g^* Natisov 15.000. *"^| „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrije : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.seprodajajopočv. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. ^sva Tebi, Ivi si nas kmete Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V« strani K 40, za '/« strani K 20, za >/» strani K 10, za '/10 strani K 5, za '/ss strani K 250, za •/«* strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 5. V Ptuju v nedeljo dne 4, februarja 1912. XIII. letnik. - a- :ol Tolovajski napadi prvakov. (H dogodkom v Pernicah pri Marenbergu.) Mi živimo na Avstrijskem, torej v pravni državi, v kateri veljajo postave in ne pest. Med divjaki se pobija nasprotnika, ali pri nas te africanske šege še niso vpeljane . . . Vendar pa se čutijo gotovi prvaški hujskači na istem .pravnem" stališču kakor afričanski divjaki. Ker ne morejo proti napredovanju pametne misli ničesar storiti, ker ljudstvo z gnjusom „vseslo-vanski" gonji hrbet obrača, hočejo ti prenape-teži s poleni in noži nasprotnike prestrašiti. Surova sila naj nadomešča pametni razgovor! In divjanje surove sile imenujejo prvaki potem „narodni odpor" ali »narodno delo". Ni čuda, da so slovenski narodnjaki spravili slovensko ljudstvo v javnosti o b v e s k r e d i t, da so osramotili slovensko pošteno ljudstvo pred vsem svetom! Divjaštvo narodnjakov, brezvestna hnjskarija teh pansla-vističnih veleizdajalcev, rodila je ta žalostni ■jispth, da smatrajo v drugih krajih slovensko ljudstvo za narod pretepačev in pobijalcev . . . Mi poznamo slovensko ljudstvo, mi vemo, da je slovenski kmet miroljuben, da le tedaj zdivja, kadar vpliva nanj prvaška hnjskarija. In ker to v resnici dobro slovensko ljudstvo poznamo, smatramo za svojo dolžnost, da ožigosimo in bičamo v javnosti brezvestne prvake, ki hočejo a tolovajskimi napadi onemogočiti napredek. Tolovaji ne smejo pri nas triumfirati, nasilneži ne smejo biti „voditelji" slovenskega ljudstva. To slovensko ljudstvo je z vsem svojim gospodarskim in kulturnim razmeram navezano na nemškega s o 8 e d a, brez katerega bi bilo za vsak napredek prešibko in preslabotno. In zato je največji zločinec nad slovenskim narodom tisti, kateri hujska Slovence v brezuspešni boj proti Nemcem. Le sporazumno, le skupno z Nemci si zamore slovensko ljudstvo vstvariti boljšo bodočnost, nikdar pa ne v boju proti nemštvu . . . Toliko smo hoteli povedati kot uvod k poročilu o žalostnih, vsake in tudi najojstrejše obsodbe vrednih dogodkov, ki so se vršili v zadnjem času v marenberškem okraju Prvaški listi so tako nesramni, da se s temi tolovajskimi napadi celo strinjajo, da jih hvalisajo in odobravajo. Slovenska inteligenca, ki bi se morala vendar zrcaliti v slovenskem časopisju, odobrava torej surove pretepače in poulične tolovaje, ki se bodejo morali za svoja Junaštva" v ječi pokoriti. Ni čuda, slovenski listi so tudi zagovarjali politične uboje, zagovarjali pokonča-vanje sadnih dreves ob javnih cestah, zagovarjali bojkot. Tako so slovenski listi le orodje v rokah brezvestnih hnjskačev in zato je slovenska revolver-žurnali8tika soodgovorna za poboje in napade ... Mi pa vprašamo : Kaj bode imelo slovensko ljudstvo od tega? Kakšne koristi bodejo dosegli slovenski kmetje v marenberškem okraju, ako se jih hujska v pretepe in poboje ter končno v ječo? Na to vprašanje naj prvaški voditelji in prvaški časo- pisi odgovorijo in izpoznali bodejo vso brezplod-nost ter zanikernost svojega poČenjanja. V naslednem podamo strogo objektivno, brezstrankarsko poročilo o dogodkih v Pernici, o katerih se bode, kakor rečeno, tudi še pred sodnijo razpravljajo. Naši čitatelji naj potem sami sodijo, kdo ima prav ! V marenberškem okraju živi gotovo število Nemcev, ki imajo svoje državljanska pravice, kakor vsi drugi narodi. Plačevati morajo svoje davke in zato jim tudi nikdo ne sme teh pravic kratiti. Prvaški hujskači pa so druzega mnenja. Že pred par tedni so hoteli v Vuhredu ustanovitev nekega nemškega društva s surovo silo preprečiti. Kčr se jim to ni posrečilo, pričeli so še bolj divjati. V nedeljo dne 21. januarja so pokazali svoja divjaštva vPernicah, mali gorski vasi. V tej vasi živeli so Nemci in Slovenci doslej popolnoma mirno med seboj. Ali prvaški hujskači iz Vnzenice so pričeli gonjo proti občinskemu predstojniku, ki vodi občino redno in izvrstno. Že zadnje voiitve v občini so bile jako viharne in se je moralo celo orožnike na pomoč klicati. Nemcev je v Pernicah 115, kakor je to dokazalo zadnjo ljudsko štetje. Ker se jih je na vse mogoče načine napadalo, hoteli so si ustanoviti društvo. To pa je prvaške hujskače, zlasti zagrizenega učitelja Hrena in kramarja Priveršeka iz Vnzenice silo raz-kačilo. Fajmošter Hauptmann je končal hitro božjo službo in je prišel s svojimi ovcami k zborovanju, na katerem je že učitelj Hren ljudi hujskal. Ker so Nemci videli, da nahujskani ljudje ne bodejo dopustili zborovanja, šli so v drugo gostilno g. Urcha. Ali za njimi so takoj pridrveli od učitelja Hrena nahujskani ljudje. In takoj so se pričeli zopet prepiri, v katerih so se odlikovali učitelj Hren, krčmar G 6 s c farna n n, komi Kocijan in žnidar Lešnik iz Vnzenice. Divjanje prvakov je bilo popolnoma neopravičeno in do skrajnosti surovo. Tako se obnašajo divjaki, ne pa ljudje! Učitelj Hren je ta dan dokazal, da spada v hlev, ne pa v šolo. Upamo, da mu bode šolska oblast to tudi povedala. Med prvaškimi hujskači je bil posebno predrzen tudi kramar Priveršek, ki je zvonil s kravjim zvoncem in je s tem dokazal, da bi bil najbolj primeren za pastirja. Potem so hujskači silili proti mizi g. občinskega predstojnika Christofl, katerega je učitelj Hren tudi s palico udaril, tako da je pričel takoj krvaveti. Junak Priveršek je skočil na klop in udrihal s palico po g. Christofel, ki se je seveda tudi branil. Razbili so -mize in stole in več Nemcev je krvavelo. Zunaj pa je stal fajmošter in ni našel besedice, da bi to protikrščansko divjanje vstavil. Nemški govornik g. M a se h k e je skušal ljudi pomiriti. Vprašal jih je, ali hočejo kri prelivati in družinske očete v ječo spraviti. Tako se je končno vendar vse pomirilo. Nemci so šli potem v hišo g. Christofl, kjer so društvo ustanovili. Tudi tam je hotela nahujskana so-drga motiti, pa se ji ni posrečilo. Najbolj divjajo prvaki proti g. Christofl. Kramar Priveršek je hotel od učitelja Hrena revolver, da bi na Nemce streljal. Opozarjamo državnega prav- dnika na to ! Tako „ku "uro" so pokazali prvaški hujskači v Pernicah ! Iu zdaj vprašamo mirne, trezno misleče slovenske kmete: Ali je to dostojno in koristno? Ali niso taki prvaški divjaki in tolovaji vredni, da bi jih ljudstvo samo z brcami iz dežele pognalo? Mi hvala Bogu še nismo na Srbskem in Ruskem, kamor hočejo prvaki avstrijsko domovino prodati, — pri nas veljajo še postave! Kmetje! Držite skupaj in ne pustite se zapeljati od prvaških hnjskačev ! Politični pregled. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je 27. januarja s svojo soprogo obiskal nemškega cesarja v Berlinu, ki je praznoval svoj rojstni dan. Letošnji nabori. Poročali smo v zadnji številki (kakor razni drugi listi), da se bodejo letošnji vojaški nabori bržkone zavlekli. Zdaj pa se zopet poroča, da to ni istina in da se bodejo ti nabori kakor vedno v aprilu vršili. Razpisalo se bode nabore že februarja ali marca meseca. Cerkveni jubilej. Iz Rima se poroča, da se delajo v papeževi palači velike priprave, da se bode v prihodnjem letu (1913) praznovalo 1600 letnico onega dneva, ko je cesar Konstantin proglasil krščanstvo za državno vero. Cesar Konstantin bil je 1. 274 v današnjem Nišu (na Srbskem) rojen in je postal 1. 306 rimski cesar. Leta 313 pa je proglasil v Milanu krščanstvo za državno vero. On sam se je pustil šele kratko pred svojo smrtjo (leta 337) od papeža Silvestra I. krstiti . . . čudno je, da cerkev doslej ni nikdar praznovala obletnice tega dneva. Oproščeni morilci. Kakor znano sta svoj čas na Ogrskem brata Szilinski ustrelila iz političnih vzrokov kmetskega poslanca Achima. Morilca sta bila od porotnikov oproščena, kar je pač značilno za madžarske pravne nazore. Ma-gnati smejo pač vse storiti, — celo pobijati! Ljudsko štetje. V zadnjih 10 letih je v Avstriji v glavnih mestih število prebivalstva za sledeče številke naraslo : Dunaj.....302.100 Baden.....14.000 15 200 9.000 3.140 13 588 14.900 3.800 4 700 10.170 5.100 Bregenz .... 4.080 Praga..... 1.890 Okolica Prage . 98000 Anesij..... 16000 Pilsen..... 24000 Teplitz .... 13.500 Brno..... 15.700 Mor. Ostrava Troppau . . Teschen . . Lvov . . . Krakova . . Cernovic . . 23 000 4.100 11300 46800 28000 19 200 St. Poten Linz .... Salzburg . . . Gradec . . . Okolica Gradca Maribor Celovec. . Beljak . . Ljubljana Trst.....50.800 Gorica .... 