočevje v decembru 1986. Po tem odloku ima občina Kočevje pet matičnih območij, za vsako pa se vodi po ena matična knjiga rojstev in ena smrti. Racionalizacija je očitna, saj se je do sedaj vodilo 79 knjig za prvi in drugi namen. Poudariti pa je potrebno, da sta zaposleni delavki opravili ogromno dela z zaključevanjem dosedanjega obdobja.
Potrebno je bilo namreč vse stare knjige zaključiti in napisati podrobno kroniko, ki naj bi služila še poznejšim rodovom. Od 1.1. 1987 pa so že nastavljene nove matične knjige in delo teče po njih.
Šklepanje zakonskih zvez opravlja matična služba v dvorani KS Kočevje-mesto. Prostori sami ustrezajo svojemu namenu, kar pa ne moremo reči za opremo, ki je pomanjkljiva. Po zadnjih dogovorih tudi to rešujemo in upamo, da nam bo uspelo tekom letošnjega leta.
Na zaključku naj omenimo, da smo se v poročili! dotaknili le najvažnejših vprašanj in da je bilo opravljenega veliko več dela. Nič nismo rekli o krajevnih uradih v Pred-gradu, Fari, Osilnici in Dragi, ki delujejo v okviru oddelka za notranje zadeve. Zaposleni na krajevnih uradih opravljajo dela iz pristojnosti notranjih zadev ter vsa administrativno tehnična dela za potrebe tamkajšnjih krajevnih skupnosti.
S strani RSNZ smo imeli v letu 1986 opravljen inšpekcijski pregled poslovanja na področju osebnih stanj in matične službe, JRM in PL ter prometa. To so redni letni pregledi, ki imajo manj kontrolni in bolj svetovalni značaj. Zaposleni na oddelku pa so se tekom leta udeležili vseh oblik dopolnilnega izobraževanja v okviru RSNZ.
NAČELNIK Miha MAJERLE, 1. r.
Poročilo temeljnega sodišča Ljubljana-Enota Kočevje
i
Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kočevju je v letu 1986 poslovalo v sestavi 3 sodnikov in 10 administrativno-tehničnih delavcev. Pripravnikov in strokovnih sodelavcev nismo imeli.
Statistični prerez vseh rešenih glavnih zadev, kamor uvrščamo kazenske, pravdne, zapuščinske (s sklepom) in izvršilne zadeve pokaže, da smo v letu 1986 rešili za 111 zadev več kot v letu 1985, kar je posledica normaliziranega poteka dela in normalnih pogojev dela ob nekako nespremenjenem oziroma ustaljenem pripadu zadev in zelo uspešnega dela in storilnosti sodnikov, saj so sodniki presegali svojo normo preko 50 %.
Statistični pokazatelji kažejo, da je bil pripad kazenskih zadev v 1986. letu 281 (torej za 41 zadev manjši kot v letu
1985), rešenih zadev pa je bilo v 1986. letu 22 več kot v letu 1985, nerešenih pa je ostalo 198 zadev v letu 86, torej za 16 zadev manj kot v letu 1985. Prav tako je bil na pravdnem oddelku v letu 1986 za 25 zadev povečan pripad glede na leto 1985, rešenih 22 zadev več (nerešenih zadev v letu 1986 je 7 manj kot v letu 1985). Kot zanimivost moramo navesti, da smo v letu 1986 obravnavali 4 zadeve manj v postopkih za razvezo zakonske zveze, 3 zadevo pa več v postopku za ugotovitev očetovstva kot v letu 1985.
Problem, s katerim se srečuje sodnik pravdnega in nepravdnega oddelka, pa je izdelava izvedenskih mnenj. Izvedenci neažurno izdelujejo izvedenska mnenja; večkrat traja izdelava le-teh več kot 6 mesecev, praviloma pa okrog 3 mesece (izjema so tu izvedenci medicinske stroke, ki jih
odlikuje ažurnost). Rešitev tega problema je težka, ker si naša enota ne more privoščiti kaznovanja izvedenca, ker so izvedenci določenih strokovnih področij redki in obstaja bojazen, da bodo že vnaprej odklonili sodelovanje. Problem je tudi ugotavljanje in presojanje škode, ki jo povzroči divjad na cesti. Velja načelo krivdne odgovornosti. Postavitev ali nepostavitev prometnega znaka dejansko nima vpliva na nastanek škode, čeprav se ves dokazni postopek in vse razglabljanje vrti okrog vprašanja, ali je prometni znak bil postavljen ali ne in če bi moral biti, dejansko pa bi bilo potrebno preprečiti divjadi prehode vsaj čez važnejše ceste ali pa uvesti ustrezno premoženjsko zavarovanje. Divjad je na cesti nevarna stvar tako kot domača žival, če je nima lastnik pod nadzorom.
Na zapuščinskem oddelku je bilo v letu 1986 rešenih 11 zadev (s sklepom o dedovanju) manj kot v letu 1985, pri-pad je bil za 31 zadev manjši, pri čemer pa velja: poudariti, da je ostalo v letu 1986 nerešenih 16 zadev manj kot v letu 1985. Nekoliko nižji odstotek rešenih zadev na zapuščinskem oddelku pa pripisujemo dejstvu, da je bilo naši enoti dano navodilo tedanjega predsednika temeljnega sodišča, da se rešujejo le starejše zadeve. Zato se zadeve, pripadle po 20. 6. 1986, po tem navodilu praviloma niso reševale. Velik problem pri reševanju zapuščinskih zadev je pri dedovanju kmetijskih zemljišč. To je v tem, da je često sila težko določiti osebo, ki bo prevzemnik oziroma dedič kmetije. Vprašanje, ki se tu neobhodno vsili, pa je, kdo bi lahko izplačal nujne dediče. Zakonska določila o 5-letnem plačevanju dediča brez obresti so pri današnji stopnji inflacije neživljenjska, ker često v času zapuščinske obravnave ni dediča, ki bi izpolnjeval zakonske pogoje, zapustnikov zakonec pa je često zavoljo starosti nezmožen kmetovanja ali preusmeritve na modernejšo proizvodnjo, pri zapustnikovem zakoncu pa se isti problem ob njegovi smrti ponovno pojavi, tako da je treba v eni generaciji izplačevati dvakrat iste nujne deleže. Niso pa redki primeri, ko nihče od dedičev ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dedovanje kmetije, interesentov je pa več. To pa je tudi eden od vzrokov, zakaj nekateri zapuščinski postopki trajajo več let, prav tako tudi razdružitveni postopki glede kmetij (Ostali vzroki pri zapuščini so še: dediči v tujini, težko je dobiti njihove dedne izjave, nepripravljenost dedičev sodelovati v zapuščinskem postopku in drugi).
Na izvršilnem oddelku je bil v letu 1986 povečan pripad glede na leto 1985 za 108 zadev, rešenih je bilo 78 zadev več kot v letu 1985, nerešenih pa je za 10 zadev več kot v letu 1985. Porast pripada zadev na tem oddelku gre na neplačevanje komunalnih storitev dolžnikov (centralno ogrevanje, kar velja za obe občini), k temu pa botruje padec življenjskega standarda in visoki stroški centralnega ogrevanja, včasih pa tudi nedisciplina ljudi pri plačevanju teh storitev. Zato je tudi porast pripada plačilnih nalogov za 212 glede na leto 1985.
Ugotavljamo, da je za 516 zadev porasel pripad zemljiškoknjižnih, zadev, kar pripisujemo dejstvu, da je v teku nova geodetska izmera za območje občine Ribnica. V letu 1986 pa je bilo rešenih 699 zadev več kot v letu prej. Število nerešenih zadev pa je za 47 manjše napram letu 1985.
Skupno je tako v letu 1986 na naši enoti rešenih 1039 zadev več kot v letu 1985 in je število nerešenih zadev manjše za 91 ob povečanem pripadu za 790 zadev, kar je pokazatelj večje uspešnosti dela našega sodišča v primerjavi z letom 1985. V letu 1987 pa bo to število skupno rešenih zadev precej nižje, saj sta na naši enoti ob začetku letošnjega leta le dva sodnika in je v teku razpis še za enega sodnika, od katerega pa v začetku ne bomo mogli pričakovati preseganja norme, kar je bilo do sedaj v utečenem »timu« treh sodnikov.
Ugotavljamo, da so med kaznivimi dejanji tudi v letu 1986 bila v ospredju kaz. dej. zoper družbeno in zasebno premoženje, med njimi pa tatvine. Bolj razveseljiv podatek pa je, da je bilo tovrstnih obravnavanih k. d. v letu 1986, za 19 manj v primerjavi z letom 1985. Kazniva dejanja gospodarskega kriminala so zastopana v približno enakem številu kot v letu 1985. V porastu pa so obravnavana kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, kar gre pripisati še vedno dokaj slabi kulturi voznikov kot ude-
ležencev v prometu. Treba je poudariti podatek, ki je zaskrbljujoč, ta je, da beležimo v letu 1986 4 k. d. umora in 1 poskus tega kaznivega dejanja, in to v Kočevju z bližnjo okolico, medtem ko v letu 1985 nismo obravnavali nobenega tega KD. Ker je tako občutek varnosti občanov upravičeno ogrožen, se je sodišče pri izrekanju kazenskih sankcij storilcem teh najhujših KD, v cilju individualne in generalne prevencije, to je prevzgoje storilca in vpliva na morebitne potencialne storilce, odločilo za poostreno kaznovalno politiko, ki se bo tudi v bodoče dosledno izvajala.
Iz poročila preiskovalnega sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki je tekom leta 1986 na naši enoti v povprečju enkrat tedensko opravljal preiskavo (zahtev za preiskavo je bilo 69) in preiskovalna dejanja (zahtev je bilo 21), se struktura KD glede na prejšnja leta ni bistveno spremenila.
Omeniti pa velja dve obsežnejši zadevi, v kateri je 17 oziroma 18 osumljenih, obe zadevi pa sta s področja gospodarskega kriminala. Končana tudi še ni obsežna pomembna zadeva (gospodarski kriminal), ker izvedenec gozdarske stroke še ni izdelal mnenja. Hvalevredno pa je sodelovanje predstavnikov oškodovanih delovnih organizacij v kazenskih postopkih in tudi sodelovanje kadrovskih služb pri vročanju vabil. Udeležba strank na narokih je na visoki ravni. Zato so prisilne privedbe bolj redkost.
Oddelek za mladoletniško sodstvo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, ki pokriva tudi občini Kočevje in Ribnico pa poroča, da je na področju občine Kočevje ponovno porastlo število zadev na 5,5 %, kar je med izvenmestnimi občinami največ. Tudi število obravnavanih mladoletnikov je kar visoko (4,6 %). To število je zaskrbljujoče. Gre za več Romov, pa tudi nekaj drugih mladoletnikov je dokaj problematičnih. Problematična je zlasti neracionalna izraba prostega časa. Pohvaliti pa je treba socialno službo, saj deluje sedaj dobro in ažurno. Med kaznivimi dejanji so najpogostejši premoženjski delikti, skupin pa ni bilo. Iz občine Ribnica je bilo 3,7 % zadev, kar je četrto mesto med izvenmestnimi občinami. Mladoletnikov so imeli med temi občinami skoraj največ, to je 5 %. Prejšnja leta smo ugotavljali, da je tu situacija dokaj umirjena, nato pa se je pojavila skupina mladoletnikov, ki je storila veliko kaznivih dejanj in je bila obravnavana v večih zadevah, kar je vplivalo tako na število porasta zadev, kot mladoletnikov v tej občini. Sedaj je ta skupina obvladana in računamo ponovno na bolj umirjeno stanje. Gre zlasti za premoženjske delikte. Sodelovanje s socialno službo je le pohvalno.
Ponovno pa ugotavljamo, da poravnalni sveti kot oblika samoupravnega sodstva še niso zaživeli v praksi. Njihov namen je navajati občane na miren sosedski način reševanja manjših sosedskih sporov. V potrditev tega zgovorno pričajo podatki, da poravnalni sveti na območju občine v KS Poljanska dolina, KS Kočevska Reka, KS Osilnica v letu 1986 niso obravnavali nobenega primera iz svoje pristojnosti, v KS Rudnik — Šalka.vas od 4 prejetih zadev zavoljo objektivnih razlogov (starost, bolezen članov sveta) ni obravnaval nobene zadeve, v KS Kočevje — mesto so od 8 prejetih zadev uspeli doseči poravnavo v 4 primerih, v KS Kostel od 2 prejetih zadev niso dosegli poravnave, v KS Draga pa je bila 1 pripadla zadeva tudi
uspešno rešena. Nismo pa prejeli poročila od poravnalnih svetov v KS Stara cerkev, KS Ivan Omerza - Livold in KS Struge (slednji poravnalni svet niti ne deluje).
Na področju občine Ribnica pa je v KS Ribnica poravnalni svet obravnaval 12 zadev (v 4 je bila dosežena poravnava), ugotavljajo pa upadanje števila uspeha poravnav, v KS Sodražica je poravnalni svet obravnaval 6 zadev in v 4 je bila dosežena poravnava. Zanimivo pa je, da nobene zadeve ni poslalo sodišče v poravnavo. Poravnalni sveti v KS Dolenja vas in Loški potok pa nam podatkov niso posredovali. Vzrok za takšno stanje in položaj, ki ga imajo sedaj poravnalni sveti na področju občin Kočevje in Ribnica, ki ju pokriva naša enota, pa je morda v tem, ker ljudem ne gre samo za reševanje njihovih razmerij. Često se jim gre, da bi dokazali svoj prav, poravnalni svet pa seveda ni pristojna inštitucija za takšne stvari, ker ne vodi dokaznega postopka in igra le vlogo pomirjevalca in svetovalca za čimbolj optimalno rešitev.
