Gospodarske stvari. Nekaj za sadjarejce. II. Najugodnejši čas za sajenje dreves je v jeseni začenši z oktobrom do tedaj, ko začne zemlja zmrzovati. Dobro je, če se v ta namen jame že poleti ali vsaj mesec dni pred sajenjem skopajo, da se zemlja zrahlja. Drugi čas sajenja je pa spomladi, ko se zemlja že stali in ni več pričakovati prehude zime, toraj druga polovica marca in mesec april, saditi se pa mora vsaj poprej, ko začne drevje poganjati. Za to sajenje je pa dobro jame že v jeseni skopati. Zvedeni sadjarji ne priporočajo preglobokih jam, pač je pa dobro, če so kolikor mogoče široke za to, da korenine, ki rasejo na širokost, naidejo dovolj zrahljane in rcdovitne zemlje. Vprašati ?e zna, ali se sme drevescu pognojiti? Gaucher pravi, da le tisti gnoj škoduje drevescu, ki se mu ne da. Vendar je sveži hlevski gnoj preoster, ako bi ga dali neposredno na korenine. Ako se drevesce z gnojnico zalije, se mora ta pomešati z vodo, ker je drugače preojstra. Drevesce pred sajenjem v gnojnici namakati, je prav škodljivo. Najboljši gnoj ie kompost, pepel in umetna gnojila, kdor jih ima, med njimi koščena moka (superfosfat), Tomaževa žlindra in Kalijevi zmesi. Vse to pa se mora z zemlja dobro pomešati. Kako nam \e tedaj ravnati, ako sadimo mlado drevo? Skoplje se naj jama kakih 40 cm globoko in kolikor mogoče široko, zgornja živa zemlja se naj raeče na eno ztrao; spodnia bolj mrtva pa na drugo. Potem naj vse pusti do sajenja drevesca, da se zemlia zrahija. Ko se misli drevesce saditi^ se zmeče v jamo najpoprej živa zemlja infse poraeša s kakim gnojilom, potem pa se..'napolni jaraa z bolj mrtvo zemljo, ki se §6 bolj pomeša z gnojem. Potem se posadi na sredo jame kak močen kol, ki pa naj ne sega do vej drevesca, da se ob nje ne drgne, kar bi mu napravilo pozneje rano. Na to se postavi drevesce tik kola v napolnjeno jamo, in začne se ostala zemlja tako dolgo devati na korenine. dokler niso za kakih 5 cm pokrite. Nazadnje se dobro zaFije. To je važno za to, da se zemlja dobro koreninam prileže, da ne ostanejo vrnes prazni prostori, kar stori, da se drevesce mnogokrat posuSi. Ali je treba korenine prirezati? Da, in sicer se naj pustijo glavne koreninekakmali pedenj dolge, drobne stranske koreninice se pa naj čisto porežejo, ali se pa pustijo kakega pol cm dolge, kar je še boljše. Aii je treba veje obrezati ? Po skušnji pisalca teh vrstie jih je boljše prikrajšati že koj pri sajenji in sicer že zavolio tega, da pozneje veter drevesca prevefi ne maja. Lucas pravi nasprotno, pa mu ne damo veljati, da bi biio boljše, prvo leto veje neobrezane pustiti. Kakor rečeno je boljše, da se jama vsaj nekaj časa pred sajenjem skopa. Za silo pa tudi velja, če se jama naredi ravno prej, ko se drevesce vsadi. V tem slučaju se pa naj poišče za korenine v bližini kje zrahljana zeralja, ali pa se jim pridene drobnega peska iz potoka ali od kod že. Rezi na koreninah naj bojo vselej na spodaj obrnjene. Na zadnje se vse dobro z vodo zalije, in se zemlja rahlo na korenine pritisne. Zemlljo okoli vsajenega drevesca z nogami močno teptati, ni dobroi S čim se navadno pri sajenju mladega drevesca greši ? Poglavitni pregrešek je, ako se drevo pregloboko sadi. Če je drevo pa že veliko in ie bilo pregloboko vsajeno, naj se vsaj zemja okoli debla odkopa blizo do korenin. Drug nedostatek je, da se sadijo slabo ukoreninjena drevesca. Nekateri iščejo divjake za cepljenje po lesovih. Drevesa iz takošnjih izrejene ne bojo navadno imele dobrih korenin. NajboljSe je, da se divjaki zredijo v drevesnici iz peček in da se že po prvem letu presadijo. Mora se jim pa korenina vsaj za tretjino prirezati. Potein poženejo lepe stranske korenine. Nekateri menijo, da je boljše, ako se drevo v zemlji zredi. Temu pa ni tako! Tudi žival ne bode dobro uspevala, ako se jej v prvej mladosti preslabo godi! Za drevesnico se mora tedaj odbrati dobra zemlja! S sve- žim gnojem pa gnojite grede, na katere se tisto leto sejeio pečke, pa bi vendar ne bilo dobro za to, da ne pridejo mlade koreninice v neposredno dotiko z ojstrimi snovi. M. S.