5.500 Pulj......28 100 Innsbruck . . . 12.100 Odstopil je hrvaški ban dr. pl. Tomašič. Za njegovega naslednika bil je imenovan sek-cijski šef dr. pl. Čuvaj, ki ima pa tudi jako veliko nasprotnikov. Politični položaj na Hrvatskem je vsled tega hudo kritičen. Državnozborske volitve v Nemčiji, ki so se pred kratkem vršile, končale so z velikanskim dobičkom za socialno demokracijo, ki je sedaj najmočnejša stranka v nemški državni zbornici. Zader..... 3.700 — 2 um nei Pri hladnejšem!! VremenU se Priporoma Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje °ei Izid volitev je sledeči: skupaj Stranka glavna volitev ožja volitev 1912 1907 12 93 103 Elzačani.....5 — 5 4 Kor.zervativci ... 27 16 43 67 Drž. stranka .... 5 9 14 24 Gosp. stranka ... 1 8 10 22 Ref. stianka .... — 3 3 — Zveza kmetov ... 1 — 1 — Bav. krr.etska zveza . 1 2 3 — Nac. liberalci ... 4 41 45 55 Napredna ljudska s'r. — 41 41 50 1 2 6 Bav. liberalci ... — 1 1 — Socialni demokrat je 64 46 110 43 Poljaki......14 4 18 20 Lotringovci .... 1 1 1 — — 1 — Uspeh socialne demokracije je pripisati v prvi vrsti raztrešenosti in r esložnosti meščanskih strank. I Zobna krema _ Ustna voda M Dopisi. Sv. Trojica V Slov. gor. Smrtna kosa nam je vzela dne 21. januarja starega kmeta Johana Pauritsh v Verjanah, kateri je kmetijstvo leta 1848 od svojih Btarišev prevzel. Leta 1909 mu je umrla žena, rojena Caf,, s katero je 58 let v srečnem zakonu živel. Pokojna sta cenila nekdanjo nemško šolo in sploh rada zagovarjala nemški jezik. Za njima žaluje 5 otrok, vsi omoženi in dobri gospodarji ter gospodinje. Naj bode ranjkemu žemljica lahka! Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo so naš gospod župnik z različnimi besedami njihovo ne-voljo nad „Štajercem" odkrili, ako ravno „Šta-jerc" tega gospoda še z nobeno črkico ni omenil in tedaj tudi nimajo vzroka k nevolji. Ako jim ni povolji, da v naši fari večjidel kmetov ne trobi v klerikalski rog, njih tudi to ni treba žalostiti, ker ja tudi ti napredni kmetje dajo Bogu kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega. Tedaj je pika kje drugod! Morebiti je jeza nad tem, ker vidijo, da volitve dne 9. februarja v cerkveno-konknrenčni odbor ne bode veliko novega prinesle in da bodo zopet dobri naši kmetje v odbor prišli, kateri bodo za cerkev dovolili, kar je potrebno, ne pa nove hleve, da se ljudstvu breme še bolj obteži. Kakor znano, so gospod župnik sedajnemu načelniku tega odbora povedali, daje samo 10 kron v tej blagaj-nici ostalo. Ne vemo, kak je ta račun ; ali znano nam je, da je darovala pokojna dobrotnica Ma-ria Kukovec 1.000 kron za cerkvene potrebščine. Ker pa je nova streha na cerkvenem poslopju tudi cerkvena potrebščina, bodete že tudi morali teh 1.000 kron poiskati, predno se bode posestnikom novi davek naredil. V nadalje pa pustite „Štajerca" na miru, če hočete da tudi on Vas v miru pusti. .. Domačini. Iz Slovenskih goric. Beli sneg je prišel in je zopet odišel. Ali Roškarjeva podpora kmetom ni prišla, čeprav jo je tako dolgo in tako široko-ustno obetal. Roškar je menda že dobro vedel, da Be bode letos treba zopet potegniti za kaplane. Kajti kaplani so vendar veliki revčki. Eden ali drugi od. kaplanov bode moral zopet pomagati za babico in ziboljko in dati še kakšen goldinar za žemljiko sinku ali hčerki na mleko. Zato se bode moralo pač zopet kaplanom plačo zvišati. Tako se bode že RoŠkar za svoje agente potegnil, za kmeta pa ne, kajti kmet mu je bil itak vedno le deveta briga. Kmet iz goric. Gornji Porčifi pri sv. Lenartu. V soboto zvečer dne 27. januarja je v Župančovi gostilni neki tat pokradel mnogo mesa in špeha. Ali tat ni imel sreče. Dobil ga je na cesti v Ledineku neki fant. Tat je vrgel meso in špeh proč in je tako ušel. Pazite na svoje stvari, kajti takih ptičkov je dosti! Polenšak. Laž je pač glavno orodje klerikalcev. Kakor znano, je naš župnik tožil zvonarje, ki so zvonili pokojnemu Nedelku. V tej fn*hi ia *rmnik nisal. da sa vsakemu siromaku ljudje, ali ni to grda laž?! Ali toženi možje so morali ptujskemu advokatu dru Brumenu stroške plačati. Dr. Brumen tega ne vidi, saj mu pravijo, da je dr. Slepič; ali mi vidimo vse. Dr. Brumen jo na povelje fajmoštra trdil, da se vsakemu siromaku na dan pokopa brezplačno zvoni. To je laž! Umrla je sirota Šegulka, umrl je 90 letni starec Nedelko, zgorel je šele zadnjič nesrečni viničar Novak; — ali na dan pokopa se ni nobenemu zvonilo! Pač pa se zvoni klerikalnim samomorilcem. . . Tako se je pred ] sodnijo laž za resnico stavila. Naš župnik želi menda postati advokat, ker dela obenem prakso j pri sodniji in pri dru. Brumenu. . . Krščanstvo i pa je fajmoštru itak deveta briga! Farani. Sv. Barbara v Halozah. Moramo res občudovati hladnokrvnost naših vbogih Haložanov, ko pridejo taki poslanci kakor je Brenčič ali Pišek k nam učit nas, kako bi si morali pomagati pri gospodarstvu oziroma vinorejstvu in drugih panogah kmetijstva. Ali najbolj se zanima, da se častita gg. duhovnikom, kateri ga spravijo do masne službe; drago za svoje vo-lilce itak ne doseže. Nam se je le čudno dozdevalo, ko je g. župnik povzel besedo ter dejal: ali ste ga slišali, kako zna slovensko govoriti? Res, od takšnega poslanca tedaj imate pričakovati vse, ter zraven še duhovnik, ta bo vas znal prav dobro dreti, ako bo le od kaj vzeti: Korošec za nas tako skrbi, da bomo v peklu globlje vsi; mi dreti čemo Vas do iosti, in Vam posljedni vinar zmolsti, le verno Vi nas poslušajte, poslancem našim pravo dajte, podpirajmo se volje rade, ne plačamo občini doklade, povsod pa čemo prvi biti, po našej volji vse se siti; kdor slepo vas ne bo ubogal, mu rečemo bo večni trogar, bo naše duše nosil v pekel, kakor je Kristus nam vsim rekel; mir bi vsem ozna-njevali, pa ne sovraštva razširjali. Kedar pride jeza od gospoda, tedaj bo nam pač predla huda; meseni vsi smo tak zares, to pravila Lizika je dnes. . . Gorski. Sv. Barbara v Halozah. Dne 21./1. t. 1. je imelo tukajšno kat. izob. društvo svoj občni i zbor in je pri tem povabilo tudi g poslanca i Brenčiča, da je predaval o svojem delovanju v | drž. zboru. Večkrat je omenil, da deluje za svoje volilce, ali '/, zbrane mladine zlasti ženskega spola ni bilo volilcev in tem je lahko klobasa-ril o svojih uspehih. Ali še ti mu niso verjeli, izrazil se je celo v svoji ošabnosti, da bode tiste osebe, katere pravijo, da ne zna slovenski, iz župnije spravil, ako se njega sploh razjezi ali razžali. Tukaj izvirni dopis na vdovo Jurgec v Gradišah z lastno roko njegovo pisan, da se čitatelji »Štajerca" prepričajo o pogreških v slovenščini in nemščini, ki jih dela Miha: „Gradiše dne 9. septembra 1911. Visoki deželni šolski svet v Gradcu. Podpisana vdova uljudno prosi visj deželni šolski svet v Gradca da hi si karen opustila, ali vsaj zmajšala, ker moj sin Mihael Jurgec, je bil po veliki noči spet bolan na nogi in zategadelj spet ni mogel redno šole obiskati, kar sem tudi g. učitelju naznanila in sem prosila da se ga opraviči. Ker pa je omenjeni moj. sin najstarejši in vzadi mam še bDlj majhne 3[ otroke kateri mi nemorejo še nič pomagati za-1 tegadelj sem bila prisiljeno, si ti večjega otroka: doma podržat, ker nemorem drugega si držat ker nimam začim, končno še enkrat ponižno! prosim visoki deželni šolski svet v Gradci ustni-! lite se meni uboge vdovo in mi karen opustite! j ali pa vsaj znižajte. Z odličnim spoštovanjem pose8tnica v Gradiščah s. p. ev Barbara v Hal ložah niže Ptuja Potrjujem da so njene prošnje!. uvažuje. Spotšovanjem Mih. Brenčič 1. r. državni)! poslanec. An hohen Landes Šalrat in Grac Ab-J send., Mih. Brenčič Reichratsabgeordneter Pichell dorf b. Petau". — Taka je torej slovenščina i« pa nemščina Miheta! Sicer pa možicelj sam nej ve, kako se smeši v javnosti in kako je le igračka v rokah politikujočih farjev. Mi Haložani se od klerikalcev ne pustimo več farbati! Brenčič tiho je odlazil, Kaplan za njim takoj se sblasil Le župnik se zamudil je, V stranski sobi Rejharje Mu Lizika jo tako djala: Ne bom z Brenčičom občevala, Poprej bil hujde je krvi, Kdo ve, kaj bi izmislil si... Pri lepej Liziki (Svaritelj). Iz Kozjanskega Okraja. V „Slovenskem gospodarju" z dne 15. januarja t. 1. skuša neko neumno dopisunče opravičevati župnika Varkelca' v Dobju; alr-žalibog se mu to ni pogodilo. Ako; hoče Varkelca opravičiti, da ni resnica, kar sa^ mu je v »Štajercu" z dne 24. decembra 191V predbacivalo, v zadevi farške posojilnice v Dobja, katero vodi le župnik Vurkelc sam, — moral b|| navesti dokaze, moral bi tudi dotična ženska, katera je trdila, da ji v farovžki posojilnici? shranjenega denarja manjka, na odgovor klicati £ na ta način bi se opravičovanje kot resnično smatralo; pa na vse drugo žlobudranje, katero ni z dopisom v „Stajercu" z due 24. decembra 1911 v nikaki