Sodišče je imelo v letu 1986 v delu vseh zadev 7140 zadev, od tega pripadlih v 1986. letu, 6204 zadev. Od tega je bilo rešenih 6295 zadev in je tako na koncu leta ostalo nerešenih 845 zadev.
Opr. št.: Su 135/86 Datum: 12. 2. 1987
V. d. vodja enote: Blaž Volf
Delovanje sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1986
Sodišče združenega dela kot ena od oblik samoupravnih sodišč so del sistema samoupravnih sodišč. Njihov položaj je urejen z Ustavo, tako da jim je na podlagi Ustave zaupano varstvo pravic dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic in varstvo družbene lastnine. Reševanje sporov iz teh odnosov v bistvu predstavlja zaščito osnovnega proizvajalnega odnosa in delovanje samoupravljanja v združenem delu.
Sodišče združenega dela v Ljubljani je bilo ustanovljeno julija 1975 z republiškim zakonom o sodiščih združenega dela in sicer za območje 16 občin ljubljanske regije in revirskih občin. Tako je naše sodišče eno od 10 prvostopnih splošnih sodišč združenega dela v SR Sloveniji, z največjim obsegom dela. Po več kot 11 letih delovanja je naše sodišče že v veliki meri opravičilo svoj obstoj, se afermi-ralo v družbi in so ga zlasti tudi delavci že v celoti sprejeli kot novo ustavno institucijo varstva samoupravljanja in družbene lastnine. Vsekakor predstavlja delovanje sodišča na svojem območju del ustavne preobrazbe pravosodnega sistema in pomemben korak pri podružabljanju sodnih funkcij. Že od leta 1979 dalje je.število poklicnih sodnikov pri našem sodišču po določeni in priznani sistemizaciji enako ter znaša 8 sodnikov (vključno s predsednikom sodišča). Poleg tega pri delu sodišča aktivno in uspešno sodeluje 252 nepoklicnih sodnikov, delavcev iz različnih področij združenega dela. Število le-teh je bilo od ustanovitve sodišča že 3 krat povečano (podvojeno). S svojim aktivnim sodelovanjem v sodnih senatih prenašajo svoje bogate izkušnje iz združenega dela in s tem vplivajo na večje podružabljanje sodne funkcije. Pridobljene sodne izkušnje nato tudi uspešno prenašajo v svojo delovno okolje v združenem delu.
Ob ugotavljanju obsega dela in stanja gibanja zadev (glej priloženo tabelo I) zlasti ugotavljamo, da se je letni pripad novih spornih zadev v zadnjih letih številčno umiril in ustalil na ok. 1800 zadev letno. Manjša letna odstopanja so vsaj zaenkrat le nebistvena, saj je znašal v letu 1986 pripad 1770 novih spornih zadev, kar je nekaj manj kot eno leto preje. Od ustanovitve sodišča je znašal skupni celotni pripad pri našem sodišču že kar 17486 spornih zadev. Če analiziramo, kdo so bili predlagatelji novih spornih zadev v preteklem letu, ugotovimo, da so 1342 (75 %) predlogov za varstvo svojih samoupravnih pravic vložili delavci, 424 (24 %) predlogov so vložile OZD oz. pravne osebe in le 4 predloge družbeni pravobranilci samoupravljanja. To leto
med predlagatelji ponovno ni bilo niti sindikata (pristojnega organa), niti družbeno-političnih skupnosti. Kar 1410 novih predlogov je bilo iz območij 5 ljubljanskih občin, kar predstavlja 80 % vsega pripada. Iz priložene tabele II pa so razvidni primerjalni podatki pripadlih in rešenih spornih zadev iz območij posameznih občin v zadnjih 5 letih.
Ob precejšnjem prizadevanju poklicnega in nepoklicnega kadra sodišča nam uspeva zaenkrat zagotavljati dokaj dobro učinkovitost pri delovanju sodišča. V letu 1986 je naše sodišče rešilo na 644 obravnavanih dnevih, glede na zadnjih 6 let, rekordno število 1833 spornih zadev, čeprav je zaradi opravičenih odsotnosti vse leto manjkal po en poklicni sodnik. Velik prispevek pri relativno uspešnem delovanju sodišča imajo zlasti tudi nepoklicni sodniki, ki so delovali kot predsedniki senatov. Slednji so ob pomoči strokovnih sodelavcev sodišča rešili v preteklem letu s popolnoma nepoklicnimi senati rekordno število 718 zadev (39 % vseh rešenih zadev). Aktivno in uspešno je sodelovalo 27 nepoklicnih predsednikov senatov, ki so vodili obravnave v popolnoma nepoklicnih senatih večina po enkrat mesečno in rešili povprečno v preteklem letu po 26 spornih zadev. Tako lahko ugotovimo, da je bil tudi njihov prispevek pri uspešnem delovanju sodišča izredno velik.
Že ob koncu leta je bilo mogoče ugotoviti uspehe pri zagotavljanju večje učinkovitosti sodišča. V preteklem letu je bilo v času do 6 mesecev rešenih 64 % zadev. Bistveno še boljše stanje na tem področju lahko pričakujemo že v prvem polletju 1987. Pospešeno in zavestno sodišče rešuje starejše še nerešene zadeve in zmanjšuje število nerešenih zadev (zaostanke), pri čemer se upošteva tudi prednostno reševanje nujnih in širše družbeno pomembnih spornih zadev. Pri delu se zavedamo, da zahteva narava spornih razmerij čim hitrejše reševanje in da je čas trajanja postopkov eden od najvažnejših sestavnih delov učinkovitosti sodišča.
Tudi v letu 1986 je bilo med obravnavanimi spornimi zadevami največ sporov s področja delovnih razmerij (97 % vseh sprejetih zadev). Med temi spori je še vedno največ denarnih terjatev oz. zahtevkov (v preteklem letu pripad 770 zadev oz. 43 %). Med slednjimi je največje število sporov, zaradi denarnih terjatev iz naslova delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (302 zadev). Na drugem mestu so spori zaradi odškodnine iz naslova nesreč pri delu (186 zadev). Relativno večje število je tudi sporov iz stanovanjskih razmerij (307 zadev) in sporov zaradi premestitev oz. razporeditev delavcev iz enega dela na druga dela oz. iz ene TOZD v drugo in iz enega kraja v drugi kraj (143 zadev). Pomembnejše področje delovanja sodišča predstavlja še vedno reševanje sporov v zvezi s kršitvami delovne dolžnosti in med njimi še posebej obravnavanje sporov zaradi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Glede te izredne aktualne problematike slednjo posebej kritično in vsestransko obravnavamo v zadnjem delu tega obvestila.
Ocenjujemo, da je sodelovanje sodišča z družbeno-poli-tičnimi skupnostmi in družbeno-političnimi organizacijami na našem območju dobro. Zlasti je dobro tudi sodelovanje z družbenimi pravobranilci samoupravljanja in nekaterimi pravosodnimi organi. Z ostalimi samoupravnimi sodišči vsaj zaenkrat kakšnega posebnega sodelovanja ni bilo. Tekoče, delovno in več kot ustrezno je sodelovanje s Sodiščem združenega dela SR Slovenije, ki zlasti tudi skrbi pri izobraževanju sodnih kadrov (poklicnih in nepoklicnih sodnikov) ter s spremljanjem in pregledi našega delovanja sproti opozarja in pomaga našemu sodišču.
V	praksi našega'sodišča zaenkrat nismo ugotovili problemov v zvezi z izvržbami odločb sodišča, ki jih zato tudi posebej ne spremljamo. V prihodnje pa bo potrebno le bolj dosledno zagotoviti prednostno in čim bolj uspešno reševanje predlaganih izvržb našega sodišča pri rednih sodiščih, zaradi povrnitve začasno založenih sredstev sodišča (za plačilo izvedenin) v posameznih sodnih postopkih.
V	preteklem letu je prihajalo ponovno do večjega izpada in razlik pri zagotavljanju sicer upravičeno potrebnih finančnih sredstev za delo sodišča. Pri tem zlasti nekatere občine izven Ljubljane niso tekoče zagotavljale vseh sicer
širše priznanih in utemeljenih nujnih finančnih sredstev. Vsled tega je prihajalo do že nerazumljivih težkih situacij ter je bilo celo ogroženo učinkovito in tekoče delovanje sodišča. Pri tem le omenjamo, da so bili prvič od ustanovitve sodišča, zaradi objektivnih finančnih težav v preteklem letu, z zaključnim računom za leto 1986 ugotovljeni nepokriti odhodki (»izguba«) v skupnem znesku din 2.220.010.-.
Glede na omenjeni obseg dela in nujno zagotovitev čim bolj tekočega in učinkovitega delovanja bo v letu 1987 čim preje nujno zagotoviti s strani sofinancerjev sodišča relativno manjša dodatna sredstva za ponovno zasedbo začasno (več let) nezasedenih del in nalog ene strojepiske-—zapisnikarice pri našem sodišču (od sedaj zasedenih 6 na 7 strojepisk—zapisnikaric). Upravičenost navedenega je v celoti več kot utemeljena, zlasti glede na obseg dela (ob upoštevanju sodniške zasedbe, delovanja nepoklicnih predsednikov senatov in ostalih objektivnih okoliščin.)
Sodišče združenega dela v Ljubljani je v okviru svojih oddelkov, ki so bili ustanovljeni za posamezna področja delovanja, analiziralo stanje in pripravilo problemska poročila. Glede na željo po omejenem obsegu tega obvestila in posebne aktualnosti, posredujemo le problemsko.
Poročilo s področja širšega obravnavanja disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za leto 1986.
Sodišče združenega dela v Ljubljani že več let s posebno pozornostjo spremlja spore zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, saj ima ta najstrožji ukrep za delavca oz. njegov materialni položaj hude posledice. Obstojajo pa tudi širše družbene težnje po zaostritvi odgovornosti za delovne obveznosti v združenem delu zaradi težjih pogojev gospodarjenja in izvajanja stabilizacijskih ukrepov. Po rastu teh zadev v letih 1982 do
1984,	je pripad teh zadev začel padati in je tudi v letu 1986 sodišče prejelo 11 % manj teh zadev v primerjavi z letom
1985.	Sodišče je tako prejelo v reševanje v preteklem letu 225 zadev, v katerih so delavci zahtevali sodno varstvo zaradi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Ob upoštevanju števila zaposlenih na področju 16 občin, za katere je pristojno sodišče (približno 265000 delavcev), je to sorazmerno majhno število primerov, v katerih je sodišče ob reševanju dobilo vpogled v vodenje disciplinskih postopkov v združenem delu in tega ni prezreti pri pregledu v nadaljevanju prikazanih podatkov in ugotovitev.
Sodišče je v 201 zadevah že odločilo, in sicer je v 122 primerih (60 %) zahtevek delavca zavrnilo in potrdilo odločitev disciplinskih organov. V 34 primerih (17 %) je zahtevku delavca ugodilo in razveljavilo odločitev samoupravnih organov. V večini teh primerov se je ugotovilo, da delavcu ni bilo dokazano, da je storil očitano kršitev. V 21 primerih (10 %) je sodišče spremenilo izrečeni ukrep ali pa izvršitev ukrepa pogojno odložilo. Sodišče je v 10 primerih ustavilo postopek, ker so udeleženci sami razrešili sporno 'razmerje. V 10 primerih je bilo ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo in v 3 primerih se je sodišče izreklo za nepristojno.
Zoper odločbe sodišča prve stopnje se je pritožilo 90 delavcev, OZD so vložile 31 pritožb, v 5 primerih sta se pritožila oba udeleženca. Do 31. 12. 1986 je Sodišče združenega dela SRS potrdilo odločbe prve stopnje v 63 primerih (50 %), spremenilo prvostopno odločitev v 8 primerih (6 %) in v 20 primerih (16 %) odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Pri tem je potrebno upoštevati, da je 35 vloženih pritožb še v reševanju.
