Gospodarske stvari. Pepel, gnojivo. Novega ne povemo našim bralcem, če rečemo, da leži v pepelu veliko gnojiva, kajti naši bralci poznajo že to sami in zato tudi radi jemljejo pepel za pognojevanje, vzlasti za sadunosnike in sploh za tra\nike. Mi jim torej dnes ne hvaltmo toliko pepela, marveč jim pokažemo, da ni vsak pepel enake vrednosti. Ravna se pa vrednost po tem, iz česa je pepel. V obče je pepel najbolji, če se ni rabil pri pranji, v lugu. Tak pepel ima veliko ogljikislenega apna in magnezije, zatem pa še 6 do 10 odstotkov kalija in 2 do 5 odstotkov fosforove kisline. Pepel iz listnatega drevja je več vreden, kakor pa iz igličastega in pepel iz mladičja, iz protja več, kakor iz polen. Ako si torej more človek dobiti tacega pepela za nepreveliko ceno, naj le seže po njem! Lesni pepel se dene v zmešanec ali v kompost, pa se lahko tudi tak razsiplje, vendar se mu naj primeša nekaj suhe prsti! Vendar še je pa pepel, ki je bil v lugu, tudi za gnojivo, kajti ima še vso fosforovo kislino in nekoliko kalija. Pepel pa, ki je bil v rabi pri milarji, ima v sebi apna in klorove soli in torej ni za gnojivo, razven v kompostu, sicer pa tak pepel škoduje zeliščem. Malo vreden pa je pepel iz premoga, bodi ta že rjavec ali kamenik. Tudi v takem pepelu je sicer še ogljik okislinega apna, mavca, magnezije, jako malo pa kalija in fosforove kisline. Iz njega torej zelišča ne dobijo nič kaj snovij, katerih jim je treba, vendar pa še tudi tak pepel ni brez vsega na njivi, če je v tej težka, mokrotna prst, kajti le-to zrahla, razgreva in izsuSuje. Tudi v zmežanci je tak pepel še koristen ter vsprejema redilne snovi, ki bi sicer izpuhtele, ali pa odtekle. Kako naj si varuje kmet svoje orodje. Poljedelsko orodje, posebno razni stroji so prav drage stvari, katerih si ne more vsak kmet omisliti. Treba je toraj, da se vestno na nje pazi, da se, ne skazijo prehitro, da ne pride kmet v kratkem času ob nje. Prvo, kar mora biti, je to, da kmet svoje orodje varuje dežja, da je shranjuje pod streho. Pripeti se sicer, da včasi bolje kaže, plug ali stroj na njivi pustiti, če še ni delo dovršeno in se misli drugi dan nadaljevati. Pa brž, ko je mogoče, pride naj vsa priprava pod streho; se ve, da se mora še poprej dobro očistiti in kar je železnega, z oljem naraazati. Pri spravljanju strojev je najboJjše, če se stroj naloži na voz, da se ne vlači po tleh in s tem poškoduje. Prevelike imenitnosti pri strojih je, da se primerne namažejo. Da leseni deli ne segnijejo, naj se namočijo v zmes, ki obstoji iz \kg živosrebernega klorca in 50 do 100 litrov vode ali pa v zmes obstoječo iz 1 dela klorovega cinka in 30 delov vode. Vselej in povsod pa je treba na to paziti, da je les, ki se maže do dobrega sub. Ge je les gladek, naj se namaže s toplim oljnatim lakom (firnežem) zmešanim s kako barvo: če pa ni gladek, naj se namaže s smolo, žgano iz smrekovine ali borovine, ki se ga posebno močno prime. Tudi tako zvana finska zmes je jako vspešna: vzemi 2 dela angleške rdečine, 2 dela degeta (Theer) l/2 dela zdrobljenega kolofona (pegle) 2/8 drobnega vitrijola in 10 delov vode z l1/^ deli ržene moke. Tudi železo se da ovarovati škodljivega kisleca, ki je v zraku. Posebno vspešno je mazanje železa s tekočo zemeljsko sraolo (asfalt), ker zabrani, da železa nja ne razjeda. Tudi svinčena rudečica (menig) z lakom je porabna za mazanje. Ce se pa je železa že rja prijela, mora se otreti z zmesjo, ki se napravi iz 15y višnjevega kalija, lbg mastnega mila in iz 30y krede, zmes, ki je podobna navadnemu testu. Sejmovi. Dne 28. aprila pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Dne 1. maja pri Sv. Barbari v Halozah, pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah, na Hajdinji, v Lipnici, na Ljubnem, v Mariboru, v Trbovljab, v Velenji na Muti in v Vržeji. Dne 2. maja v Celji in v Radgoni Dne 3. maja pri Sv. Križi na Murskem polji, na Ptujski gori, na Ptuji in v Selnici na Dravi. Dne 4. maja pri Sv. Trojici v Slov. goricah, pri Sv. Juriji na južni železnici, v Gorenjem Gradu, v Stradnu, v Slov. Bistrici, v Svičini in v Vidmu.