zvezi. »Slovenski gospodar" iz* javlja dalje, da dopisnik „Štajerca" z dne 24. decembra 1911 mora že biti nekje blizo Dobja-doma, da gosp. Varkelca pozna. Oh, čez vse ne- Veliki požar v Ameriki. Pred kratkem izvršil se je .v Novem Yorku velikanski požar, ki je napravil za 200 milijonov kron škode. Pogorela je palača Equitable. Gasilci so imeli zaradi groznega mrazu jako težavno delo in so bili pravzaprav brez moči, da bi vstavili plamena. Mraz je bil tako hud, da je voda v gasilniških ceveh takoj zmrznila. Parne šprice so bile v kratkem času z debelim ledom pokrite in istotako so bili gasilci podobni sneženim možem. Naša slika kaže spodaj prizor pri požaru, zgoraj pa z ledom pokrito parno brizgalno. Zahtevajte povsod ■v »Štajerca" dj£nj£nS£K^£n3£»<^£»4j£nij£n^£]> sm pri: so Nis gle pa Vi umno dopisanče, kar smiliš se nam da si tako neumen; misliš da župnika Vnrkelca samo v Dobjn poznajo? To bi bilo sicer dobro za njega, pa poznajo ga po širokem, posebno dobro ga poznajo v Gomjemgrada, tam ko je dalj časa kaplanoval. Ponesrečena rodbina „Kolenc", katero je Vnrkelc v dosmrtno revščino pahnil, se ga gotovo še dandanes dobro spominja. Ali mislite, klerikalci in dopisani ^Slovenskega gospodarja", da je svet na lumparije, katere je uganjal Vnrkelc v Gomjemgrada, že pozabil? Ako to mislite, se grozno motite, sicer smo pa pripravljeni iste še enkrat spraviti v javnost! Kaj pa je s tisto žensko, katera je pred par leti prišla k Vnrkelca po škapulir, in sta bila zaprta v sobi; ali je bila ta ženska iz Gcrnjegrada. kakor je Vnrkelc rekel; ali je bila Gretaroa? Hočete, da Vam to tudi dokažemo? Ne bodemo žlobudrali kakor dopisanče v „S!ov. gospodarju"; kar pišemo upamo si tudi dokazati, ako ravno nismo nekje blizo Dobja doma. Medice cure te ipsam! Pa na svidenje. Sladkagora. Dragi „Štajerc"! Naš č. g. župnik Martin Krajnc popravlja naš dopis iz prve štev. .Štajerca" v 3. štev. „Slov. Gospodarja" tako smešno, da se je moral sam sebi smejati. Med dragim piše: Laž je, da bi bili prišli v volilno sobo samo vaši' odborniki, bili bo tndi trije naši tamkaj. Potem pa zopet piše: Nismo natančno vedeli za mnenje naših treh glede osebe kandidata; torej se takrat ti trije niss ločili od naprednih. Ob takih priložnostih bi se moralo na klerikalce obesiti trakove „ Marijinih devic", da ne pride kaka pomota. Nadalje popravlja: Laž je, da bi bil šel jaz k vsakemu odborniku. Radi volitve posebej nisem bil pri nobenem. Res je, da sem se peljal dan pred volitvo k cerkvenemu ključarju odborniku na izprehod. Z njim pa smo bila radi volitve že davno dogovorjena. Torej ste že, č. g. župnik, davno agitirali in gotovo tadi takrat, da ste šli k dragemu, ker Vas je vabil ter da mu niste nič prigovarjali, no nekaj ste mu vendar le morali reči, sicer bi ga ne bili vabili in za cucka imeli. Nadalje pišete: Laž je, da bi si ne npal k nekterim odbornikom ; no tega pa ravno nismo videli, da bi se bile Vam hlače tresile, samo to, da šli niste in zanesljivo 03ebo poslali, kakor sami potrdite; kar pa je bilo obveščanja, pa je to bilo le agitiranje po našem mnenju. Vi pravite: Laž je, da bi bili zatožili našteti možje vsaki p d 4 000 K ; o tej stvari pa vprašajte Vašega prijatelja Pongraca; on Vam bo povedal, da si je moral pri Franc Rupniku posoditi 2.000 K, svojih je pa imel tudi 2.000 K, ter založil 4.000, ko to izveste, pa le v „S!ov. Gospodarju" povejte, da je le res, da so morali denar založiti. Tadi ste pisali: Laž je, da bi se bilo pod svojim vedatvom prosjačilo posojila pri raznih zavodih. To je pa že preveč za Vas ; zakaj pa niste „Štajerčevemu" dopisnika zanikali, da bi bili svoj pečat potrebovali; no ako ste tega potrebovali, je bilo menda le Vaše vodstvo! Naposled vprašate za patent na laži in obrekovanja. Takaj Vam odgovorimo sledeče : prečitajte pridno knjigo „Moraltheologie", pa boste Ž9 zvedeli, kdo sme lagati, obrekovati in več druzega storiti v svoje stranke korist, Iz Jurovec. (Mali n z m o v i č). Krčmar Gomilšek je že večkrat opazil, da je 15 letni fant Miha Rozman iz Jurovec imel pri mizuici opravka, v kateri ima denar spravljen. Ker pa je fant si vedno privoščil mastnega proleka in starega vina in sedel zmiraj dolgo v gostilni, je dečka skrivaj opazoval. Komaj je bil sam, skoči kot maček k miznici, v kateri je denar in ga urno dene v žep. Ni imel več časa miznice zapreti, ko stopi krčmar in ga izroči v roke pravice. Mlad je počel, kaj še bo vse iz njega? Novice. Ponesrečena nadvojvodinja. Pri mestu Saybus v Galiciji ponesrečila je nadvojvodinja Marija Terezija, soproga nadvojvode Kari Štefana, Zabavala se je namreč na ledu; pri tema je iz-drsnila in padla tako nesrečno, da si je zlomila sprednji del kosti na čela. Zdravniki so jo morali takoj operirati, da so odstranili kosce kosti. Upajo, da ji vrnejo zdravje. Svetovna Žetev. Ogrsko poljedelsko mini-sterstvo objavlja številke o svetovni žetvi leta 1911. V petih glavnih vrstah žitja se je v preteklem leta pridelalo 3.241 milijonov centov. Ker se je prejšno leto pridelalo 3.566 milijonov, je torej za 325 milijonov manj zraslo. V nasled-nem podamo številke: 1911 1910 razloček milijonov centov pšenica . . . . .... 96060 99554 — 3494 rž...... .... 454 42 459.93 — 551 ječmen . . . . .... 35464 36269 — 805 oves..... . . . . 568 88 64121 — 7233 koruza . . . . .... 902-46 1107-50 — 20504 Skupaj 324100 356687 — 325-87 Najbolj slabo svetovno žetev je opaziti torej pri koruzi. Leta 1909 se je vsega skupaj pridelalo 3510 in leta 198 3165 milijonov meterskih centov. Potrebovalo se je pa v 3 letih po celem svetu te-le množine žitja : 1911 1910 1909 milijonov centov ......1009 37 970-40 93380 .........468 94 465-46 43077 ječmen.........^36587 35537 361-40 oves..........589 76 63267 60051 koruza.........93648 102542 99479 pšenica Skupaj 337042 344932 3321-27 Pač velikanske množine, ki jih vstvarjata zemlja in — kmetova roka 1 Živinoreja v posameznih državah. V listu „Stat. Jahrbuch f. d. Deutsche Reich 1911" objavljen je zanimivi pregled o stanju živine v poglavitnih državah v razmerju s številom prebivalstva. Na vsakih 1000 prebivalcev odpade : konjev govede svinj* ovc in koz Evropa.....110 329 163 465 Avstrija ... 60 333 164 92 O g r s k a .... 90 299 230 353 Nemčija .... 67 318 341 119 Anglija.....42 190 64 730 Danska.....207 867 567 280 Holandska ... 56 290 148 104 Združ. dri. Am. . 229 751 520 662 Iz teh številk je razvidno, da je Danska (Dane-mark) glede živinoreje najboljša. Nova živinska kuga se je pokazala na Tirolskem. Imenujejo jo „Kalberrahr" (driska telet). Povsod poginevajo teleta. Doslej je več kot 800 telet na tej kugi poginilo in bolezen se še vedno razširja. Novo krompirjevo bolezen opazujejo na Francoskem. Povzroči jo mala mrčes („phtorinaea Solanella"), ki leže svoje jajčke zlasti v krompir, kateri je že v kleti ležal. Profesor Picard, ki je to bolezen štndiral, priporoča proti nje kajenje z žveplenim vodikom (Schwefelwasser-stoff). Baje se pa francoski kmetje tega sredstva še branijo, tako da se bolezen vedno bolj razširja in da uniči liki trsni uši velike nasade. Ta krompirjeva bolezen se je iz Afrike zanesla. V Švici so prepovedali psom repe in ušesa odrezati. To je pametno, kajti to trpinčenje vboge živali sploh nima nobenega pomena. Prismojena babnica. V Budimpešti je umrla te dni neka ženska Cobo, ki je glasom testamenta zapustila svojemu psičku 25.000 kron. Psiček je bil edino živo bitje, ki ga je pokoj-nica okoli sebe trpela. Koliko revnim ljudem bi se lahko s tem denarjem pomagalo! Izseljevanje v Florido. Glede gospodarskih razmer, ki jih je vpoštevati pri izseljevanju v državo Florida (Zjedinjene države Amerike), se opozarja, da je Zahodna Florida vsled svoje pogoste peščene, suhe, deloma z ilovnatimi plastmi prešinjene zemlje, koje obdelovanje zahteva velikega truda in obile gnojitve, v poljedelske svrhe le malo pripravna. Ondot nahajajoča se redka industrija je v rokah domačega prebivalstva in dajo komaj tema zadostnega dela. Dasi so gospodarske razmere v Vzhodni Floridi v obče nekoliko ugodnejše, so vendarle male koristi in življenske možnosti, ki se sploh v državi Florida nudijo našim izselnikom. Odpravljeni prazniki. Znani odlok papeža Pija X. „Sapremi disciplinae" z dne 11. julija 1911 stopa zdaj polagoma v veljavo; goriški nadškof ga je že razglasil in uveljavil. V zmislu tega odloka se odpravi sledeče praznike: 1. Svečnica ali Darovanje Gospodovo (2. februarja). — 2. Oznanjenje Marijo Device (25. marca). — 3. Rojstvo Marije Device (8. septembra). — 4. Velikonočni pondelek. — 5. Binkoštni ponde-lek. — 6. Sv. Štefana dan (v Božiču). — 7. Sv. Jožef, se ne bode več praznoval dne 19. marca, temveč v nedeljo po 19. marcu. 