Razlogi oz. vrste hujših kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (upoštevane rešene zadeve), so bili naslednji:"
1.	neopravičen izostanek z dela 66 primerov (33 %)
2.	zloraba pooblastil in nevestno
poslovanje	-	42 primerov (21 %)
3.	nezakonito razpolaganje z družbenim premoženjem
4.	odklonitev del oz. nalog
5.	pretep na del. mestu in povzročanje nereda
6.	prihajanje na delo v vinjenem stanju oz. opijanje med delom
7.	druge kršitve delovnih obveznosti
36 primerov (18 %) 19 primerov (9 %)
14 primerov (7 %)
13 primerov (6 %) 11 primerov (5 %)
Primerjava s podatki prejšnjih let kaže, da so kršitve: neopravičeni izostanki, odklonitev del in nalog, prihajanje na delo v vinjenem stanju in zloraba pooblastil še naprej v upadanju. Pri obravnavanju neopravičenih izostankov sodišče ugotavlja, da so le-ti pogosto tudi posledica uživanja alkohola in je tako število primerov uživanja alkohola v resnici večje. Iz zagovorov delavcev pogosto izhaja, da se disciplinski postopki za te kršitve ne uvajajo dosledno za vse delavce, za katere se v neki delovni sredini ugotavlja, da prihajajo na delo v vinjenem stanju oz. uživajo alkohol med delom. Poraslo je število zadev zaradi kršitve nezakonitega razpolaganja z družbenimi, sredstvi ter v primerjavi z letom 1985 kršitev pretep oz. nered na delovnem mestu. Porast zadev zaradi kršitve nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi sodišče pripisuje povečani kontroli uporabe in razpolaganja z družbenimi sredstvi v težjih gospodarskih razmerah. Vendar pa pri oblikah nezakonite uporabe družbenih sredstev, ni zaznati'sprememb in še vedno so najpogostejši primeri tatvin drobnega orodja in materiala ter primanjkljaji v trgovini in gostinstvu. Po mnenju sodišča težji pogoji gospodarjenja vplivajo tudi na medsebojne odnose delavcev, za katere v postopkih ugotavljamo, da so v mnogih sredinah zaostreni, kar nedvomno vpliva tudi na porast zadev zaradi kršitve pretepa oz. nereda na delovnem mestu.
Podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih prenehanja delovnega razmerja po dejavnostih kažejo:
1.	neposredna proizvodnja	127 primerov (63 %)
2.	trgovina in prodaja goriva	25 primerov (13 %)
3.	železniško gospodarstvo in druge
oblike transporta	21 primerov (10 %)
4.	druge dejavnosti (zdravstvo, upravni
organi in drugo)	13 primerov (6 %)
5.	gostinstvo in turizem	9 primerov (4 %)
6.	vzgoja in izobraževanje, kultura 6 primerov (3 %)
Tudi primerjava teh podatkov za obdobje 1982 do 1986 ne pokaže bistvenih sprememb in je še vedno največ obravnavanih zadev iz neposredne proizvodnje.
Podatki o izobrazbeni strukturi delavcev, ki jim je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja
v letu 1986, kažejo precejšnji upad števila nekvalificiranih delavcev oz. delavcev z nižjo izobrazbo (33 delavcev oz. 16,4 % od vseh predlagateljev — v letu 1985 še 30 % vseh predlagateljev). Poraslo je število kvalificiranih delavcev (113 delavcev oz. 56 % — v letu 1985 41 %). Glede delavcev s srednjo (43 delavcev), višjo in visoko izobrazbo (12 delavcev) ni bistvenih sprememb v primerjavi z letom 1985.
Sodišče pri reševanju disciplinskih zadev še vedno pogosto naleti na površno vodene disciplinske postopke v OZD, v katerih dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in določila samoupravnih splošnih aktov niso bila upoštevana. Zato je potrebno razčistiti dejansko stanje šele v postopku pred sodiščem in še celo tedaj se pojavijo težave s pribavo ustreznih listin in zasliševanjem prič, ki niso bile prej zaslišane. Postopki pred sodiščem so zato daljši. Po tako izvedenem postopku ima ugotovljeno dejansko stanje posledico, da sodišče spreminja opredelitev kršitve delovne obveznosti, temu pa sledi pogosto tudi sprememba disciplinskega ukrepa. Prav tako v primerih, ko je sicer dejansko stanje bilo razčiščeno v disciplinskem postopku in ugotovljeno, da je delavec huje kršil delovno disciplino, delavcu očitana kršitev pa ni opredeljena med kršitvami, za katere je po samoupravnem splošnem aktu mogoče izreči ta naj strožji ukrep, mora sodišče posredovati in spremeniti disciplinski ukrep. Še vedno so primeri, ko se je disciplinska komisija odločila za najstrožji ukrep, razlogi za to pa niso navedeni v pismenem sklepu, ali pa
niso bile upoštevane vse olajševalne in obteževalnc okoliščine, ki jih je pri izreku disciplinskega ukrepa treba upoštevati. Tudi v teh primerih mora sodišče posredovati. Posledica tega je večkrat sprememba disciplinskega ukrepa ali pogojna odložitev izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Vrnitev delavca v združeno delo v takem primeru mnogokrat povzroči negodovanje v OZD, včasih tudi očitke, da sodišče podpira slabe delavce. Sodišče sicer nima podatkov o tem, ali so in kako so samoupravni organi v OZD informirani o odločbah sodišča v disciplinskih zadevah in ali so seznanjeni tudi z razlogi, iz katerih je sodišče odločilo, da je OZD dolžna sprejeti delavca nazaj na delo. Po mnenju sodišča bi bilo sicer pavšalnih očitkov sodišču manj, če bi bili disciplinski organi seznanjeni z odločitvijo sodišča in bi ob tem analizirali svoje delo v disciplinskem postopku. Taka analiza bi po drugi strani nedvomno prispevala, da bi bili nadaljnji disciplinski postopki v združenem delu kvalitetnejše izpeljani.
Sodišče ocenjuje, da že sedaj ureditev disciplinske odgovornosti v zakonih omogoča, da bi se z izvajanjem teh odločil lahko zagotovila ustrezna delovna disciplina. Tudi ureditev tega področja v samoupravnih splošnih aktih je zadovoljiva. Še vedno pa se opaža, da so pri opredeljevanju hujših kršitev delovnih dolžnosti premalo upoštevane posebnosti narave dela v posameznih OZD in njeni dejavnosti, saj je zakonska ureditev posameznih kršitev premalo prilagojena za vse dejavnosti.
Sodišče spremlja tudi aktivnost sindikata v disciplinskih postopkih primerjava s preteklimi leti ne pokaže bistvenih sprememb. V večini primerov je mnenje, ki ga poda sindikat v OZD v disciplinskem postopku, le formalno, saj v večini primerov le pritrdi disciplinski komisiji, ali disciplinske organe napotuje na upoštevanje zakona in samoupravnega splošnega akta. Redki so primeri, ko sindikat svoje mnenje obširneje obrazloži, zlasti osebnost delavca - kršitelja, njegove zdravstvene in socialne razmere, kakor tudi razmere oz. okoliščine, v katerih so bile kršitve storjene. Postopki pred sodiščem večkrat pokažejo, da bi morali biti disciplinski postopki sproženi tudi zoper druge delavce in da niso enakopravno obravnavani vsi kršitelji. So primeri, ko je očitno, da bi moral biti sprožen disciplinski postopek tudi zoper nadrejene delavce, ki niso poskrbeli, da bi bila organizacija dela boljša in so dopustili, da je v delovnem procesu prišlo do stanja, ki je nato pogojevalo. da je obravnavani delavec storil kršitev, ki mu je očitana in mu je sicer utemeljeno bil nato izrečen disci-
plinski ukrep. V vseh takih primerih bi moral posredovati sindikat. Sodišče v takih primerih pritegne predstavnika sindikata tudi k udeležbi na obravnavah. V nekaterih primerih, ko sodišče pride do takih ugotovitev, seznani o tem še posebej samoupravno delavsko kontrolo v OZD. Posredovanje sindikata v opisanih primerih bi prispevalo k boljši delovni disciplini na eni strani, po drugi strani bi se ob tem razreševali tudi zaostreni medsebojni odnosi. Pri reševanju disciplinskih postopkov sodišče namreč večkrat naleti na primere, ko vseh vzrokov za konflikte v delovnem okolju v okviru postopka na sodišču niti ni mogoče ugotoviti. Take konflikte je po mnenju sodišča možno ustrezno razrešiti predvsem v delovnem okolju samem in pri tem je zlasti zelo pomembna vloga sindikata. .Sodišče je namreč pri obravnavanju zadeve vezano na obseg spornega razmerja in ne more reševati vse problematike, ki se v tej delovni sredini še pokaže. V primerih, ko ob reševanju disciplinske zadeve sodišče ugotavlja, da so problemi odnosov in postopkov v udeleženi OZD širšega značaja za stanje samoupravnih odnosov v tej sredini, obvesti o tem tudi pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
V prikazanih podatkih niso zajeti primeri prenehanja delovnega razmerja delavcev pri samostojnih obrtnikih zaradi kršitev delovnih obveznosti, ker so ti primeri uvrščeni v problematiko delovnih razmerij med delavci in samostojnimi obrtniki. Kljub temu pa je pri širšem obravnavanju disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja opozoriti, da tudi v letu 1986 naše sodišče še vedno ugotavlja, da često samostojni obrtniki ne upoštevajo določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter ustreznih določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo disciplinsko odgovornost teh | delavcev. Čeprav se pri reševanju konkretne sporne zadeve večkrat ugotovi, da gre za slabega delavca, mora , sodišče zaradi neupoštevanja navedenih določb takega delavca vrniti na delo pri samostojnem obrtniku. V zvezi s tem naše sodišče ponovno opozarja, da bi lahko Zveza obrtnih združenj v svojem glasilu »Obrtnik« pogosteje opozarjala samostojne obrtnike, naj posvetijo temu več pozornosti in spoštujejo določbe kolektivne pogodbe in zakona o delovnih razmerjih.
V Ljubljani, februar 1987
v Ljubljani
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA LJUBLJANA
STATISTIČNI PODATKI
TABELA I
za cas	1975	1976	1977	1978	1979	1980	1981	1982	1983	1984	1985	1986
rešene zadeve v ??? dobe	-	234	331	445	758	853	725	776	858	896	1062	1206
??? novih zadev	393	738	1077	1353	1402	1712	1800	1681	1797	1801	1962	1770
??? zadev v delu	393	972	1408	1798	2160	2565	2525	2457	2655	2697	3024	2976
PREDLAGATELJ:												
delavec	353	573	851	1039	1010	1243	1333	1314	1368	1360	1554	1342
pravna oseba	37	160	215	279	370	463	460	300	423	436	397	424
DPS	1	5	9	35	17	5	7	6	6	4	5	4
sindikat		—	1	_	1	1					\	
družb. pol. skupnosti	-	—	1	—	4			1		1	5	
podani začasni ukrepi	20	8	12	14	5	5	4	11	5	2	1	2
??? ust. sod.	3	5	4	3	2	1		1	3			
rešene zadeve	159	641	963	1040	1307	1840	1749	1599	1759	1035	1818	1833
rešene zadeve na koncu dobe	234	331	445	758	853	725	776	858	896	1062	1206	1143
SODISCE ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI
PODATKI O ŠTEVILU SPORNIH ZADEV PO OBČINAH (pripad in rešeno - v zadnjih 5ri*t. letih)
Občina	1	9 8 2	1	9 8 3	1	9 8 4	1	9 8 5	-1 9	8 6
	pripad	rešeno	pripad	rešeno	pripad	rešeno	pripad	rešeno	pripad	rešeno
Domžale	43	44	62	62	61	49	58	58	51	56
Irosuplje	' 45	43	97	71	66	93	5o	53	42	41
Hrastnik	18	16	24	22	14	17	67	57	15	2o
Kamnik	38	34	42	47	38	33	49	54	45	41
Kočevje	6o	52	62	68	79	78	58	52	41	53
Litija	lo	7	59	59	11	14	27	17	21	28
Ljubljana-Bežigrad	264	247	266	253	244	224	275	228	284	3o9
Ljubijana-Center	461	452	436	436	461	394	559	53o	437	467
Ljubijana-Moste-Polje	199	179	192	2o2	3o9	229	265	272	234	246
Ljubijana-Siška	256	254	276	264	278	255	297	283	314	291
Ljubijana-Vič-Rudnik	143	136	141	148	132	124	138	134	141	149
Logatec	12	16	22	19	15	17	19	21	15	15
Ribnica	2o	18	17	15	14	15	17	9	31	3o
Trbovlje	48	36	56	46	46	53	46	45	53	45
Vrhnika	25	24	13	12	19	22	16	9	23	21
Zagorje	23	19	23	23	11	14	17	12	21	19
Ostale občine	16	22	9	12	13	4	4	3	2	■ 3
SKUPAJ	1681	1599	1799	1759	l8ol	1635	1962	1828	177o	1833
Poročilo temeljnega tožilstva Ljubijana-Enota Kočevje
I. Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov
Osnovna dejavnost javnega tožilstva, to je pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, je v letu 1986 potekala brez bistvenih motenj. Kriminaliteta, ki je po obsegu v letih od 1979-1983 izrazito naraščala, se zadnja tri leta umirja in je bila v letu 1986 približno na ravni iz leta 1981. Seveda to velja le za odkrito kriminaliteto, med tem ko za neodkrito ne moremo niti približno domnevati, kakšno smer ubira. Kljub temu pa le lahko ocenjujemo, da zadnja leta nismo priča večanju obsega kriminala, kar je za družbo, v stanju, v kakršnem je naša, vendarle razveseljivo dejstvo.
podobna nihanjem polnoletniške kriminalitete. Tudi na tem področju ocenjujemo stanje glede na razmere zadovoljivo.
Izrazit upad števila ovadb zoper pravne osebe zaradi gospodarskih prestopkov gre pripisati predvsem dejstvu, da je novela zakona o temeljih varnosti cestnega prometa dotedanje naj pogostejše gospodarske prestopke (vožnja s preobremenjenimi tovornjaki ali z vozili, ki niso bila brezhibna) spremenila v prekrške. Upadlo je tudi število ovadb zaradi gospodarskih prestopkov po zakonu o zavarovanju plačil med porabniki družbenih sredstev, kar kaže na izboljšano plačilno disciplino naših OZD. Po drugi strani pa smo lani že prijeli preko 200 ovadb zaradi gospodarskega prestopka po 7 tč. prvega odstavka 173 čl. zakona o deviznem poslovanju zoper tiste organizacije združenega dela, ki niso iztirjale plačila za izvoženo blago ali opravljene storitve v predpisanem roku 60 dni. Pripad zadev s področja gospodarskih prestopkov tako očitno niha bolj zaradi sprememb v zakonodaji, kot pa zaradi nihanja v disciplini gospodarskih osebkov.
Pri pregonu polnoletnih storilcev kaznivih dejanj smo na Enoti v Ljubljani obtožili 2975 polnoletnih oseb, v Domžalah 445, v Kočevju 260, v Trbovljah 451 in na Vrhniki 329 oseb, kar ustreza številu prejetih ovadb. Glede drugih ova-
Nekoliko je porastlo število ovadenih mladoletnih storil-:v kaznivih dejanj, kar je vedno predmet posebne skrbi, endar menimo, da gre sedaj za običajna nihanja, ki so
jenih storilcev smo ovadbe zavrgli (glede 1314 oseb ali 18 % vseh ovadb), ali pa zahtevali preiskavo pri Preiskovalnem sodniku. Podobno smo predlagali izrek enega od vzgojnih ukrepov 403 mladoletnikom, glede dveh pa smo predlagali kaznovanje. Zavrgli smo ovadbe zoper 139 mladoletnikov (ali 14 % vseh ovadb), kar vse so običajno razmerja v delu Javnega tožilstva.
S pritožbami smo se trudili vplivati na zaostritev kaznovalne politike in smo vložili skupno 485 pritožb v polnolet-niških zadevah, kar pomeni, da smo napadli vsako sedmo sodbo, če upoštevamo vse obsodilne in oprostilne sodbe. Samo zaradi kazenske sankcije, smo se pritožili v 327 primerih. Uspeh pritožbe je nadpolovičen, kar kaže na ustrezno aktivnost tožilstva na tem področju. Na področju gospodarskih prestopkov smo vložili 159 pritožb, kar je glede na število izdanih sodb še večja aktivnost, saj smo napadli približno vsako četrto sodbo. Tudi tu je uspeh pritoževanja primeren.
Tudi lansko leto smo končali brez posebnih zaostankov, saj smo praktično na tekočem z delom, zlasti pa so opravile vse delo Enote na Vrhniki, v Kočevju in Trbovljah. Posebno se trudimo hitro rešiti zadeve s področja mladoletniške in gospodarske kriminalitete.
Preventivno delo javnega tožilstva ostaja še naprej pomembna dejavnost, ki ji posvečamo dodati pozornosti. Zlasti v zadevah gospodarskega kriminala opozarjamo OZD na pomanjkljivosti pri varovanju družbenega premoženja, da bi se kar najbolj zmanjšale možnosti za kriminalno ravnanje. Tako smo poslali 43 pismenih opozoril organov upravljanja v OZD o pojavih, ki so omogočili odklonska ravnanja. Priznati pa moramo, da nismo seznanjeni z morebitnim uspehom tovrstnega dela. Le dve organizaciji sta nam namreč odgovorili, da bosta ukrenili, kar je potrebno za izboljšanje razmer, na katere smo opozorili. Nadalje smo obveščali javnost tudi o vseh primerih, za katere smo menili, da je to koristno.
II.	Odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj na območju Enote v Kočevju
V okviru krajevne in stvarne pristojnosti sodi v Enoti v Kočevju pregon polnoletnih storilcev kaznivih dejanj, štor-
jenih na območju občin Kočevje in Ribnica. V letu 1986 smo obravnavali skupno 417 polnoletnih storilcev. Od tega je bilo 263 storilcev iz občine Kočevje, 154 storilcev pa iz občine Ribnica. V primerjavi z letom 1985 ugotavljamo rahel porast prijavljenih storilcev (229 iz občine Kočevje in 143 iz občine Ribnica).
Po strukturi kriminalitete je največ storilcev kaznivih dejanj s področja splošnega kriminala — 304 (182 iz občine Kočevje in 122 iz občine Ribnica). Zoper.28 storilcev (13 iz občine Kočevje in 15 iz občine Ribnica) smo ovadbe zavrgli, zoper 13 storilcev (8 iz občine Kočevje in 5 iz občine Ribnica) pa podali predloge za kaznovanje Sodniku za prekrške zaradi prekrškov po zakonu o javnem redu in miru in s področja prometne zakonodaje. Skupno 208 storilcev s tega področja smo obtožili (127 iz Kočevja, 81 iz Ribnice), zoper 17 storilcev (6 iz Kočevja in 11 iz Ribnice) pa smo odstopili od pregona po končani preiskavi. Prejeli smo tudi 118 obsodilnih, 8 oprostilnih in 18 zavrnilnih sodb. Najpogosteje izrečena kazen je bila pogojna (bodisi zaporna ali denarna), ki je bila izrečena s 55 sodbami, nato nepogojna denarna kazen (44 sodba) in nepogojna zaporna kazen (17 sodba). Vložili smo tudi 11 pritožb.
Najpogostejši predmet napada v tej skupini je zasebno premoženje (146 storilcev, od tega 102 v Kočevju in 44 v Ribnici), ki je bilo ogroženo predvsem s kaznivimi dejanji tatvine, goljufije, poškodovanjem tuje stvari, odvzemi motornih vozil, predvsem koles s motorjem. Za kazniva dejanja s področja prometa smo obravnavali 78 storilcev (38 iz občine Kočevje in 40 s področja Ribnica), ki so povzročili prometne nezgode. Najpogostejši vzrok teh nezgod je neprimerna hitrost, s katero so vozili povzročitelji, nato pa sledijo kršitve pravil o prednosti, o vožnji po desni strani in napačno prehitevanje. Ostale kršitve so se pojavile le v posamičnih primerih. Značilnost teh kaznivih dejanj v primerjavi s prejšnimi leti pa je, da je zaznavan precejšen padec števila voznikov, ki so povzročili prometne nezgode v vinjenem stanju.
Na področju kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa ugotavljamo njihovo rast v primerjavi s prejšnimi leti, posebno v občini Kočevje, kjer smo zabeležili 18 dejanj (14 v občini Ribnica), vendar so bila v šestih primerih izvršena najtežja kazniva dejanja — štiri kazniva dejanja umora in dva kazniva dejanja poskusa umora. Glede na to, da smo v prejšnih letih ugotavljali le po en primer umora ali poskusa umora v razdobju enega do dveh let v posamezni občini in ob dejstvu, da je narastlo tudi število povzročenih telesnih poškodb, ugotavljamo, da je pri občanih občutek osebne varnosti lahko ogrožen.
Na področju gospodarskega kriminala smo v letu 1986 obravnavali skupno 113 storilcev (81 iz občine Kočevje in 30 iz občine Ribnica). Družbeno premoženje je bilo najpogosteje napadeno s kaznivimi dejanji tatvine in goljufije, in tudi vrednost oškodovanja s temi dejanji je naj večja (skupno 1.512.000 din škode po obtožbah). Zoper dva storilca smo vložili tudi obtožbo zaradi kaznivega dejanja gra-beža, ker sta si pridobila vsak po več kot 500.000 din protipravne premoženjske koristi. Oba primera sta iz občine
Kočevje. Skupno smo zaradi teh kaznivih dejanj obtožili 52 storilcev (37 iz občine Kočevje in 15 iz občine Ribnica), škoda po obtožbah pa znaša 3.912.000,— din. Glede na položaj storilca pri oškodovani DO smo obtožili dva direktorja, tri poslovodje, enega računovodjo, 12 ostalih delavcev in 34 storilcev, ki niso bili zaposleni v oškodovanih organizacijah. Glede na odkrivanje teh kaznivih dejanj in storilcev pa še nadalje ugotavljamo, da so v večji meri rezultat dela organov za notranje zadeve, zelo malo pa je prijav samih oškodovanih DO oz. njihovih samoupravnih organov in samoupravne delavske kontrole. V letu 1986 je bilo z tega področja skupno 61 storiicev obsojenih, od tega 35 s pogojno obsodbo, v dveh primerih je bila izrečena oprostilna in v dveh zavrnilna sodba.
Glede političnih kaznivih dejanj je stanje še nadalje ugodno. V okviru celega Temeljnega javnega tožilstva smo obravnavali le 4 napade na našo družbeno ureditev (leta 1985 - 8, 1984 — 9, 1985 - 20), pa še v vseh teh primerih je šlo za verbalne delikte. Ni bilo nobenega primera organiziranega skupinskega delovanja storilcev političnih kaznivih dejanj. Nobeden od teh primerov ni bil storjen na območju enote v Kočevju.
Št.: A 4-5/87 Datum: 18. 2. 1987
Namestnik javnega tožilca:
Vodja Enote:
Bojan Šobar, L r.
Javni tožilec Franc Mazi, 1. r.
TABULA I. - Ovadeni storilo! v lotih 1930-193«
19 Bo	1981	1982	1963	1984	1085	1986
ovadene polno- 6.694	6.976	8.116	8.861	7.74o	7.635	7.o73
letne oeebe
ovadene mlado—
ovadeni gospodarski prestopki (po pravnih osebah)	902	961 1.237	1.37o 2.133	1.299	933
ovadeni neen»~
ni storilo!	3.434	5.235 7.232 9.411	7.515	7.8ol 6.866
TABELA II. Ovadeno polnoletne osebo po enotah v letih 1981-1986
	1981	1982	1983	1904	1985	1986
Ljubljena	5.184	5.806	6.634	5.5«o	5.544	5.085
Domšale	685	723	648	697	668	«45
KoSovJe	378	432	418	362	326	306
Trbovlje	369	693	726	7o9	71o	628
Vrhnika	360	462	435	412	387	329
Poročilo sodnika za prekrške občine Kočevje
V letu 1986 je imel Občinski sodnik za prekrške Kočevje v delu 1081 zadev. Od tega je ostalo za reševanje iz preteklega leta 166 zadev, med letom pa je prispelo v reševanje 915 zadev. Rešenih je bilo 863 zadev. Od tega je bila izdana odločba o kaznovanju v 804 zadevah, v dveh zadevah je bil predlog zavrnjen, postopek je bil ustavljen v 48 zadevah (od tega v 39 zadevah zaradi zastaranja pravice do pregona), na drug način pa je bilo rešenih 9 zadev, tako da je na koncu leta ostalo nerešenih 218 zadev.
Poleg lastnih zadev rešuje ta organ tudi zaprosila za pravno pomoč od drugih organov. Takih zadev je bilo v letu 1986 v reševanju 625. Od tega je ostalo za reševanje iz preteklega leta 120 zadev, med letom pa je prispelo v reševanje 505 zadev; rešeno je bilo med letom 439 zadev, na koncu leta pa je za reševanje v naslednjem letu ostalo 186
zadev.
Iz statističnega poročila o pravnomočno kaznovanih osebah je razvidno, da je bilo v letu 1986 kaznovanih 895, oseb od tega 96 mladoletnikov. Večina oseb je bila kaznovana za prometne prekrške, in sicer 498 oseb, zaradi prekrškov po zakonu o prekrških zoper javni red in mir pa je bilo kaznovanih 351 oseb. Iz istega obrazca je tudi razvidno, da je bila zaporna kazen izrečena 5 osebam, in to vsem zaradi prekrškov po javnem redu in miru, ostalim pa so bile izrečene denarne kazni. Večina teh kazni je bila v znesku med 1.000 in 5.000 din, in sicer kar v 514 primerih, te kazni so glede na vrednost dinarja dokaj majhne, vendar je treba upoštevati, da so skoraj vse kazni zaradi prekrškov po zakonu o prekrških zoper javni red in mir padle v to kategorijo, saj je veljal zakon o prekrških zoper javni red in mir iz leta 1974, ki je imel zgornjo mejo kazni 2.000 din in je zakonodajalec sprejel spremembe v tem smislu šele z veljavnostjo od 15. 11. 1986 in šele od takrat dalje velja nov maksimum do 100.000 din, prav tako pa je republiški zakon o varnosti cestnega prometa oziroma zakon o spremembah tega zakona spremenil zneske denarnih kazni šele 26. 7. 1986 in je tako v letu 1986 precej kazni bilo izrečeno v nizkih zneskih, kakršne so pač določali zakoni.
Poleg kazni je bilo izrečenih tudi 75 varstvenih ukrepov, od tega kar 70 varstvenih ukrepov prepoved vožnje motornih vozil določene kategorije zaradi storitev cestno prometnih prekrškov, in sicer zaradi vožnje pod vplivom alkohola 34 ukrepov, zaradi odklonitve preizkusa z alkotestom 25, ostali pa zaradi drugih prometnih prekrškov.
Od 96 pravnomočno kaznovanih mladoletnikov jih je bilo kar 81 kaznovanih zaradi prometnih prekrškov, večinoma zaradi prekrška vožnje koles z motorjem brez ustreznega potrdila, da poznajo predpise o varnosti cestnega prometa, 9 mladoletnikov pa je bilo kaznovanih zaradi prekrškov po javnem redu in miru; ker ni bilo hujših primerov oziroma hujših povratnikov, je bil v 95 primerih v smislu zakona o prekrških, ki za mladoletne storilce prekrškov namesto predpisanih kazni predvideva predvsem izrekanje vzgojnih ukrepov, izrečen vzgojni ukrep ukor, v enem primeru pa se je bilo zaradi povratništva oziroma ponavljanja storitev prekrškov po zakonu o prekrških zoper javni red in mir odločiti za primerno denarno kazen.