8. Vsi drugi prazniki, katerih je še 9, ostanejo i zana-prej. — Razlogi, ki so papeža dovedli k tej odpravi omenjenih praznikov, so m. dr.: gospodarsko oškodovanje trgovine in prometa vsled prevelikega števila praznikov; oškodovanje delavcev, ki vsled praznikov mnogo zaslužka izgubijo; vedno večja draginja,- onečaščenje praznikov po gostilnah itd. Prazniki, ki so tudi pri nas odpravljeni, veljajo torej za navadne delavnike, na katerih ni greh delati in ni treba v cerkev hoditi. Iz Spodnje-Štajerskega. Štajerski deželni zbor. Tudi seja z dne 25. januarja ni prinesla odločitve. Bila je zaključena, predno je prišel deželni zbor do razprave prevažnega dnevnega reda. Spravna pogajanja še niso bila končana. Zaradi tega tudi še nismo mogli telegrafičnim potom uspeh teh pogajanj in splošni položaj v zadnji številki .naznaniti. Tako seje vsled krivde politično zagrizenih slovensko-klerikalnih poslancev zopet dragoceni čas in dragoceni denar ljudstva brezuspešno zapravljalo. Ravno v tej seji so slovensko-klerikalni poslanci predložili celo vrsto predlogov, s katerimi se bodejo gotovo zopet pred svojimi nevednimi volilci (jahali. Nekaj teb predlogov je celo nujnostnih. To je brezvestna igra in nesramna špekulacija na neumnost ljudi. Kajti klerikalni prvaki obstruirajo iste predloge, katere so sami stavili! Zdaj predlagajo to ali ono, kar bi bilo morda potrebno in koristno in ko hočejo drugi poslanci o zadevi razpravljati, ko bi bilo treba o predlogu sklepati, nastopijo klerikalci zopet z obstrukcijo in ne dopustijo hladnokrvno ne razprave ne sklepanja. . . Ali ni to politična Inmparija najgrše vrste? — V zbornici sami se je na tej seji uredilo razne odseke, izvolilo načelnike in njih namestnike in sprejelo za razpravljanje razne predloge. * * * Zopet en teden »pogajanj", baratanja in mešetarjenja! Položaj v deželni zbornioi še vedno ni rešen in čeprav se je sicer že skoraj sleherno upanje izgubilo, poskuša vlada še vedno, doseči delozmožnost zbornice. C. kr. namestnik ima sicer že dovoljenje za odgoditev odnos a o razpust deželne zbornice v žepu. Ali tega resnega koraka noče preje napraviti, dokler niso zadnji upi po šumeči Muri splavali. .. Tako bode prihodnji torekzopet seja deželne zbornice, na kateri se bode pač končno videlo, ali je mogoče, s sedanjimi poslanci delati ali ne! — Velikanska je odgovornost, ki si jo nalagajo s 1 o v e n s k o-k 1 e r i-kalni poslanci s svojo brezvestno obstrukcijo. Verujemo, da se čuti mladi kaplan dr. Korošec kot junaka, ako vidi, da je gospodarski razvitek cele dežele odvisen od njegove zagriže-no-tumaste glave. Ne verujemo pa, da bi si znal ta duhovnik „svete" politike in pridigar nekrščanskega sovraštva predstavljati, koliko revščine, gorja, bede in trpljenja, koliko izgubljenih kmetskih eksistenc ima slovenska obstrukcija Vaše zdravje 992 dobite I Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, živci, muskeljni in žile bodejo krepki «._«-_!-_ o..!j _ __ m..«..!J« 0-;-l_._: .____. B V f-----1— I-J-l------1—--------------------.-I----- " Vaše spanje zdravo, zopet se dobro poču- ir e»_ii— ot. na vesti. To ne premisli ošabni katar, še manj pa premislijo to Pišeki, Novaki, Terglavi in ednaki modrijani, ki so le nekaka skupina „Iajbknehtov" dra. Korošca . . . Več kot 18 dni je zdaj že zopet deželni zbor skopaj in še vedno ni na jasnem, je-li bode zamo-gel delati ali ne. Toh 18 dni je torej po sloven sko-klerikalni krivdi zapravljenih. In to košta denar! Le na dijetah za zunanje poslance se je v teh 18 dneh izplačalo 16 500 kron. K temu pridejo še dijete graških poslancev, ki znašajo najmanje 4000 kron. Nadalje pride na potnih troških in povrnilah čez 1000 kron, za sloge, razsvetljavo in kurjavo dvorane, za tiskovine in štenografe okroglo 10.000 kron. Stvar stoji torej takole: Niti trohice koristnega dela ni storil deželni zbor v teh 18 dneh, ker slovenski klerikalci niso dopustili dela. Pač pa se slovenski poslanci niso branili jemati denar. Vsled slovenske obstrukcije se je v teh 18 dneh zapravilo skupaj 31 tisoč kron krvavega ljudskega denarja . . . Ljudstvo, kaj praviš k temo ? Vboga „Sloga"! Nam se ta listič res smili, ker dela tako krčevite poskuse, da bi si obdržal življenje, ko je vendar že davno smrti namenjen. V Ljubljani se je „Sloga" napihovala, kakor znana tista žaba, bi je hotela doseči volovo velikost, pa je končno vsled samega napihovanja počila. Nikdo je ni vpošteval, ne liberalci, ne klerikalci, ne Nemci, ne Slovenci. Vsi so se njenim 8redujoveškim nazorom smejali. Potem se je hotela „Sloga", ki je bila v prvi vrsti „lajb-žurnal" hofrata Ploja, v Celje preseliti. Ali celjski narodnjaki so sami dovolj bankerotni, tako da ne potrebujejo še dragih bankerotnih podjetij. In pokazali so ji s polenom vrata. Kaj zdaj ? V Ljubljani „Sloge" niso več hoteli, v Celju je niso hoteli, v Maribora tudi ne. Kaj zdaj ? Dolgo so „31ogini" modrijani premišljevali, ali končno so veudar sklenili, da ostanejo na Kranjskem. In odpotovali so v neko tiskarnico na Krškem. Tam tiskajo zdaj „SIogo". Zanimivo je pa to, da je zdaj sploh nikdo več ne mara. Celo tisti ptujski „Plojaši", ki so jo ustanovili in vstvarili in napolnjevali z največimi neumnostmi in njene dolgove plačevali, — celo ti „slogaši" so se zdaj „Slogi" izneverili in je ne marajo več . . . Liberalci je torej ne marajo, klerikalci tudi ne, „slo-gaši' ne in — edino mi „Štajercijanci" imamo ,Slogo" radi, ker nam dela toliko zabave in ker je prava podoba zmedenosti v slovenski politiki. Cnjemo, da bode „Sloga" na pustni dan posebno številko izdala. To bi bilo vsekakor potrebno, kajti bilo bi — primerno ! Dobil jih je! Iz Slo ven j e-Gradca se poroča: Znani tukajšni prvaški Jaka je doživel že mnogokrat kaj neprijetnega, ker hujska vedno proti vsem, kar je naprednega ali nemškega. Pred kratkem pa jo je posebno hodo skupil. V neki gostilni sta sedeli dve ženski in se mirno z drugimi gosti zabavali. Kar nakrat vstopi Jaka, poln rajne kapljice iz svoje branjerije. Pričel je seveda takoj psovati in je na nesramni način ozmerjal ženi. Ali te dve ženi sta Jakeca prijeli, čez mizo položili in prav pošteno pretepli... Oj majka Slovenija, kakšna sramota! Podpora za okraja Celje in Mozirje. Kmetijska družba in kmetijske zadruge na Štajerskem so delale na vse moči, da dosežejo za vboge kmete v celjskem in mozirskem okraju, ki so bili po lanski suši tako težko oškodovani, nekaj državne podpore. To se jim je tudi posrečilo. Ministerstvo je dovolilo v ta namen 160.000 K podpore za nabavo iu razdelitev krme ter stelje... To je pametno gospodarsko delo. Slovenski poslanci pa se pehajo za brez-plodaimi političnimi hajskarijami, medtem ko ljudstvo v revščini umira! Občinska šparkasa v Ormožu sklenila je na seji direkcije z dne 9. januarja, da vpelje v svoji pisarni nedeljski počitek. Pisarna šparkase je torej odslej v nedeljah zaprta. Požar. V Ferlični pri Rogatcu pogorela je hiša posestnika Jožefa Bele. Komaj da so si prebivalci svoje življenje rešili. Vse drugo je zgorelo. Škode je za 4.000 K, posestnik je le le za 1 000 K. zavarovan. Zaprli so v Mariboru iz ječe v Wiener-Neo-stadtu pobeglega tata Janeza Jiriček. Našli so pri tem nevarnem zločincu mnogo tatinskega — 4 — orodja. Istotako so zaprli v Mariboru deklo Marijo Ribič iz sv. Petra, ki je že petkrat zaradi tatvine predkaznovana. Zanemarjeni fantje. V sv. Kungoti pri Konjicah so fantje Juri Spile, Anton Vivod in Anton Hren v cerkvi božjo službo motili, kadili, ugašali sveče in uganjali druge take bedarije. Poredneži se bodejo imeh' zaradi motenja vere zagovarjati. Neprijetno presenečenje je doživel fant Anton Purkert pri Brežicah. Prišel je ponoči k oknu svoje ljubice in je trkal. Ker mu nikdo odprl ni, razbil je eno šipo in šel v sobo k postelji. Ali v postelji je našel očeta ljubice, ki ga je s hlačinim jermenom pošteno pretepel. Potem je prišel hlapec in vrgel fanta iz hiše. Dragi dan je moral Purkert v bolnišnico, kajti imel je na glavi smrtnonevarno rano. Preiskava bode dognala, kako je ta rano pridobil. Ustrelil se je v s?. Jerneju pri Vranskem posestnik Anton Piki. Vzrok samomora ni znan. Otrok in pištola. Šolar Jožef Zabrl iz Rogatca igral se je s pištolo, ki se je nakrat sprožila in je otroka na levi roki težko ranila. Razmesarjenega mrliča neznanega mladega moža so našli na progi Otični. Bržkone se gre tu za kakšnega samomorilca. Pazite na deco! Posestnik Martin Koprive pri Brežicah je šel v cerkev in pustil svojega 6 letnega sinčka samega doma. Otrok se je pričel z užigalicami igrati in nakrat je pričelo goreti. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje, pohištvo, krma itd. Škode je za 5.000 K in nesrečni posestnik ni zavarovan. Žilo prerezal si je v Podgorju posestnik Franc Prednik. Ko je klal svinjo, mo je namreč nož izdrsnil. Ranjen je smrtnonevarno. Rudarska smrt. V Trbovljah padel je radar Franc Kranjc v 30 metrov globoki šaht. Nesrečnež je bil seveda takoj mrtev. čudna smrt. 7 mesečni otrok posestniške hčerke Marije Komer v Kotu pri Konjicah je umrl na čadni način. Sami se, da je umrlo dete nasilne smrti. Preiskava bode resnico do- Nenadzorovani otroci so se igrali pri tovarni cinka v Gaberju. Šolar Franc Jošt je padel pod nekega „hunta"; bil je tako težko ranjen, da so ga morali v bolnišnico odpeljati. Ogenj — ena oseba zgorela. Iz Polenšaka se nam poroča: Dne 24. januarja zntraj je nastal ogenj na Polenšaku. Ogenj je vpepelil gospodarsko poslopje, v katerem je bil viničar Jožef Novak. Nesrečni Novak našel je tudi sam smrt v plamenih. Bil je tako sežgan, da sploh ni bilo več videti, je-li to telo človeškega bitja ali ne. Glava mu je popolnoma odgorela. Bog daj duši mir! Ustrelil se je v Ptuja davčni oficial Bortsch v svoji pisarni. Zadel se je tako dobro, da je bil takoj mrtev. Vzrok samomora je iskati v nekaterih nerodnostih v složbovanja. Pokojnik bil je sicer jako trezen in soliden človek. Družinska žaloigra, ki se je pred kratkem v Ptuju dogodila, našla je zdaj svoj žalostni konec. Kakor znano, je kavarnar Kossiir iz ljubosumnosti streljal na svojo ženo, na svojega ljubkega 4 letnega sinčka in na-se. Zdaj je Kossiir, ki gotovo tudi duševno ni bil zdrav, v bolnišnici v Gradcu umrl. Istotako je nesrečni deček moral izdihniti svojo nedolžno dušo. Edino soproga živi, pa tudi ona je hudo ranjena. Uboj. Pri nekem plesu v Šikoli prišlo je med lanti in slučajno navzočimi vojaki do prepira. V pretepu pa so pričeli vojaki s puškami ojstro na fante streljati. Anton Horvat iz Pongerc je bil tako hudo ranjen, da je v bolnišnici umrl. V Savinjo skočila je zaradi nevzdravljive bolezni pri Celju zasebnica Elvira Schmidt. Potegnili bo pač še živo iz vode, ali v bolnišnici je izdihnila. Iz Koroškega. Koroški deželni zbor deluje redno naprej. O sejah prinesli bodemo zopet daljše poročilo v eni prihodnjih številk. BJIČOVS (Ludmannsdorf)- P'še se nam: Tukaj ustanovil je župnik društvo imenovano nBilka", ki ima baje namen, priskrbeti mladini poduk in zabavo. Kolikor poznamo klerikalce, gre se jim pa v resnici edino zato, da izrabljajo mladino v svoje namene in da jo hujskajo proti min c vsemu, kar misli napredno ali svobodno. S tem se meče nemir in prepir v občino in celo v po- P . samezne družine. Stariši naj torej natanko pre- SV0J mislijo, predno dovolijo svojim otrokom vstop y ne i to prvaško društvo. Nahojskani otroci se obra- £a ' čaj o končno tudi proti lastnim starišem. Ko se "oc* je požarno brambo uatauovilo, so se klerikalci v takoj proti nje obrnili in celo v celi deželi znani vrce slaboglasni Serajnik je proti nje agitiral. Za Pa ' drnštvo pa, v katerem se bode le mladino huj- se ■ skalo, so črnuhi takoj navdušeni. Baje se bode *ron v tem prvaškem d roštvu tudi telovadilo. Torej "a ' bodemo v bodoče tukaj tudi jčake" imeli. Kdo"03, neki bode „oberčak" ? »Jal Iz Bistrice V RoŽU nam poročajo: V ne- 8'ca'1 deljo, 21. januarja, priredda je prostovoljna znm požarna bramba v Svečah, ki ima zaradi na« bave raznega potrebnega orodja precej dolga.sv-pri „Adamu" veselico s tombolo. Obiskana je z0Pe bila ta veselica tako dobro, da seje doseglo'. čistega dobička za K 268 —. Ta lepi uspeh ni j1} s zahvaliti edino domačinom, ki so seveda vsi kUu njemu pripomogli, temveč tadi prijateljem po-Pal žarne brambe iz dragih krajev, za kar se izraža P6* vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo Kaplja na Dravi. Urodništvu „Štajorca\ Na podlagi § 19. tiskovnega zakona z dne 25. ok-L- r tobra 1868 Art. II. tirjam da objavite sledeči stvarni popravek članka iz Kaplje na Dravi,yakl ki je ga prinesel „Štajerc" v štev. 3. z dne 21.nel" januarja 1912 1) Ni res, kar pišete o Winkler-;0'1®1 jevem dara (Stiftung): »Obresti tega denarjaJ6.. znašajo na leto 88 K 20 v. (osem in osemdesetPr'Je kron 20 v.) 2) Ni res, da kdo ostanek obresti v „haržet" vtakne, ker pišete: „Ali tudi tistinezc spovedni listek kažejo, ki ostanek obresti vP°Ja „haržet" vtaknejo!". Resnica je temveč, da semor je letos nekaj več razdelilo med _ uboge, kakor bi se imelo in obresti znašajo. Župnijski nradDlaP Kaplja na dravi dne 23. januarja 1912 V. Limplna'n župnik. 4 le Kotmarovas. Piše se nam: Kakor po več župnijah so tudi pri nas ustanovili Marijinozaltc družbo. Sicer je preje ni bilo, a ko je privan-let ' dral I. Ebner za župnika, ustanovil je hitro H~ dražbo. Ker je bil mož fejstin zauber ter jej*'1"' znal sladko govoriti, se je prikupil marsikaterinot( dekleti. Podučeval je tudi cerkveno petje in si-cer dekleta skopaj s fanti, včasih v župnišču, "J včasih pa po privatnih hišah. Tolikokrat bo šli. sredi noči domu. Splošno se sodi, da mladi'6 s fantje in dekleta niso molili, ko so šli domu. Kmalu se je pričel a ljubezen med posameznimi*e8£ pari in — župnik Ebner ni zinil niti besedice.Par'-V neki hiši sta bili dye res pobožni deklici. Tam so cerkveni pevci cele noči peli in plesaliB0Pr in to celo v prepovedanem časa; zdaj bosta po- , stali deklici matere.. . In takih slučajev je še več! Preje ste imele zlate dni, (H Pele ste cele, cele noči! Zdaj pa boste urce štele, dete v ziboljki imele... Haha. Rožek. Pišo se nam : Kakor žo nakratko poročano, zmagali so pri občinskih volitvah novo] sestavljene občine Rožek (Rosegg) naprednjak v vseh treh razredih. Krasna je ta naša zmaga. Prevrgli smo panslavistično prevzetnost. Boj je*?ve: bil vroč, zmaga pa ravno zato še lepša. Izvoljenivam so sledeči gospodje : V 3. razredu: Martinvmo Koschat, P. Hafoer, Joh. Kullnig in Joh. Kan-s te zian (kot odborniki), P. Kleber in Al. Kullnig^^ (kot namestnika). — V 2. razredu: Fr.™ Seidl, Jos. Adamitsch, Gr. Kattnig in Jos. Wid-mann (kot odborniki), Joh. Kleinberger in Fb Steber (kot namestnika). — VI. razreda dr. J. Tobisch, Anton Bernold, Ferdinand Nagls,n s in T. Ehgartner (kot odborniki), Joh. Tscheck in^e"] Leo p. Leuthner (kot namestnika). — Več kol 30 \t tri leta je ta boj trajal, ki ga je peljala nova občina za svojo čast. Ravno v zadnjem času so vsled morali naši napredni možje mnogo delati ios° D, skupaj držati. Kajti prvaški nasprotniki so delali0 z najgršimi nepoštenimi agitačnimi sredstvi. Pij^ je le poštenost zmagala. Čestitamo še enkrat] prav prisrčno naprednim volilcem, katerih klenf kalna sila nikdar ne bode premagala! V Borovljah praznoval je g. Jos. Werod nig te dni svoj 90 letni rojstni dan. Vkljnljl visoki starosti je še krepak in zdrav. Vrlenul možu želimo še mnogo leti zdravega življenja j Št. Danijel pri Pliberku. Po našem okraju je začelo precej smrdeti. Novice so raztrošen m o-■e-v [ vise I lci nI Za de rej do le- | na 1a-ga, je glo ni . k po-iža i". Dk- eči vi-l 21. ler-trja sset sati /isti v se kor rad mpl več jino ■an- . to Je .teri si-Sču, • šli ladi mu. limi lice. ilici. 38ali po-več! in oblast sega svoje roke po nekem farškem politikujočera poskakuna. Vančej je že poba3al svoja kopita, ker je dobro vedel, da se podrtina ne pasti več popraviti. Po3kakun se pa skriva za hrbet nekaterih v celi stvari nevednih in hoče še dalje begati vbogo ljudstvo. To pa prvaku ne bode pomagalo nič, resuica pride in vrček črnmelna se bo razlil v kratkem časa, pa ne v korist ljudstva, ampak v škodo. Kako se bo kaj šakal Vančej, ko bo slišal zapeti trombento resnice ? Seveda bodo prišli vsi črnuhi, da bi ljudstvu vse prikrili ter peska v oči natrosili ; celovški „Šmiruhl" bo igral svoj prvaški „valcer", a vse to no pomaga nič! Ja ja, po-skakanček, zapomni si: Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht . . . Pozor pred črnimi berači! Znano društvo sv. Jožefa („St. Jošefibriiderschaft") razpošilja zopet, koroškim občinskim predstojnikom pisma, v katerih fehta za podpore. To je predrznost, ki sega že do neba! Koroški klerikalci so vbogo ljudstvo že za milijone kron oropali in zdaj hočejo v časih največje bede zopet lačnim kmetom kožo čez ušesa potegniti... Sram vas bodi, črni berači! Umrl je v Vrbi župan g. Ernst Ulbing. L. m. z ! Smolo je imel hlapec Jože Tomšič v Beljaku. Najdel je namreč denarnico, ki jo je neka gospa izgubila. V denarnici je bil tudi loterijski listek, na katerega je padla amba. Ko je hotel hlapec ambo dvigniti, so ga policaji prijeli. Mrtvega našli so ob Dravi v bližini Rožeka neznanega 65—70 letnega moža. Doslej še ni pojasnjeno, je-li se je zgodila nesreča ali samomor. Tudi še mrliča ne poznajo. Svinjar. V bližini Doberlevasi so zaprli hlapca Franca Lošekar zaradi nenravnosti proti naturi in ker se je težko zagrešil nad nekim 4 letnim otrokom. Zlato poroko praznovala sta v Sniserlachu zakonska Johan in Ottilie Gaiber. Mož je 80 let Btar. Čestitamo! Nasilneža. V Wolfsbergu so zaprli nekega Mihelca in nekega Krešica, ki sta na javni cesti hotela nekega fanta oropati. Iz podstrešja padla je v sv. Danielu dekla Julijana Grazer. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Pobegnil je v Celovcu praktikaut G. S., ko je svojemu gospodarju 520 K denarja poneveril. Zaprli so v sv. Rupretu pri Celovca nekega Eogelberta Schorghofer zaradi raznih sle- Par'j' . . . . Ukradel je v Celovcu neznani tat slikarjevi soprogi Puschnig zlato uro za 60 K. 16 lisic so zastrupili v kratkem času v občini sv. Martin pri Beljaku. ha atko novo ljaki ,aga. 3j je I Ijeni irtin Kan- llnig Ft. | Wid-! l Fr. e d a Nagi ;k in kot nova ra so .ti in delali 1 Prošnja. Bodite tako dobri in dajte "s^ vbogim pticam \jc živeža! Saj vidite, da je huda zima; povrnile vam bodo po leti tisočkrat! — Imejte tudi z živino usmiljenje, da ne bodo v zimi trpele; dajte s tem lepe izglede o milosti, posebno otrokom! Po svetu. Srečk. Poštni sluga Leopold Mayer in njegov sin sta bila jako revna; a čer noč sta postala dediča premoženja, ki znaša čez 6 milijonov kron. Velikansko to premoženje je zapustil neki sorodnik, ki se je pred 30 leti izselil v diamantne rudnike južne Afrike. Volkovom v žrelo. V Karpatah nastopajo letos vsled hude zime volkovi prav predrzno. Pred kratkem so napadli neko krstno družbo, ki se |e na saneh peljala od krsti domu. Da si svoje življenje rešijo, vrgli so — 5 — ljudje novorojenčka volkovom v žrelo. Otrokov oče je zblaznel. Uvedla se je sodnijska preiskava. Prat božji? Tako bi rekli klerikalni listi, ako bi se sledeči slučaj naprednjakom dogodil. Začasa zadnjih državnozborskih volitev na Nemškem peljali so se namreč štiri politikujoči duhovniki na neki shod. Pri Wurzburgu so se konji splašili in so voz prevrnili. Dva duhovnika sta bila takoj mrtva, ostala dva in kučijaž pa so težko ranjeni. V blaznosti ustrelila je v Detmoldu neka delavka svoje 4 otroke in se potem sama težko ranila. Peti njen otrok je bil v šoli in je na ta način utekel krvavi usodi. Krvavi dogodek pred aodnijo. V mestu Marseille tožila sta dva advokata nekega trgovca Ko se je sodba razglasila, po kateri je bil trgovec obsojen, vzel je ta revolver iz žepa in je ustrelil oba advokata ter poten še sam sebe. Vsi trije so b li takoj mrtvi. Nezgoda v šoli. Vslei velikega snega se je podrla šola v vasi Golonov na ruskošlezijski meji. 4 otrok je pri tej nezgodi svoje življenje izgubilo, mnogo pa jih je bilo težko ranjenih. P. n. inzerentom! Znana je priljubljenost in razširjenost našega lista, ki je največji in najcenejši slovensko pisani tednik. Gotovo ima tudi največjo naklado. Vsled tega je umevno, da se „Š t a j e r c" kot inzeratni list najbolje obnese. Največje firme postale so že z velikim uspehom naši inzerenti. Z novim letom smo inzeratno tarifo nekaj spremenili. Razni vzroki pa so nas zopet prisilili, da opustimo računanje inzeratov po vrsticah in da vpeljemo računanje po prostoru, kakor je bilo že preje v navadi. Odslej velja za inzerate sledeča tarifa: 1 stran kron 80'— ; 40-; 20 — ; 10 — ; 5 — ; 2 50; 1-—. Pri večkratnem inzeriranju in pri večjih naročilih veljajo seveda še posebne določbe z večjimi popusti. Prosimo p. n. inzerente, naj nas blagovolijo i zanaprej počastiti s svojimi prijaznimi naročili! Uprava ..Štajerca." 'A strani V. B V« n 'A. n '/,, » V«. Debela in drobna jajca. Vsakdo redi najrajši take kokoši, katere nesejo debela jajca, ker se taka dražje prodajo. Vendar pa je treba pomislili, da take kokoši, katere nesejo debela jajca, jih znesejo veliko manj od tistih, katere nesejo drobna jajca. Tudi imajo prav debela jajca primerno več vode v sebi od drobnih in lupine prvih so težje od lupin drobnih jajc. Glavni del jajca je rumenjak ali črnjak in ta je v drobnih jajcih primerno večji od rumenjaka debelih jajc. 50 gramov težko jajce ima večinoma 8 gramov težko lupino, 70 gramov težko kokošje jajce pa ima praviloma 9 gramov lupine. Rumenjak 50 gramov težkega jajca tehta poprečno 17 gramov, oni 70 gramov težkega jajca pa okoli 21 gramov. Beljaka je v 50 gramov težkem jajcu pri 26, v 70 gramov težkem pa pri 40 gramov. D/obneja jajca so v obče okusnejša od debelih, v katerih je primeroma več beljaka, pa tudi več vode, kakor v drobnih. Kako naj bo ravna a konji, da ae želes-ničnem vlaka privadijo. Nič težkega ni konje navaditi ni šumenje železnice. Konja postavi vselej tako, da bo vlak videl že daleč. Vajeti drži precej rahlo in pusti, da vlak pojde mimo. Navadno imajo vozniki to napako, da konje tako postavijo, da ne vidijo vlaka. Konji slišijo le šum in hočejo ubežati. Voznik pa pri tem navadno konje še tepe, dokler mu popolnoma ne zdivjajo, razbijejo voz in še sebs poškodujejo. Konj misli, da vse tepenje, bolečine in poškodbe prihajajo od železnice in ni čudno, če se potem boji vsakega vlaka. Jezdeci ravno tako napačno ravnajo. Če se konj kaj ustraši in skoči v stran, zbadajo ga z ostrogami in pretepajo. S tem se konj zbega in misli, da se bode to vselej ponavljalo, kadar bo kaj takega videl. Kan ae naredi na vinu, če vino redno ne zalivamo in ne skrbimo, da je sod vedno poln, kadar je posoda dolgo časa načeta ali kadar dohaja zrak skozi veho, špranje itd. do vina. Napravi se na površju vina belkasta mrenica, katera, če ostane dalje časa na vinu, lahko zelo škoduje. Polagoma se poloti vina cik, ali pa postane vlečljivo in zoperno. Najraje se prikazuje kan na šibkih vinih, katera So bolj zluznata. Če se mrenica ni preveč ratvila in se da sod trdno zavehati, odpravi se kan s tem, da se skrbno doliva vina, dokler ne prekipi in se na površju ne iztrebi kan iz posode. V to svrho naj se uporablja lij z dolgo cevjo, katera naj bo na spodnjem koncu zavihana nekoliko navzgor. Kadar se kan zbere pri vehini luknji, naj se ga odpihne in potrka še nekoliko okoli vehe, da se ločijo kožični deli in te naj se vnovič opihne, ko pridejo na površje Če je kan uže močnj razvit, treba, da se pretoči vino v dober, z žveplom močno zakajen sod in ga, če treba filtriramo. Kako spoznaš, če ima zemlja več ali manj apna v sebi. To spoznaš, ako poliješ zemljo s solno kislino ali z gorkim močnim ccetom. Če zemlja pri tem ne zašumi, smeš biti gotov, da ti v njej apna, ako pa močno zašumi, vsebuje mnogo apna. Ako zemlja ne vsebuje apna ne raste na nji detelja, ampak na nji rasto le nekatere posebne trave in zelišča, kakor kisle trave in največ se nahaja navadne kislice. Omij kravam vime. Da se kravam vime ne umaže z blatom in scalnico skrbeti moraš, da bo nastilj vedno snažna in suha Da pa ostane nastilj pod živaljo snažna in suha, treba, da živalsko blato sproti odstraniš izpod zvali in mokro nastilj pokriješ s suho. Ako si je pa ktava kljub temu vime umazala, pojdi, ia umij vime z mlačno vodo in ga nato osuši z mehko ruto, ker drugače razpoka koža. Mah na aadnem drevja. »Prakt Landwirt« piše: Mah na drevju je jako škodljiv, ker iru jemlje sok in ker se v mahu vse vi ste mrčesja skrivajo, tako da pridi j o potem gosenice na drevo. Sadjerejec ima torej glavno nalogo, da drži drevesno deblo od vsega tega čisto. V ta namen napravi iz navadnega lesnega pepela srednjomočni lug, kateremu dodaj na 10 litrov 250 gramov karbolne kisline. To se skuha in spravi s slamnato metljo še gorko na ona mesta sadnega drevesa, kjer se nahaja mah. V par dneh odpadel bode ves mah do zadnjega prahu, brez da bi se v enem letu zopet pojavil. Pri tem ravnanju tudi drevo prav nič ne trpi. Pri gnojenju sadnega drevesa se mora ozirati na to, da pospeši kali in fosforjeva kislina razvitek plodov, dušek in kali pa razvitek listja ter vejerja, torej lesa. Drevo s krepkim lesom ima torej gotovo dovolj dušika; to se gnoji s fosforjevo kislino, kalijem in apnom. Ako ima drevo slabotni les, gnoji se še z dušikom. Čimvečje je drevo, tembolj se mora gnojiti. Za en kvadratni meter prostora pod drevesno krono se računa 17 gramov dušika, 5 gramov fosforjeve kisline, 22 gramov kalija in 40 gramov apna. Dobro domače sredstvo za odstranjenje bolečin in obribanje v svrho odvajanja pri prehlajenju je iz labaratorijadr. Richterjeve apoteke v Pragi izvirajoči Liniment Capsici corop. z „ankerjem" in 2 K stekl.nica. Vsaka steklenicase nahaja v elegantni Skatlji in se pozna na znamenju „ankerju". Za otroke s šibkimi kostmi. Da S c o 11 o v a emulzija, kakor komaj kakšno drugo sredstvo, k temu pomaga, da se okrepijo kosti otrok, da ctroci, ki se ne morejo hoditi in stati navaditi, začenjajo že po [So""'rM - kratki rabi pristne Scotove emulzije se vspe-""* fry1'«- njati, sami na nogah stati in v veselje stari-šev kmalu hoditi, je že neštetokrat pribito dejstvo. Naj bi torej vsi stariši, katerih otreci vsled šibkih kosti ne morejo prav napredovati, po SCOTTOVI EMULZIJI posegli, ki je že 35 let vpeljana in ima svetovno ime kot izborno krepilno sredstvo za otroke. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emuUijo. Znamka „Scotl, je, ki že nad 35 let vpeljana za dobroto in vpliv jamči. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se prodaja v vseh apotekah. 28 Loterijske številke. Gradec, dne 20. januarja: 70, 8, 49, 15, 68. Trst, dne 27. januarja: 83, 49, 29, 37, 48 kateri še hočejo kupiti zimsko blago po ceni naj pridejo v našo trgovino. — Tsakemu se bode ceneje dalo, ker hočemo zimsko blago prodati, in te priložnosti naj nikdo ne zamudi. S tem Vas vabimo, da se sami prepričate in Vas pozdravimo. , L. F. SL.AWITSCH in HELLER trgovci v Ptuju. — 6 — Motorji Za SUrOVO 0lj8 Z ViSOkim pritiskom od 16 do lOO IIP. Obratni troški 1 do I1/, vinarja za nro in konjsko moč. Bencin-,petrolin- in benCOl-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobiii od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do fi vinarjev na nro in konjsko moč T. T77"a,xcla.alo-^rslsI Dunaj, III., Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaci kbrut 37. -----Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. ^ laz sem mojo lesno trgovino v Ptuju prodal, in dam na znanje, da jo od novega leta naprej pri moji parni žagi na RaUO-znicl, o minut od Ptujskega kolodvora, naprej peljam, kjer se vse sorte lesa po ceni prodaja in tudi nakupi v velikem; ravno tam se tudi posestnikom vsakšni les po najnižjih cenah razžaga in tudi hoblja. 76 Adalbert Ružička m. p. Trajanje življenja je za vse ljudi omejeno; po volji božji konca edeu preje, eden pozneje zemeljsko svoje življenje. Negotovost življenja je dovolj tehtni vzrok zato, da pazi človek na svoje zdravje. Da konč* toliko ljudi v najlepšem cvetu svoje življenje, kriva je v največih slučajih neprevidnost in nemarnost ljudij samih. Skoraj vsak drugi človek kaSlja; koliko jih vidimo z suhim, bledim obrazom, krivim hrbtom, s tresočimi se nogami! Nešteto ljudi nosi v svojih prs.h kal največjega sovražnika Človeštvo, tuberkuloze, ki suši in ropa življenje. — Ta grozna bolezen se priplazi polagoma; svrje predznake pošilja v obliki lahkega kašija, prehla|enja, influence, bolečin v prsih, nočnega pota, pomanjkanja spanja itd. Človek niti ne sluti, da čaka za temi navidezno lahkimi bolezni tuberkuloza, ki oropa materi otroka, ženi moža. Svetujemo torej vsako-■uuf, da naj v takih slučajih takoj naroči pravi Orkeny sirup iz lipovega medu, ki s svojim sigurnim vplivom razširjenje bolezni in bolečine prepreči. Poizkusita steklenica K 3 —, velika steklenica K 5•— In 3 velike steklenice franko po povzetju K 15*— razpošilja iedelovalec: Hugo Orkcny, apoteka, Budapest, ThSkoly-ut 28. Depot 59. 1193 200« se prišpara: suha žariloica (Trockengluhliclit) brez tekočine, žareči kan-en «Lyra< od 23 K — viseča žarilnica (schattenlos) Bcnek od 24 K — stenska naprava (Wand-arm) od 13 K — naprej. Ta luč je brez konkurence, presega električno luč ter plinsko razsvetljavo na lepoti, cenosti, brez cevske naprave Komodoost in varnost. 80 do 120 sveč svetilne moči 1 do 2 vinarja za uro, kadar gori. Zahtevajte prospekt od „Lichtneuheit-Unter-nehnrang" Dunaj, Wimmergasse 1/8. 53 ===== Išče se zastopnike. » Friedrich Ogris tovarna pušk Sv. Marjeta y Rožni dolini (Koroško) se priporoča za dobavo najfinejših, prvorazrednih puSk za Sajbo In zi lov vsa-cega zUtema, repetirskih pušk, dvocevk, flint (Btlctsflinten), istih za kozle, trocevk, štucnov za lov, itd. z ali brez petelinov. Popravila, predrugačbe, nove šaftanje, prevzame se radovoljno in izvrši v najkrajšem času ceno in dobro. Največji in najskrbnejši trud za reelno in dobro postrežbo. Ceniki brez troškov. — Werndl infantrijskih pušk, model 67/77 prenare-jenih za Lancastre-šrot-patrone, kal. 28, I komad z zavojem :zz samo 14 kron; = Ako se vzame 10 komadov, dobi se I zastonj. Prazne patrone se vsaki puški zastonj doda. Garantirano izborni strel. Ne zamudite takoj naročiti. i Hiša, lepa, masivno zgrajena, z veliko velbano kletjo; t trgu Vuzenica (Saldenhofen), primerna za vsa-cega trgovca, penzijonista ali obrtnika, na cesti ležeča, z malo primerno ekonomijo, proda poceni Franz Kleinszig, VVolfsberg na Koroškem. 67 Pridni, solidni, oženjeni = viničar, = ki se dobro na amerikanske nasade razume, se išče. Vstop do najkasneje začetka marca. Ponudbe so poslati: Celje, Postfach Nr. 67. 70 Mesarski učenec, zdrav in krepak, se sprejme ' Pošljem orožje vseh vrst. ', kakor Hammerles puške, Trojke ; Lankaster- in flobert-puške, revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. II. ceniki zastonj in franko F. Dušek, tovarna orožja, Opoono št. 2052 na drž. žel., Češko. 1106 Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašina za hitro Strikanje „Patenthel>fl" ima izkuSene jeklene dele, Jtrika zaneslj. nogavice, modae in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj. Mariahilf, Nelkengasje 1/0«. pri V. Hauke, mesarija n zelharija v stanju. So-66 dobro idoči grajzlerija blizo mesta Celja, se zaradi družinskih razmer takoj po ceni proda. Kje ? pove uprava „Šta-jerea". 60 Zastopniki in potniki! Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhoro) za gospode in dame se proti visoki proviziji, pozneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razpr. tuh«.« Ponudbe pod „W e 11 f i r m a 927" na ekspedicijo anonc Eduard Braua, Wien I. Rotcn turmsIraBe 9. 44 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-Ijiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obme na A. WvlBskr, Btrolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 Proda se blico enega mesta in železniške postaje veliko posestvo z novimi poslopji, z gostilno in trgovino, travniki in njivami, vse skupaj ali v manjših kosih, po jako ugodili c?ni. Natančno se izve pri g. Jožef Kroschl, Maribor, Karntner-strassc 31. 82 Na prodaj je lepa, novo zidana hiša, oddaljena 10 minut od mesta, pod jako ugodnimi fogoji. KjeV izve se pri ,1. Seholgerja nasledniku na Brega pri PUju. 5 J Za prodati je posestvo pri sv. Trojici, hiSa z gospodarskim poslopjem in vodnjakom, 2 orala zemlje, in mladim sadonosnikom. Kupci naj se oglasijo pn Konrada (.olobu v Scosrski. 60 Lepi postranski zaslužek za vsakogar, zlasti za potnike, z naznanilom naslovov reflek-tantov za stacijonarne in vozne lokomobile. Ponudbe pod šifro ..Lotaohile W. Z. 9433" na Rudolfa Mosse, Danaj I.. Seilcrstate 2. 52 Trgovska hiša. novo zidana, 4 sobe, kuhinja, shramba za jedi, veranda, 8 kleti, na jako živahni okrajni cesti, 9 kilouietrov od Fluja, izvrstni prostor za nakup sadja, jajc, perutnine, deželnih pridelkov, uadalje stanovalna hiša, tudi nova, z dobro koiaCnico, se da lahko dobro v najem, z 2 orali travnika in sadonos-nika se takoj zaradi družinskih razmer za 14.000 K proda. Bremen je polovica, torej malo denarja potrebno. Vpraša ne pri g. Hans Schosteritseb, Št. Vid pri I'tuju. 69 Viničar z rečimi delavskimi močmi in viničarski učenec se takoj sprejmejo. Kje ? pove uprava „Štajerca;*. Hi Proda se novo zidana 80 tllČ3 hochparterre, na Švi-Uioa. carski način zidana, kjer se nahaja Že več let dobro idoča trgovina; hiša ima 3 sobe, 1 kuhinjo, 3 kleti, 3 svinjske hleve in kuhinjo s kotljem, lep vrt za zelenjavo, tik ceate in železniške postaje ter zraven velike tovarne. Proda se za 10.000 K, gori ostane B20O K. Več po»e g. Vincenc Preišern t Poličanah. j?o\ 8 Varstvena marka »A I) ker* |/\Ž1 Liniment Capsici comp. \\\j nadomeatilo ta fl^T* anker*paln«axpeller "fts je znano kot odpfljajoot, Irvrttn la ■•litina odstranjajoče sredstvo pri prehlsjeiji 1W. Dobi se t vseh apotekah po 80 h, 1*40 in K %'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj m pazi na originalna steklenice v fikat-Ijah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to neostro. Ir. ll-tltr-im apoteka ..zlati lev" V Pragi, Elisabctslr. «. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. Poa:or! 60.000 parov čevelj! k pari čevelj samo K 7 50. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje Število čevtlj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para Ženskih finir--čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 7'50. Pošlje po povzetju C- Griioer, eksport čevelj, Krakov Št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar ___________nazaj. 71 ttft*KttKKK« Dekle za iztoč (Schankmadchen) le za dopoldne »e ifiCe. Pogoj dobro računanje in znanje slovenščine. Predstaviti se je pri g. Franz Hutter, Ptuj. 84 Hiša 10 K; iz krep lulient, vsaka trajnirr danite blazini prej fr dopadi v I-endorfu pri Mariboru i i. sobam1, kuhinjo, svinjaki ter leseno gut.co, okroglo orala njive, s* takoj proj _ m Vpraša se pri g.Franc FideraZJSC pos. Lendorf 32 pri Marilm ■-----------------------------------(HUlser Cepljene trte K« *■ in sicer: burgunder, mod laški rizling, mali rizling, i vanec. ruhlander, kraljen groid, porlugizec, tramiM muškatelec, se dobiva pri Srebre, Maribor. Hiša, parterna, 1 soba, kuhinja, U .. in 3 orali zemljo, obstoječe njive, travnika in sadonoanil se takoj proda Kje ? pOK -uprava ..