Glede izvršitve izrečenih kazni kakšnih hujših problemov organ nima, saj večina kaznovanih denarno kazen plača, za ostale pa se kazen prisilno izterjuje, in sicer tako, da se zadeve pošlje pristojni upravi za družbene prihodke, ki od kaznovanih kazen izterja, le za primere, ko prisilna izterjava ni možna (ker obdolženi niso zaposleni oz. nimajo premoženja), se denarne kazni spremenijo v nadomestno zaporno kazen, vendar pa kaznovani tudi še potem lahko plačajo denarno kazen.
Drugačna pa je situacija z zaprosili za pravno pomoč, ki jih dobivamo od organov za kaznovanje prekrškov iz drugih republik, saj se po njihovih predpisih denarne kazni ne izterjujejo prisilno, ampak se kazen, če ni plačana v določenem roku, spremeni v nadomestno zaporno kazen in takšno kazen izvršuje organ, ki je pristojen po prebivališču kaznovanega, in kadar takšna zadeva pride v izvrševanje k našemu organu, mora naš organ V smislu zakonskih določb pozvati kaznovanega na prestajanje kazni zapora; po prejetih pozivih za nastop kazni zapora pa se skoraj vsi obdolženci zglasijo pri tem organu in predložijo dokaz, da so te kazni že plačali, kar nemalokrat poteka v dokaj ostrem in obtožujočem tonu, vendar pa naš organ na to ne more vplivati, ker je pač po zakonu dolžan pozvati obdolžence, da
in izvršitvi pravnomočne kazni pa ima organ v smislu zakona tudi možnost izvršiti kazen pred pravnomočnostjo odločbe oziroma takoj, ko kazen izreče, vendar le za določene primere. Tako je v letu 1986 bila ta določba zakona porabljena le pri treh obdolžencih, in sicer pri dveh zaradi ponavljanja prekrškov po zakonu o javnem redu in miru zaradi ponavljajočega razgrajanja v zasebnem prostoru z ogrožanjem varnosti družinskih članov in je bila izrečena zaporna kazen, ki je bila tudi takoj izvršena, enkrat pa je bila ta določba uporabljena zaradi prometnega prekrška, saj je bil storilec tuj državljan in bi se lahko Z odhodom v tujino izognil izvršitvi kazni, a je bila izrečena denarna kazen, ki jo je obdolženi tudi takoj plačal.
Organ si je tudi v letu 1986 prizadeval, da bi zadeve reševal čimbolj tekoče in s čim manjšimi stroški, vendar pa je treba povedati, da to vedno ni mogoče, saj pri organu, kjer sta zaposleni le dve delavki, kakršnakoli odsotnost povzroči, da delo ne more teči nemoteno, poleg teh subjektivnih vzrokov pa je še precej objektivnih, od tega, da precej poštnih pošiljk ni vročeno tako kot bi bilo treba, kar povzroči dodatne stroške s ponovnim pošiljanjem, seveda pa zahteva tudi čas, do tega, da so včasih predlogi za uvedbo postopka o prekršku pomanjkljivi in nenatančni, tako da se mora organ ukvarjati s stvarmi, ki bi jih moral razčistiti že predlagatelj postopka.
Tudi stalne težave glede financ jemljejo precej časa in zmanjšujejo delovno zagnanost, saj je nemalokrat premalo denarja še za OD in materialne stroške, da o kakšni prepotrebni posodobitvi opreme ne govorimo.
Št.: Sp 1-26/87 Datum: 23. 4. 1987
Sodnik za prekrške:
Vlasta JANEŽIČ
nastopijo nadomestno kazen zapora Poleg rednega postopka o izrek
Poročilo občinskega javnega pravobranilstva
Iz priloženega statističnega podatka je razvidno naše zastopanje, oz. obravnavanje zadev za občino Kočevje, krajevne skupnosti in sklade na tem območju v premoženjsko pravnih zadevah.
V letu 1986 smo obravnavali skupno 4703 zadev, od tega odpade na občino Kočevje 523, in sicer 46 iz vpisnika P, 17 iz vpisnika I, 169 iz vpisnika R, 150 iz vpisnika M, 79 iz vpisnika N, 32 iz vpisnika O, 2 iz vpisnika RAZ ter 28 zadev s področja sodnega izvedeništva. V pojasnilo temu statističnemu prikazu: P vpisnik zajema vse pravne zadeve, to je izterjava premoženjskih zahtevkov in zastopanje pred sodišči. V I vpisniku so vodene premičninske in nepremičninske izvržbe, na podlagi sodnih in upravnih odločb v R vpisniku, N vpisniku, O vpisniku, RAZ vpisniku pa so zajeta nesporna zastopanja, med katerimi so zlasti mejni spori, dalje upravni spori in na podlagi posebnih predpisov vodeni postopki za določitev odškodnin za odvzeta zemljišča in pregled upravnih in sodnih odločb, ki obravnavajo razpolaganje z družbeno lastnino. Presojanje pogodb o prometu z družbenimi nepremičninami, ki jih izvajamo na podlagi posebnih predpisov, pa se vodijo v M vpisniku. V ta vpisnik bi sodila tudi pismena pravna mnenja, ki pa jih nadomeščamo z neposrednim kontaktom z delavci uprave in krajevnih skupnosti ter skladov, ki želijo naš svet. Zato število takih pravnih mnenj oz. to sodelovanje iz statističnega podatka ni razvidno. To pojasnilo prikazuje tudi temeljne pristojnosti javnega pravobranilca.
Probleme, ki so se pojavili na območju občine Kočevje, smo reševali v konkretnih postopkih in so bili tudi v večini uspešno razrešeni; ostalo je odprto le manjše število spisov, ki se še obravnavajo. Z vsemi, ki smo jih zastopali, smo dobro sodelovali. Zaprošene podatke, ki smo jih potrebovali za sodne postopke, so nam delavci uprave, krajevnih skupnosti in skladov zadovoljivo dostavljali, v samih postopkih pa tudi aktivno sodelovali.
Problematika pri vsebinskem delu pravobranilstva, kakor tudi organov uprave občine, s katerimi sodelujemo pri razreševanju zadev v zvezi z varstvom družbenega premoženja, urejanjem okolja ter drugih premoženjsko prav-
nih področij je bila nakazana že v lanskem letu in leti pred tem, ugotavljamo pa, da ni bila rešena. Te probleme, katerih razrešitev tudi pogojuje uspešno delo organov občinske uprave in javnega pravobranilstva, bi bilo možno rešiti predvsem z ustreznimi uskladitvami predpisov. Ti postopki so se že začeli, tako da bi bila naloga vseh, ki lahko na te procese vplivajo, da to iniciativo tudi podprejo. Opozoril bi, da na te probleme javno pravobranilstvo sprotno opozarja pristojne republiške organe preko Javnega pravobranilstva SR Slovenije. Vsa problematika, ki se pojavlja tu, se pojavi prej ali slej tudi v drugih občinah. Zato jo obravnavamo javni pravobranilci v SR Sloveniji na skupnih posvetovanjih in po zavzetju skupnih stališč predlagamo pristojnim organom sprejem ustreznih ukrepov. Del teh problemov pa bomo morali rešiti sami, na ravni občine. Ugotavljamo namreč, da v nobeni naši občini ni dosledno urejena evidenca družbene lastnine, tako kot to predvidevajo zakoni. Res je, da so se predpisi, ki urejajo to področje, dokaj hitro menjavali, in da so po določilih zakonov zemljišča prehajala od enega nosilca uporabe na drugega formalno, ne da bi temu lahko sledila tudi dejanski prenos in temu ustrezna evidenca tako pri nosilcih uporabe in v posledici tega v zemljiški knjigi (Potrebno bo dosledno razdeliti vsa družbena zemljišča med upravičenci, ki smejo po zakonu razpolagati z njimi, ob tem pa likvidirati in se dogovoriti o višini odškodnine oz. o povrnitvi neamortiziranih vlaganj) Po odločitvi o obliki postopka za zaščito zemljišč v splošni rabi, ki je nekaj let spremljal našo problematiko na tem področju, ugotavljamo, da bo potrebno te procese nadaljevati ter pristopiti k prenosu oz. pripojitvam k zemljiščem v splošni rabi tudi tistih zemljišč, ki so dejansko v splošni uporabi, vendar tega ne izkazuje niti kataster niti zemljiška knjiga. Že dlje časa opozarjamo na potrebo uskladitve zemljiškoknjižnega stanja in druge evidence, uporabnikov družbenih stanovanj z nosilci razpolagalne pravice zaradi eventuelnih finančnih posledic, ki izvirajo iz dolžnosti vzdrževanja teh stanovanj. Kot zakoniti zastopnik skladov stavbnih zemljišč moram opozoriti na nujnost razčiščenja in prevzema pravic in obveznosti od dosedanjih nosilcev nalog za razjrolaganje in urejanje s stavbnimi zemljišči v občini na novo ustanovljene sklade.
Ne smemo pozabiti tudi na lanskoletna priporočila, da bi se v okviru SR Slovenije dogovorili, iz katerih sredstev in virov se bodo izplačevale odškodnine za odvzeta zemljišča po agrarni reformi, ki smo jih začeli izplačevati sedaj.
Pooblastila in naloge javnega pravobranilca postajajo zopet vse bolj obsežna, vendar pa pri nas ne obstojajo možnosti, da bi te naloge v taki meri, kot je to predvidel zakonodajalec, tudi lahko izvršili. To nam ne omogočajo niti odobrena finančna sredstva niti kadrovska zasedba, ki ne ustreza obsegu pripada zadev glede na norme, ki veljajo v pravosodju za obseg dela, ki ga lahko opravi v normalnem času pravosodni delavec. Da se bodo s predpisi naložene naloge lahko izvršile, je potrebna obojestranska iniciativa javnega pravobranilca in organov skupščine, da se za to najdejo optimalne rešitve. Zaradi prihrankov na izdatkih je nemogoče zmanjšati obseg dela javnega pravobranilstva, ker bi bilo to v nasprotju z nalogami, ki jih ima po zakonu, praktično pa to ni mogoče zaradi tega, ker moramo začeti postopek na predlog upravnega organa, sodišča ali kakšnega drugega pravnega subjekta. Ob lastnih zapažanjih nepravilnosti in kršitev predpisov pa je javni pravobranilec dolžan samoiniciativno sprožiti postopek za odstranitev opažanih nepravilnosti. Znano pa je, da je naše javno pravobranilstvo nepopolno zasedeno, saj smo do sedaj morali presegati sodne norme, ki določajo v pravosodju normalen obseg dela, ki ga more opraviti posamezni delavec v pravosodju tudi nad 150 %. Zato tudi z imenovanjem namestnika javnega pravobranilca na to izpraznjeno delovno mesto ne predstavlja absolutne rešitve problema v tej smeri, kajti šele tedaj, ko bo na letni obseg
pripada zadev sistemizirano ustrezno število delavcev, bomo lahko delali v normalnih pogojih. Zato prosim organe skupščine, da proučijo tudi ta problem, saj nudim že več let ustrezno gradivo za obravnavo v statističnih podatkih opravljenega dela v primerjavi tega z obsegom dela drugih pravobranilstev v SR Sloveniji, ter številom delavcev na našem pravobranilstvu v primerjavi s številom
delavcev na drugih pravobranilstvih, ki imajo zasedbo delovnih mest v skladu z normami.
Priloga: statistično poročilo za posamezne občine našega pravobranilstva
Javni pravobranilec Benjamin Turk
PRIKAZ REŠEVAttIH ZADEV OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI v letu 1986 po posameznih občinah
Občine	vpisniki	nine6 skupaj
	*	I	M	R	N	0	RAZ	Jr		
Cerknica	23	25	112	348	17	32	15		23	595
Domžale	57	35	123	557	36	122	9		112	1031
Grosuplje	52	32	63	224	57	63	9		147	627
Kamnik	32	16	115	134	lol	41	8		26	473
Kočevje	46	17	15o	169	7S	32	2		28	523
Litija	74	46	47	161	37	31	1		-	397
Logatec	25	-	31	141	27	38	1		2o	281
Ribnica	po	16	56	111	76	43	7		25	364
Vrhnika	po	17	71	llo	5o	31	3		25	34o
Ostale zadeve								72		72
Skupaj	: 56?	2o4	768	1935	46o	433	55	72	4o9	47o3
Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kočevje—Ribnica
Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja (DPS) za leto 1986 obsega aktivnosti DPS v okviru opravljanja trajnih nalog, izvrševanja! Programske usmeritve DPS SR Slovenije za leto 1986 in »Program dela« z vsebino prioritetnih nalog, dogovorjenih v vsaki družbenopolitični skupnosti.
V poročilu obravnavamo pojave po posameznih področjih programa dela in aktivnosti po sklopih.
I.
Statistični pregled dejavnosti
Evidentiranje dejavnosti DPS poteka po statističnem obrazcu DPS - 2. Iz tega izhaja, da je v letu 1986 DPS obravnaval 264 zadev oz. pojavov, kar pomeni, da omenjeno število ev. zadev ostaja v letu 1986 nespremenjeno, je pa vsekakor številčna sprememba nastopila zaradi vsebinske spremembe evidentiranja statistične dejavnosti DPS v letu 1986. Podrobnejši pregled vsebine obravnavanih zadev, ki jih združujemo v pet skupin glede na sistematiko, nam kažejo, da je bila vsebina obravnavanih zadev v večjem številu v odnosih pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, nadalje sledijo delovna razmerja, samoupravni splošni akti in odnosi pri pridobivanju dohodka.
Angažiranost DPS je še vedno v velikem številu na področju delovnih razmerij, pri tem pa se-naj več kršitev pojavlja s področja razporejanja delavcev in prenehanja delovnega razmerja. Pri razporejanju gre največkrat za problem, ko DO nepravočasno in tudi ne po postopku spreminjajo razvid del in nalog.
V visokem odstotku beležimo kršitve v zvezi s samoupravnimi splošnimi akti. DPS ugotavlja, da so v obravnavanih primerih bile prisotne pomanjkljivosti ob sprejemanju le-teh, dostikrat slabo pripravljene in organizirane predhodne razprave, kar je imelo za posledico nepravilno I sprejemanje samoupravnih splošnih aktov. DPS opaža, da
so samoupravni splošni akti preveč obširni ter brez potrebe praviloma vsebujejo določbe deklarativnega značaja, zlasti ko gre za prepisovanje ustavnih in zakonskih določb, ali pa za prepisovanje samoupravnih splošnih aktov druge DO v isti družbenopolitični skupnosti, neredki pa so tudi primeri medsebojne neusklajenosti posameznih aktov v okviru iste OZD. Tudi ti pojavi kažejo na premajhno strokovno usposobljenost delavcev, ki pripravljajo osnutke samoupravnih splošnih aktov.
V zvezi s tem pa je tudi omeniti, da se premalo dosledno opravlja nadzorna funkcija — pregled samoupravnih splošnih aktov in njih zakonitost s strani posebnega organa pri skupščini občine. Zato je nujno aktivirati delo teh teles.
S statistično evidenco spremljamo pobudnike za uvedbo postopka. Kot vsa leta doslej, so med pobudniki najštevilnejši delavci kot posamezniki, sledi družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupina delavcev, delavski sveti in njegovi organi itd. Značilno za preteklo leto je, da je izredno malo pobud prihajalo s strani samoupravne delavske kontrole in organov DPO.
Kršitve samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine prikazujemo v tabeli 6. Za to evidenco je značilno, da jo sicer ne ločujemo med kršitelji v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, so pa, kot smo vsa leta doslej opozarjali, kršitelji po subjektu odločanja delavski sveti, odbori in komisije.
Ob pregledu te tabele je pomembno poudariti v visokem odstotku preventivno delovanje in med tem eno izmed metod tega delovanja, ki se pogosto v praksi pojavlja — nasvet in opozorilo. To se je pokazalo kot učinkovita oblika sodelovanja med samoupravnimi organi, poslovodnimi organi in strokovnimi delavci v OZD.
Iz podatkov v tabeli 8 je možno ugotoviti, da so bili učinki ukrepanja DPS v vseh primerih sprejeti, le nekaj je bilo delno sprejetih. Od skupno ev. zadev je bilo v leto 1987 prenešenih 40 zadev.
II.
Proces ukinjanja temeljnih organizacij ni zaobšel naše družbenopolitične skupnosti. V preteklem letu smo registrirali en primer ukinjanja TOZD in ustanovitev enovite DO (Trikon Kočevje) - DPS je zato v tej DO s posebno pobudo terjal, da se izvede postopek spreminjanja samoupravne organiziranosti v skladu z določbami ZZD. Ob tem je zahteval, da morajo spremembe v samoupravnem organiziranju temeljiti na strokovnih podlagah, t. j., da se oceni prisotnost slehernega izmed zakonsko opredeljenih pogojev 321., 322., 323 čl. ZZD. Ker je bilo v obravnavanem primeru nujno opozoriti na sam postopek spreminjanja samoupravne organiziranosti, je DPS zahteval, da oceno dotedanjega postopka poda delavski svet, t. i. elaborat pa vsebinsko dopolni glede obstoja ali neobstoja pogojev 320. čl. ZZD glede uresničevanja samoupravnih pravic delavcev, nadaljnega razvoja dohodkovnih odnosov, torej ustvarjanja boljših rezultatov dela in s tem večjega OD. Kljub kasneje sprejeti referendumski odločitvi o samoupravni organiziranosti so delavci sledili pobudi DPS. Ker so bile tudi v drugih sredinah prisotne težnje po spremembi samoupravne organiziranosti, je DPS, skupaj z Občinskim svetom Zveze sindikatov Kočevje, OK ZKS Kočevje in predsednikom SO Kočevje, opravil razgovore še v štirih delovnih organizacijah, ki imajo v svojem sestavu TOZD.
Razvoj družbenoekonomskih odnosov, zahteve tržišča, spremenjeni pogoji gospodarjenja, nova investicijska vlaganja v posodobitev tehnologije, potrebe po učinkovitejši in sodobnejši organizaciji proizvodnih procesov in boljši organizaciji dela, skratka težnja, da se samoupravna organiziranost prilagodi funkciji doseganja čim večjih učinkov gospodarjenja in racionalne uporabe družbenih sredstev, so bila osrednja razmišljanja v delovni organizaciji Slovenijales—LIK Kočevje izpostavljena s strani vodstva te DO. Torej, ker ne gre za vsako ceno ohraniti obstoječo samoupravno organiziranost, so imenovali posebno delovno skupino, ki bo pripravila strokovne podlage ter argumentirala ev. nujnost sprememb.
V skladu z usmeritvami planskih dokumentov DO OPREMA Kočevje bodo pripravili oceno trenutne samoupravne organiziranosti in na tej osnovi ukrepe in rešitve, ki naj zagotovijo učinkovitejše opravljanje skupnih funkcij v skupnih službah preko odnosov svobodne menjave dela.
Na resnost problema v samoupravnem organiziranju zdravstva — v DO Zdravstveni dom Kočevje—Ribnica in prepočasnem uresničevanju družbenega dogovora o merilih za samoupravno organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij, je opozoril razgovor, ki ga je sklical DPS za obe družbenopolitični skupnosti; udeleženci razgovora so ugotovili, da bi moral biti družbeni dogovor vsebinsko in statusno realiziran do leta 1990. Med tem časom bo sicer potekala vrsta aktivnosti, vendar so prisotne določene dileme. Družbeni dogovor velja za celotno SR Slovenijo, kar pomeni poenoten dogovor, vendar dosedanja organiziranost, različni ekonomski, organizacijski, prostorski in kadrovski pogoji onemogočajo povsem enako samoupravno reševanje. Zahteve uporabnikov je v tem krogu samoupravnega organiziranja potrebno nedvomno upoštevati. Ti si ne želijo odpovedati se nekaterim pridobitvam,
ki so jih zgradili, bodisi s samoprispevkom ali take, ki so pogojene z višjo prispevno stopnjo družbenopolitične skupnosti. Ostaja težnja, da je to dejavnost potrebno čimbolj približati uporabniku, zato ponovno preizkusiti določbe že sprejetega družbenega dogovora. Bilo je tudi ugotovljeno, da so v SaS o združitvi sicer jasno opredeljeni cilji združevanja obeh TOZD v DO, načini in pogoji združevanja in uporabe združenih sredstev, način ugotavljanja skupnega dohodka in deleža v njem ter druga vprašanja, ki jih kot obvezno sestavino tega SaS opredeljuje ZZD. Vse to pa je daleč od prakse, saj so se medtem v pozitivni zakonodaji spremenili odnosi pri pridobivanju dohodka (Obč. zdravstvena skupnost). V ta namen je bila imenovana posebna strokovna komisija.
Kljub temu, da v delovni organizaciji MELAMIN Kočevje nimajo namena .posegati v spremembo obstoječe samoupravne organiziranosti TOZD, saj menijo, da izhod iz zaostrenih gospodarskih razmer ni v ukinjanju TOZD, za to temeljno organizacijo, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice; pozitivno ocenjujejo. Dogovorjeno je bilo, da je nujna dograditev, razdelava in operacionalizacija dohodkovnih odnosov v SaS o združitvi v DO, predvsem z vidika opredelitve realnih osnov in meril določanja deleža v skupnem dohodku in pokrivanja skupnega rizika ter odnos svobodne menjave dela med delavci TOZD in DSS, za kar bodo sprejeli poseben program aktivnosti.
Ker so pogovori v DO imeli preventiven namen, istočasno pa naj bi ocenili, v kolikšni meri so spremembe v samoupravnem organiziranju odsev spremenjenih pogojev za organiziranje TOZD in v kolikšni meri prevladujejo negativne tendence, je trenutno oceniti, da pojav na našem področju le ni tako zaskrbljujoč. Vendar bo nujno tudi v bodoče spremljati stanje in problematiko samoupravne organiziranosti združenega dela ter na tej podlagi v enotni akciji še z drugimi subjekti presojati utemeljenost sprememb.
III.
Ker je priprava in sprejem planskih aktov OZD, SIS in občine za leto 1986 oz. za naslednje srednjeročno obdobje 1986 — 1990 potekalo v časovno izredno kratkih rokih ter ob določenih vsebinskih nejasnostih, se je v skladu s sprejetimi stališči in usmeritvami o delovanju DPS tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja vključil v pospešitev aktivnosti pri nosilcih planiranja. V ta namen je posredoval pristojnima upravnima organoma za planiranje obeh občin zahtevek, da pripravita pregled vseh OZD, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki še niso sprejele lastnih planskih dokumentov, z natančno opredelitvijo posameznih planskih aktov in v kateri fazi priprave in sprejema so ti dokumenti ter roke, ki so jih subjekti planiranja določili za sprejem aktov. Tako pripravljen pregled naj bi bil podlaga za skupno in koordinirano akcijo vseh zainteresiranih dejavnikov za pospešitev sprejemanja planskih dokumentov v občini.
Prav tako je DPS naslovil pobudo obema Izvršnima svetoma občin, da organizirata razširjene sestanke (SZDL, sindikat, upravni organ in DPS) zaradi dogovora o skupni aktivnosti.
DPS id namreč ocenil, da samoupravna in družbenopolitična aktivnost na tem področju kasni. Zato je potrebno ugotoviti in oceniti, ali gre za objektivne ali subjektivne razloge za tako ravnanje in temu primerno ukrepati.
Nesprejetje planskih dokumentov ima namreč lahko za posledico ukrepanja družbenopolitične skupnosti, ki jih določa Zakon o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine. Na podlagi pregleda sprejemanja planskih dokumentov v OZD, samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki sta jih posredovala pristojna organa za planiranje obeh občin, DPS ugotavlja, da so v občini Ribnica subjekti planiranja sprejeli planske dokumente za srednjeročno obdobje, velika večina je sprejela letne plane, ostali so v fazi sprejemanja, medtem ko je iz pristojnega organa za planiranje občine Kočevje razbrati, da tako
letnih kot srednjeročnih planskih dokumentov še 17 nosilcev planiranja ni sprejelo ali pa na anketo niso odgovorili.
Zato bo DPS na te organizacije združenega dela posredoval pobude, če pa ta preventivni ukrep ne bo dovolj učinkovit, pa predlog družbenopolitični skupnosti za sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva.
IV.
Uporaba ukrepov družbenega varstva, ki pomeni poseg družbenopolitične skupnosti v OZD le takrat, ko so ugotovljene bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali hudo oškodovani družbeni interesi, niso bili na novo uporabljeni zoper nobeno DO, pač pa je iztekel rok ukrepa v DO TEKSTILANA Kočevje. Zbori družbenopolitične skupnosti, ki so obravnavali zaključno poročilo začasnega organa duržbenega varstva, so ugotovili, da je le-ta opravil nalogo, za katero je bil postavljen. Enakega mnenja je bil tudi DPS.
Ker so začasni ukrepi družbenega varstva pogosto vezani na sprejemanje ukrepov zaradi slabega gospodarjenja ter bolj ali manj povezani z izgubo, je nujno za saniranje gospodarskega stanja v OZD izvajati Zakon o sanaciji in prenehanju OZD, predvsem določbe, ki govore o sanaciji in predsanacijskem postopku.
Sicer pa bo v bodoče DPS zagovarja! stališče, da je uporaba tega ukrepa izjemna in da se ti ukrepi ne morejo sprejemati zaradi slabega gospodarjenja in izgub, še manj pa je sprejemljivo, da se sanacija izvaja šele pod začasnim ukrepom družbenega varstva. Zato bo tudi v prihodnje dosleden pri preverjanju predlogov utemeljenosti in zakonitosti začasnih ukrepov družbenega varstva.
V.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja za preteklo leto na območju obeh družbenopolitičnih skupnosti ni registriral prekinitve dela, oz. ni bil obveščen o teh pojavih.
Ker gre v primerih prekinitev dela za motpje v delovnem procesu, motnje v samoupravnih odnosih in izpad na dohodku, ki ga ni povsem mogoče nadoknaditi z nadomeščanjem izgubljenih delovnih ur, moramo družbeni pravobranilci samoupravljanja ukrepati v smeri posebnega
Poročilo o delu Postaje Milice Kočevje
družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, skupaj z drugimi subjekti, ki jim je to varstvo zaupano.