Štajerea4. i Pekovski učenet so takoj sprejme pri p. JaWSE Lopan, Hrastnik pekovski m ster. M Podpisani naznanja p. n. občinstva v Ptuj in okolici, da se nahaja od 1. februarja t.| njegovo stanovanje in pisarna v Strohmayer'oi hiši, Ptuj, Friedauerstr. 2, parna žaga pa v Ri goznici pri Ptoju. Z velespoštoranjem Adalbert Ružička. fi, povzetji Išče se za večje posestvo v gorovjn, oddaljen eno nro od železnice, pridnega in zanesljive^- PF* hlapca ^Pl z družino, katerega žena ima izvršiti vsa del doma in na polju in katerega otroci se porabij za živino pasti ter za razna druga manjša deli Graščinsko oskrbništvo Dobovec Trbovlje, (posb restante). P Pri suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodne moči patentni lokomobiii z vročo paro firme Heinrich Lanz, Mannheim hitro v promet postavljena, cena, jako šte-dilno delujoča in za vsako kurjavo primerna =zz: rezervna moč =zz Avstrijska prodajalna pisarna: EMIL HONIGMANN Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. u. telefon 1559 4. Obisk Inženirja zastonj. 31* «■ veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ ■!*■ m earadi ujene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- — grobne vence in trakove, z eno besedo vse. .kon lo rod r.šek lsler , sil 5 vrt .inec, ri P 7« Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 "n: nil p»l belih 2 K HO h; belih i K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših gnfieno-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, polem franko. P9*» Gotova postelja -»19 iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 lihem, 180 cm dolg, 120 cm Širok, z 2 jrlavnima lihi t i nam a, vsaka 80 cm dolga, GO cm Široka, napolnjene % novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za nastelje 16 K; pal-danne 20 K; dsrnie 24 K; posamezni tohenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne hlazinf H K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej tanko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar naxai. s. Ftenlanta, Deaohenltz Nr. 716, teftiTJHinei). Cenik gratis in franko. ?69 5 000 najfinejših higijeničnih zaTritlsoTr zet cigrazete (HOlsen) >P r i m u s. s preparirano vato 'Optimus« pošlje g*za 10 K: Prva gališka fabrilca za cigaretne zavitke .Primus", Lvov, Godecka 35. 108-4 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^■83 Čaa za kopanje: ob delavnikih od : ^|ure do 2. ure popoldne (blagajna je odi ica (Sparkassa) 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. tire dopoldne. ] 1 kopelj z -Btauacbiid vročini zrakom, paro aLi I »rjuho K,;_-60; postrežba I k -id. « m Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoma se glede vsakega med lira nil nične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ===== vstreže. - m m # $ OMenje $ ^zavst. ogerskii^ & banko. $ ■ m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Premija za čitatelje tega lista. __ Mi podarimo 3000 parov čevelj! ■■v Bpk V svrho vpeljave naših izvrstnih veleele- ^^H J^H gantnih Scvr. usnjatih čevelj na Znore iz ^^H JHB najboljšega trajnega usnja, moderna facija, i^mWwJt&& razdeli m o 3000 p a r o v glasom slike. m^^Ttmr^ Plačati je edino delavska plača K 16'— ^^^ ^ za 3 pare Oddajamo popolnoma po Vaši JA T ^—Uy volji čevlje na znore za gospode ali dame iHl^l v vsaki laieljeni Številki ali centimeterski -J^B wK—U mm meri. Dobite torej za le K 16' 3 pare ^m^*9^^r^ izvrstnih Čevelj, ki stanejo drugače 42 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.*) Se razpošilja proti povzetju ali naprej plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naročila je nasloviti na fabriko čevelj, Oswiecim št. 32 (Avstrija). *) Šele po Vašem priporočilu nam naj dobiček nastane. del ibiji lela iste 11 na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, *a nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud pietarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, taiarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko »padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20. V začetku mnogih resn :; I & a 968 Pozor la ime preparata in izdelovalca I Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H. Molitor. Po zelo znižanih cenah! "^■1 Ivan Bern a v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko seztjo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka, flumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri t lastni delavnici, sprejemajo se iud* popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naroČila proti porzetju. 61* Kmetsko posestvo na spodnjem Koroškem z gostilno in trgovino za mešano blago brez konkurence se proda ali v najem odda. Vpraša se pod „Gallizien", poste restante Celovec. 5§ Le pri rabi od I. 1886 izredn. odlik, z a g26 znamko © gumi tran-ma- ™ rpvlif1 © žilo za usnje ^fc CCV1JC © res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi. Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne, pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter Bohme & Lo renz, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo: Pošljite mi 20 doz gumi-tran mazila za usnje. Vsled re-komandacije Reichstreiherr Gordiana Gudenus. Weiz, Štajersko, 14. 8 1908. Anton Stockingcr, čevljarski mojster. Kari Kasper trgovina s meianim blagom in zaloga smodnika == PTUJ = priporoča svojo bogato zalogo 226 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Toma?ova moka, kajnit itd, nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih ceti&U, CeriLO FohteUnč L^7 1 kila sivi-;;, slišanega K 2-—, Bcjjgega K 240, pvl-bclegl] prima li 2-80, belega K i-—, prima mehkega kol dducal K «■—, veleprima K 7-—, 8-— in 9(50. Danne, sir«. K 6- ,1 K 7-—, bele prima K 10-—, prsni llaum K 12 — od B kM naprej franko. "esie iz le.-no-iiiinega, rdečega, plavega, rumenega ali belega I- Ms (Nanking), 1 tnhfnt ca. 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 Klavnima blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, GO cm široka,^ d-iv- I; napolnjeni z novim sivim flaumaslim in trnjnm p«9 sMjnim perjem K 16—, piil-daune K 20—, iaune K li piiMiniie/ne lahne K 10—, 12—, I*'—, 16-—. 1'annniri. Slame bi zine K 3—, 330, *•—. Taline2011X1 i0 cm velik K 13—, 18—, 20—. Glavne blazina iK)><;i) cm vi lik K 4-60, 5-, 5-60. Spodnje lohtne iz najboljšega pos'.elji gradi I80XH6 cm velike K 13— in K 15— pošilja | povzetju ali naprej plačilu ftlax Bergsr, Deschenitz l\. 344'a (Bohmerwald).j Brez r zik*'. k*r jo izmenjava dovoljena ali se vrne dVnaj Bogato iluatr. ci'nik o posteljnem blagu zastonj. 7 i \ Brata Slawitschl v Ptuju Floiianipal! in Unjirlorj! priporočata izvrstne i stroje (Kahmaschinen)! sledeči ceni: Singer A ročna • masina . . K 50*— Singer A . K 60-Durkopp- Singer . . K 70— I DUrkopp-Ringschiff za šivilje . K 130-— DUrkopp-Zentfaliobbin za šiviljo K140— DUrkopp-Ringschiff za krojače K160 — DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung ..............K160-— Ddrkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K 160 —180-B r „ Minerva A.................. K 120- 1 Minerva C za krojače in čevljarje........K 160'— I Howe C za krojače in čevljarje.........K90— gjljjc Deli (Bcstandtoile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so ni!.. \ kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (ral lj O ti f Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidisjnagl je le tistim znana, kateri imajo masine od nas. Cenik brezplačno. advo po V 01 vime idLV z a s z b c posli res več strul 350 o nmu .bege Dunaj, Wimmergasse 1/8. Cenik zastonj. Navodilo rejo 10 h znamke. Vino, napravi reja domačih velikanskih zajcev (Riesenkanincliei.De8e Živali postanejo do 30 pfd. težke. Mlade živali 1 K 50Je u za pleme zrele od 6 K naprej. Športna in koristna penP0 '* nina, plemska jajca itd. oddaja: „Zuchter-Vereinigung! .£ .kri, i n -vso oči posli lahko, čeprav je nekaj kislo-pokvarjeno (essijprot: stichig) kupi proti gotovini v vsaki množini jfilovt okroglo 20—30 kron za hektoliter E. v. El'jndg perger & G. Gradec. f» d _________________________________________krat V Trbovljah pri cerkvi sta na prodaj ar dve hiši -m K s prizidino, pripravno za vsakčno obrt n. pr. gostilnoLi-j: pekarno — ker peka še ni v Trbovljah pri fari — ist ■ tako tudi za trgovca, mesarja, usnjarja itd. Pred hšac . ^ je lep vrt, in celo posestvo se proda zaradi izselitve pjbicni približno polovično ceno. Resen kupec naj se blagot»„biti oglasiti ako mogoče esebno pri bratih Rozin klepaijkrjne v Trbovljah pri farni cerkvi štev. 62 in 51. na j str Part