Sprejeta je bila enotna aktivnost vseh DPS v primerih razreševanja nastalih situacij ob prekinitvah. Zato jo bo DPS v primeru potrebe in v skladu z zakonskimi pooblastili DPS tudi izvajal.
VI.
V uresničevanju družbenih usmeritev pri razporejanju dohodka in delitev sredstev za OD se je DPS vključil na podlagi enotnega programa aktivnosti Izvršnih svetov občin, sindikata in obč. gospodarske zbornice. Na podlagi analize uresničevanja usmeritev Resolucije za leto 1986 o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za OD, ki jo je izdelal Izvršni svet občine, se je DPS vključil v obravnavo poročil na seji zborov združenega dela. Nadalje je DPS izdelal strokovno podlago za pobudo OZD, ki ne uresničujejo »Resolucije za leto 1986« in jo posredoval obema IS občin. V skladu z opisano aktivnostjo je DPS pripomogel z uveljavljanjem zakonitosti pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD.
Razumljivo je, da je v skrajšanem poročilu težko razdelati vse pojavne oblike kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine, namen pa je bil opozoriti, na podlagi izkušenj in spoznanj,.na tiste prevlodujoče pojave, ki jih moramo skupaj s subjekti, ki jim je varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine primarna naloga, v skupnih akcijah in usklajenim delom, sproti razreševati. Ob tem pa DPS ugotavlja, da je nujno uspešno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti z organizacijo Zveze sindikatov, sodišči, organi pregona, za kar pa lahko za preteklo obdobje rečemo, da je bilo dokaj učinkovito.
Ob obravnavi poročila v zborih obeh družbenopolitičnih skupnosti pa bo DPS podal poglobljeno obrazložitev posameznih zadev, ki so specifične za posamezno družbenopolitično skupnost, marec 1987
Družbeni pravobranilec samoupravljanja JANA URAN, dipl. iur.
(V skladu s 30. in 39. členom Zakona o notranjih zadevah
-	Uradni list SRS, št. 28-1391/80)
Aktivnost postaje milice Kočevje bo potekala v cilju ohranjevanja dobrih varnostnih razmer ter v skladu s sprejeto delovno in programsko usmeritvijo, priporočili in usmeritvami RSNZ SR Slovenije ter UNZ Ljubljana okolica za delo organov za notranje zadeve ter nalogami, ki so jih v skladu z zakonskimi pooblastili terjale trenutne varnostne razmere.
Postaja milice Kočevje je kot strokovni dejavnik v sistemu SLO in DS namenila vso pozornost:
-	področju varovanja ustavne ureditve,
-	varovanju življenja in skrbi za osebno varnost ljudi in premoženja,
-	pripravljanju in neposrednemu izvajanju določenih ukrepov za preprečevanje kriminalitete neposredno in v sodelovanju z OZK ONZ Ljubljana okolica ter PM, ki mejijo s PM Kočevje,
-	odkrivanju in prijemanju storilcev kaznivih dejanj,
-	izvajanju nalog s področja javnega reda in miru,
-	varovanju določenih oseb in objektov,
-	izvajanju nalog s področja urejanja in nadzora prometa, odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj s tega področja in ustreznemu ukrepanju zoper storilce teh dejanj,
-	aktivnemu sodelovanju pri določanju in spreminjanju prometne ureditve na javnih prometnih površinah,
— nudenju strokovne pomoči družbenopolitičnim skupnostim, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in skupnostim na svojem območju, glede varnosti in družbene samozaščite.
I.	Vzdrževanje javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi
Stanje na področju JRM se je v letu 1986 nekoliko poslabšalo v primerjavi s prejšnim letom. Odstopanje beležimo pri številu predlogov in pri številu prekrškov. Tako smo v letu 1986 obravnavali 385 prekrškov JRM, v letu
1985	pa 318. Sodniku za prekrške smo v letu 1986 podali 289 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, v letu 1985. pa 248 predlogov. Največ kršitev je bilo storjenih pod vplivom alkohola in v gostinskih lokalih. Zaradi utemeljenega suma nadaljevanje s kršitvami JRM smo do izstreznitve pridržali 87 oseb po členu 108/2 ZP, 78 pa jih je bilo pridržanih v letu 1985. V letošnjem letu nismo pridržali oseb po 109/2 ZP, prejšnje leto pa so bile po tem členu pridržane 4 osebe.
Izvedena je bila 1 preventivna akcija po vprašanju JRM, vsakodnevno pa smo ob rednem delu izvajali nadzor nad kraji, kjer je večkrat prišlo do kršitev JRM.
Do množičnih kršitev JRM ni prišlo. Na javnih prireditvah in shodih smo s preventivno dejavnostjo uspeli skupaj s prireditelji zagotoviti boljše stanje, saj je prišlo v letu
1986	na prireditvah samo do 2 manjših kršitev.
I.	Splošna varnost ljudi in premoženja ter človekovega naravnega okolja
Stanje glede splošne varnosti ljudi se je v letu 1986 za spoznanje izboljšalo napram prejšnemu letu, saj je bilo 6 nezgod pri delu, v letu 1985 pa 8. V vseh primerih gre očitno za malomarnost in neizpolnjevanje predpisov o varstvu pri delu delavcev, kljub temu, da so bili vsi seznanjeni s predpisi o varstvu pri delu.
Po akciji NNNP smo se aktivno vključevali predvsem z opravljanjem nalog v VO, kjer je bil dan poudarek na podružabljanju in aktivnemu sodelovanju z vsemi dejavniki SLO in DS, varovanjem družbenega premoženja in požarni varnosti, z akcijskimi programi dela v turistični sezoni, preventivno dejavnostjo na področju cestnega prometa, vzdrževanju in vzpostavljanju JRM in skrbi za varnost ljudi in premoženja.
Skupaj z delavci OZK Ljubljana okolica smo zaznali nepravilnosti pri prenosu v nočni trezor SDK in pri prenosu gotovine za izplačilo OD iz SDK do sedeža delovne organizacije. O zaznanih nepravilnostih smo pisno opozorili DO.
Na zaprosilo ONZ pri občini Kočevje smo opravili 71 preverk za posest in nošenje orožja, šlo pa je predvsem za nabavo lovskega orožja.
Občanom smo odvzeli 1 MK puško, predelano zračno puško s strelnim daljnogledom, eno MK pištolo bokser, 140 kom. nabojev 5,6 mm, 2 kom. nabojev 6,5 mm, 5 kom. nabojev cal 22, 10 kom. nabojev 7,9 mm, 5 kom. nabojev 7.65 mm in 23 kom. nabojev 7.62 mm, zaradi tega ker so posedovali orožje in strelivo brez ustreznega dovoljenja.
Opravljenih je bilo 11 opozorilnih razgovorov na področju preventive, izvršen je bil nadzor nad hrambo eksplozivnih snovi, opravljena je bila ena osebna in 3 hišne preiskave in 53 pregledov vozil. Drugih ukrepov na tem področju nismo imeli.
3. Uporaba prisilnih sredstev, napadi na miličnike in pritožbe občanov
Miličniki so strokovno dokaj dobro usposobljeni, saj so prisilna sredstva uporabljali v skladu z navodilom. Tako so miličniki v 25 primerih uporabili fizično silo, torej 10x več kot v letu 1985. V vseh primerih je bila uporaba upravičena. Uporabljen pa je bil še lx službeni pes in lx gum-jevka.
Na PUO, ko so te opravljale naloge varnosti, je bil v letu 1986 en napad, isto kot v letu 1985. Občan je miličnika pri untervenciji brcnil v goleno noge ter mu pri tem prizadejal sled poškodbe, zoper storilca pa smo podali kazensko ovadbo TJT.
V	enem primeru je občanka podala pritožbo zoper miličnika zaradi uporabe prisilnih sredstev.
Zoper enega miličnika je bil zaradi lažje kršitve delovne obveze uveden disciplinski postopek ter je dobil opomin.
II.	Kriminaliteta
V	letu 1986 smo obravnavali 332 kaznivih dejanj, v letu 1985 pa 346, kar kaže na trend upadanja kaznivih dejanj v zadnjih letih na našem območju. Od tega je bilo klasičnih 296 kaznivih dejanj (v letu 1985, 310), s področja gospodarstva je bilo 36 kaznivih dejanj, prav toliko kot v letu 1985. 38 kaznivih dejanj je storilo 47 mladoletnih storilcev (v letu 1985 pa je storilo 36 kaznivih dejanj 42 mladoletnih storilcev), poleg tega pa je 25 otrok storilo 18 kaznivih dejanj (v letu 1985 pa je 13 otrok izvršilo 6 kaznivih dejanj). Iz tega je razvidno, da iz leta v leto naraščajo kazniva dejanja, ki so jih izvršili otroci ali mladoletni storilci. V 215 primerih storilci niso bili znani ob zaznavi kaznivih dejanj in so bili v 116 primerih odkriti pozneje, dočim so bili v 117 primerih storilci znani ob zaznavi kaznivega dejanja. Na TJT smo podali skupno 332 kazenskih ovadb, od tega z znanim osumljencem 233, 99 pa po neznanem storilcu, iz česar je razvidno, da je bila uspešnost pri raziskavi kaznivih dejanj 70,2 %, 29,8 % kaznivih dejanj pa je ostalo neraziskanih. Uspešnost pri raziskavi KD v primerjavi z letom 1985 je boljša za 11,2 %, saj smo v prejšnjem
letu obravnavali 346 kaznivih dejanj in podali 142 kazenskih ovadb po neznanem storilcu.
III.	Požari in eksplozije
Stanje na področju požarne varnosti se v primerjavi s preteklim letom ni bistveno spremenila, saj v letu 1986 beležimo 14 požarov, v letu 1985 pa 15 požarov.
IV.	Prometna varnost
Čeprav smo v letu 1986 namenili prometni varnosti neprimerno več pozornosti kot v preteklih letih, beležimo porast prometnih nezgod, 'dogodkov, kršitev in ukrepov.
Stanje cestnih površin je vse slabže, saj so na teh površinah opravljena le nujna adaptacijska dela, potrebno pa bi bilo popolnoma obnoviti površine vozišč. Opremljenost in urejenost vozil v cestnem prometu je dokaj dobra, saj smo po vseh DO še kar uspeli zagotoviti dosledno zvdrževanje. Promet na našem območju je bolj redek, zaradi česar se izpostavljajo posamezniki s prehitro vožnjo, kar je tudi poglavitni vzrok prometnih nezgod.
Telesno smo sodelovali z vodstvi šol, ZŠAM, v nekoliko manjši meri pa s SŠVCP in AMD Kočevje. Predvsem v začetku in ob koncu šolskega leta smo posebno pozornost polagali varstvu otrok v cestnem prometu, in to v sodelovanju z ZŠAM 12 dni ob začetku šolskega leta in 3 dni ob zaključku šolskega leta. Opravili smo tudi dva nadzora avtobusov s poudarkom na opremljenost le-teh, 18 radarskih meritev hitrosti, predvsem v naseljih in bližinah OŠ, 9 nadzorov tovornih avtomobilov in to 6 x od tega z inšp. Uprave za družbene prihodke po vprašanju potnih nalogov, 8 nadzorov prometa v sklopu sestavljenih patrulj VVO tuk. PM in miličnika PPM, zatem smo po vprašanju prometa izvedli dve varnostni akciji, in to enkrat kontrolo avtobusov in enkrat s poudarkom na vinjenost. V letu 1986 pa smo naredili tudi nov korak na področju prometne varnosti, saj smo izvedli več internih poostrenih nadzorov cestnega prometa, v katerih so sodelovale 2 do 3 motorizirane patrulje. V sodelovanju z ZŠAM in DO Avto Kočevje smo izvedli preventivno akcijo opravljanja brezplačnega tehničnega pregleda in odklanjanja manjših nepravilnosti na vozilu na kraju. Ta akcija je imela med prebivalci velik pozitivni odmev. Pred pričetkom šolskega leta in zaključku šolskega leta pa smo odgovorne opozorili, da obnovijo označbe na cestnih površinah, kar- pa so tudi storili.
Opravljen je bil tudi nadzor prevoza nevarnih snovi v sodelovanju z požarnim inšpektorjem. Pri tem so bile ugotovljene manjše nepravilnosti, ki so bile odklonjene na samem kraju, DO pa smo na nepravilnosti pisno opozorili.
V letu 1986 smo obravnavali skupno 215 prometnih nezgod, oziroma 8 več kot v letu 1985. Od teag smo obravnavali 32 prometnih nezgod kot kaznivo dejanje, 84 kot prekršek in 99 kot dogodek.
Največ prometnih nezgod se je zgodilo na območju samega centra občine, saj se je tu zgodilo skupno 51 nezgod, v preteklem letu pa 65.
V. Aktivnost organov za notranje zadeve kot strokovnih dejavnikov sistema SLO in DS
Vključevanje organov za notranje zadeve v sistem družbene samozaščite je bilo v letu 1986 bolj intenzivno in uspešno kot v nekaj zadnjih letih, čeprav je potrebno takoj na začetku omeniti, da nadaljnji razvoj družbene samozaščite na našem območju ni zadovoljivo napredoval, kot je predvideno po zakonu o SLO in DS ter v drugih dokumentih. Ustrezna telesa oz. komiteji za SLO in DS so ustanovljeni v vseh KS, DO, TOZD in v delovnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, vendar le-ti svoje vloge na področju družbene samozaščite ne uresničujejo, čemur je vzrok predvsem njihova neaktivnost oz. v nekaterih primerih premajhna aktivnost na tem področju. Nekoliko se je v letu 1986 izboljšalo stanje na področju NZ, saj so bili v tem letu imenovani vsi načelniki in pomočniki načelnikov za NZ. V sodelovanju z Oddelkom za ljudsko obrambo in TC lasnica pa smo organizirali tudi dvodnevni seminar v TC za vse načelnike in pomočnike načelnikov za NZ. Na tem seminarju pa smo sodelovali tudi kot predavatelji določenih tem. PM in VVO so tudi poročali ustreznim organom v občinah in krajevnih skupnostih o varnostnih razmerah na območju občine in delu PM oziroma o varnostnih razmerah v posameznih KS, razen v KS Struge, kjer se tudi na večkratno pobudo VVO komite za SLO in DS ni sestal. O tem smo obvestili občinski komite za SLO in DS.
Pri sodelovanju s pravosodnimi organi je potrebno najprej omeniti izredno dobro sodelovanje PM z namestnikom javnega tožilca, enote v Kočevju.
Sodelovanje s Sodnikom za prekrške je zadovoljivo in dobro sodelujemo pri razreševanju konkretnih problemov.
Ravno tako je zadovoljivo sodelovanje TS Enota v Kočevju, čeprav stiki s sodiščem niso tako razvejani kot s JT, vendar kljub temu ne prihaja do problemov pri medsebojnem sodelovanju.
Izredno dobro pa je sodelovanje z občinskim upravnim organom za notranje zadeve, saj vse zadeve, ki se nanašajo na delo PM in njih rešujemo načrtno.
Sodelovanje z inšpekcijskimi službami v začetku leta 1986 ni bilo najboljše, vendar se je stanje v drugi polovici
leta izboljšalo, saj se enkrat mesečno sestanemo in naloge planiramo skupno.
PM ima zelo dobro razvito sodelovanje le z občinskim Komitejem za SLO in DS, medtem ko VVO s komiteji za SLO in DS v KS sodelujejo slabo ali pa sploh ne. Krivda pa je predvsem na strani komitejev, saj se ti VVO ne vključujejo v svoje delo po nobenem vprašanju, kljub stalnim pobudam iz komiteja za SLO in DS in iz PM Kočevje.
1. Sodelovanje z drugimi PM
Sodelovanje z drugimi postajami je izredno dobro. Posebno bi pohvalili sodelovanje s PM Ribnica, OM Žužemberk in SUP Čabrar. Z OM Žužemberk in OZK UNZ Novo mesto izredno dobro sodelujemo pri raziskavi kaznivih dejanj, katerih storilci naj bi bili Romi ter smo na tem področju imeli tudi skupne uspehe.
Prav tako je dobro sodelovanje s PM Ribnica. Ta PM pa nam tudi zaradi oddaljenosti pokriva KS Draga. Zatem bi zelo pohvalil tudi sodelovanje s SUP Čabar, ki meji na naše postajno obočje. S SUP Čabar sodelujemo tudi zelo dobro na drugih področjih, kot so športno in tovariško srečanje. Dobro sodleujemo tudi z vodom ZEM Kočevska Reka ter imamo tudi večkratne stike.
V	redu je sodelovanje tudi z ostalimi sosednjimi PM, kot so Črnomelj, Novo mesto, Grosuplje, Delnice, čeprav nimamo nekih posebnih stikov.
V.	Tehnična opremljenost, investicijska vlaganja in družbeni standard
V	letošnjem letu smo izvršili 1. fazo adaptacije PM. Opravili smo izolacijo samskih sob oziroma podstrešja, v začetku leta 1987 pa bomo adaptirali oziroma preuredili prostor dežurnega PM, za kar pa so sredstva že preskrbljena. Postopno pa bo potrebno izvršiti še sanacijo kletnih prostorov, zagotoviti lastno centralno ogrevanje zaradi velikih stroškov ogrevanja sedaj ter dograditi garaže. Naj poudarimo, da so investicijska dela nujna, saj so kletni prostori vlažni in neprimerni za hrambo orožja.
V	letu 1986 so bila odpisana tri vozila zaradi dotraje-nosti, in sicer 2 Zastava 750 in 1 Landrover. Nabavili pa smo Jugo 45, Renault 4 in Lado Nivo. V naslednjem letu pa bo predlagano za odpis intervencijsko vozilo, saj popravljanje le-tega ne bo racionalno.
Se enkrat naj izpostavimo problematiko ogrevanja PM, saj dobivamo toplotno energijo iz kotlovnice obrata Vezenine, kar pa predstavlja polovico vseh izdelkov in bo zaradi tega nujno pristopiti h gradnji kotlovnice.
Naj izpostavimo stanovanjsko problematiko, ki je prisotna že več let. Štirje poročeni miličniki stanujejo z družinami v neprimernih bivalnih prostorih. Poleg navedenega pa 4 miličniki gradijo lastne stanovanjske hiše, vselitev vanje pa bo odvisna od odobrenih kreditov. Naj navedemo še, da imamo 3 samske miličnike, za katere bo potrebno v doglednem času zagotoviti primerna družinska stanovanja.
v. d. KOMANDIR POSTAJE MILICE samostojni inšpektor Peter Ješelnik
Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1986
ESA 96
Predlagatelj:
IS SO Kočevje	Predlog!
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 3/84 in 47/86) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne__________________sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1986
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1986, katerega sestavni del so tudi sredstva, izločena na posebnih računih proračuna, ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje.
2.	člen
3.	člen
Sredstva proračuna po 2. členu tega odloka predstavljajo:
1.	sredstva dogovorjene porabe, razporejena
za občinske potrebe	495.201.101
2.	Sredstva nerazporejenih prihodkov
dogovorjene porabe	18.859.623
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 18.859.623 se prenese v proračun za leto 1987.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 12.146.866 se prenese kot prihodek v sredstva rezerv za leto 1987.
6.	člen
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Kočevje za leto 1986 je sestavni del tega odloka.
1. Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
527.228.401
495.201.101
18.859.623
2. Sredstva rezervnega sklada izkazujejo:
—	prihodke	12.146.866
—	odhodke	—
—	presežek prihodkov nad	odhodki	12.146.866
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 400-7/87-5/1 Datum: april 1987
PREDSEDNIK skupščine občine Kočevje Stane ing. LETONJA
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine za leto 1986
Prihodki
Plan 1986	Doseženo 31.12.1986
p
1
2
3
4
5
Sredstva*prenesena iz leta 1985 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic
Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic in od drugih davkov
Prihodki od taks
Prihodki po posebnih predpisih, prihodki' organov DPS in drugi prihodki
8.39o.lol
278.893.000
150.173.000
14.ooo.ooo
28.813.000
14.933.000
7.862.1oo
318.414.656
130.674.812
16.24o.088 34.184.169
19.852.576
Skupaj prihodki
495.2ol.lol
527.228.4ol
	Razporeditev prihodkov	Plan 1986	Doseženo 31.12.1986
ol	Sredstva za delo organov DPS	372.oil.ooo	376.o53.oo4
o2	Sredstva za dejavnost LO	15.919.ooo	15.919.ooo
o3	Sredstva za dejavnost DPO in društev	26.886.ooo	26.833.082
o4	Negospodarske investicije	1.369.000	651.083
o5	Sredstva za izvajanje delegatskega sistema v KS	6.994.ooo	6.994.ooo
06	Socialno in zdravstveno varstvo	31.937.ooo	32.o55.556
o7	Komunalna dejavnost	45o.ooo	45o.ooo
08	Sredstva za druge splošne družbene potrebe	17.521.ooo	26.714.716
o9	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	8.8o9.1ol	8.771.667
lo	Izločena sredstva	13.3o6.ooo	13.926.67o
11	Presežek prihodkov nad odhodki v okviru dogovorjene porabe	-	18.859.623
	Skupaj razporeditev prihodkov	495.2o2.lol	527.228.4ol
Obrazložitev
Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1986 je bil sprejet na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 28. 3. 1986 ter objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16/86.
Osnova mu je bil družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 9/86). V času od 1. 1. 1986 do 31. 3. 1986 je bil v veljavi Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 1/86). V tem obdobju je potekalo financiranje iz proračuna v višini 25 % izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1985. Prihodki in odhodki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna za leto 1986.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta 27. 11. 1986 sprejela Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 47/86). S tem odlokom se je ob upoštevanju določil družbenega dogovora na področju splošne porabe uskladil proračun občine z rastjo dohodka v SR Sloveniji. V juliju je bil sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986. V skladu s tem zakonom so družbenopolitične skupnosti lahko razpolagale s prihodki do višine le-teh, doseženih v letu 1985 in povečanih za 95 % rasti doseženega dohodka gospodarstva republike. Zakon je omejeval vse prilive prihodkov, razen prihodkov, ki so bili usmerjeni za priznavalnine borcem NOV.
Upoštevajoč ocenjeno rast dohodka do konca leta, se je po opredelitvah dogovora in interventnega zakona splošna poraba usklajevala na globalno 104,5 % rast v SR Sloveniji. Republiški sekretariat za finance je pripravil izračun dogovorjene porabe po občinah, pri čemer je upošteval korigirano osnovo dogovorjene porabe za leto 1985.
Indeks povečanja dogovorjene porabe za občino Kočevje glede na obseg dogovorjene porabe v letu 1985 je bil 205.
Na dan 31. 12. 1986 so bili prihodki realizirani v skupnem znesku 527.228.401 in bili preseženi od planiranih za 6 %.
Realizacija prihodkov in odhodkov je. razvidna iz pregleda prihodkov in razporeditve prihodkov zaključnega računa proračuna občine, ki je sestavni del odloka o zaključnem računu.
Stanje ostalih posebnih računov proračuna:
prihodki odhodki	saldo
a)	denarna sredstva rez. 12.146.866	—	12.146.866
b)	izločena sredstva viš. 731.829	■—	731.829
c)	sred. za vars. živali 27.887.339 20.967.593 6.919.746
d)	občinske blag. rezer. 57.609.534 47.321.147 10.288.387
(Iz računa občinskih blagovnih rezerv je bilo namenjeno — 45.600.000 vezava, 459.955 din za skladiščenje in zanav-ljanje moke, 1.208.046 din za nabavo blaga na zalogo — plinsko olje, 53.146 din provizija SDK).
Zaključni račun izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 18.859.623 din. To so sredstva nerazporejenih prihodkov dogovorjene porabe in ne predstavljajo »proračunske viške«. Do te višine nerazporejenih prihodkov je prišlo zaradi korekcije dogovorjene porabe proračuna občine s strani Republiškega sekretariata za finance 31. 12. 1986. Ta sredstva so se prenesla v proračun občine Kočevje za leto 1987 in so prikazana v postavki »obveznosti iz prejšnjih let«. Razdeljena pa so bila posameznim proračunskim porabnikom po sklepu Izvršnega sveta SO Kočevje z dne 26. 2. 1987 kot obveznost proračuna za leto 1986.
Kočevje, april 1987	Gradivo pripravila
Majda LINDIČ načelnik oddelka za občo upravo
Predlog odloka o spremembi območja katastrskih občin Kočevje, Livold in Željne
PREDLOG ESA 97
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 4. čl. Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS 16/74) ter predhodnega mnenja Republiške Geodetske uprave št. 45/G—23/2—87 z dne 14. 4. 1987 ter 196. čl. Statuta občine Kočevje na seji zbora združenega dela dne___in zbora krajevnih skupnosti____________sprejela
ODLOK
o spremembi območja katastrskih občin Kočevje, Livold in Željne.
1.	člen
S tem odlokom se določijo spremembe območij katastrskih občin Kočevje, Livold in Željne.
2.	člen
Območja katastrskih občin Kočevje, Livold in Željne se spremenijo tako, da se del katastrske občine Željne pripoji katastrskima občinama Kočevje in Livold.
3.	člen
Grafični prikaz poteka meje med katastrskimi občinami iz prejšnega člena je sestavni del tega odloka, podatki katastrskega operata pa so na vpogled pri geodetski upravi Kočevje — Ribnica. Zaradi izvedbe sprememb območij v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi izdela Geodetska uprava Kočevje — Ribnica poseben spremembni izkaz.
4.	člen
Stroške za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi zagotovi občina Kočevje. Vse spremembe morajo biti izvedene do 30. 12. 1987.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. listu SRS.
Številka: 8-25/1-87 Datum: 24. 4. 1987
PREDSEDNIK SO KOČEVJE:
Letonja stane, dipl. ing.
Obrazložitev:
Predlagana sprememba območij katastrskih občin Kočevje, Livold in Željne je posledica spremembe območij naselij Kočevje in Dolga vas, ki je predvidena s srednjeročnim planom občine Kočevje in se v naravi tudi že izvaja. Razširitev Kočevja in Dolge vasi je predvidena za področje, ki leži levo od reke Rinže in trenutno pripada katastrski občini Željne. Da bi uskladili meje naselij z mejami katastrskih občin; je predlagana navedena sprememba območij katastrskih občin Kočevje, Željne in Livold. Republiška Geodetska uprava je na predlagano spremembo izdala pozitivno soglasje.
Geodetska uprava
Beležke
DELEGATSKA PRILOGA
Beležke