DONIT V EVROPO Tovarne so ljudje! Ljudje so si jih zamislili, ljudje postavili, ljudje delajo v njih. Generacije se menjajo, kjer je prejš-nja nehala, nova nadaljuje. Na rezultatih prejšnje, želi nova generacija doseči nove, večje in boljše rezultate, zase in za generacije, ki prihajajo. Vse je kot neskončni tekoči trak. Nihče ne načrtuje po-stanka. Toda, vredno je pogledati nazaj, čeravno se ne zaustavimo, kajti na preteklosti gradimo prihod-nost. Skoraj nihče več se ne spomni, da so bile prve mesece po drugi svetovni vojni številne lokomotive v kurilnicah: nekaj zato, ker ni bilo strojevodij, največ pa zato, ker niso delovale. Največkrat samo zato, ker so bila pokvarjena tesnila na parnih kot-lih. Tudi v marsikateri slovenski tovarni so imeli tedaj za poganjanje strojev parne kotle in prav tako so ti stroji stali - ker ni bilo tesnil. Tudi v tovarni Goričane pri Medvodah. V tej tovarni je bil takrat direktor Edo Bregar-Don, znani organizator ilegainega partizanskega tiska na Gorenjskem, sicer po poklicu strojni teh-nik. Že med vojno je bil posebej znan, da je vedno in povsod našel tehnično rešitev za najtežje pro-bleme. Ker tesnil ni in ni bilo dobiti, se je Don domislil primitivnega. postopka izdelave tesniike. Našli so staro knjigo o gumarstvu, napisano še v gotici, ki je izšla še pred prvo svetovno vojno v Nemčiji. V njej je bil med drugim na kratko opisan postopek izdelave in pomanjkljiva receptura pridobivanja gumiazbestnih plošč, vendar dovolj, da je Don začel s poskusi. Azbesl so razvlaknili kar na kmečkem »pajkelnu«, kavčuk stopili v pločevi-nastem sodu, oboje in dodatke pa zmešali v kopalni kadi. Nato so zmes stisnili med kovinske plošče. Kasneje so tesnilno ploščo stisnili kar med valji papirnega stroja. Problem tesnenja je bil v tovarni Goričane rešen! Rekli smo že, da so imeli s tesnenjem marsikje težave, zato je tedanje ministrstvo za industrijo pri slovenski vladi Dona zadolžilo, da v goričanski tovarni izdelajo tesnilke tudi za druge. Do konca leta 1946 so jih tako izdelali že 38 ton. Potrebe so še naraščale in proizvodnjo je bilo treba razširiti. Vlada je zato omenjenega leta izdala odločbo o ustanovitvi tovarne tesnil Donit. Ime tovarne so sestavili iz Donovega partizanskega imena Don ter končnic besed gumi in azbest. Don je postal tudi prvi direktor podjetja in ima pravzaprav največ zaslug, da so zgradili tovarno na prostoru, kjer stoji še danes, seveda veliko večja in sodobnejša kot v njegovih časih. Don in strokovnjaki okoli njega so »krivi« tudi za avtomobilske tesnilke, ki so jih začeli delati 1947. leta, za slojaste plastične mase - izoteks in tekstolit (1950), nato pa še leta 1952 za izocart ali pertinaks plošče. Slojaste plastične mase in tesnilni materiali so še danes med osnovnimi Donitovimi proizvodi. Leta 1957 so začeli izdelovati še filtre, 1962. pa sintetična lepila, prav tako izdelke, ki tudi tvorijo steber proizvodnje. Lastno znanje Prikimati gre vsem tistim, ki so povzeli za Do-nom njegovo miselnost, da je najkakovostnejše znanje - lastno znanje. Zato sploh ni slučaj, da Donit ni nikoli uvažal tuje tehnologije, ampak se je opiral predvsem na lastne sile, domačo pamet in znanje, saj so si obenem z razvojem podjetja, pri-dobivali izkušnje in vedno več znanja tudi domači strokovnjaki. Ti delajo tako v proizvodnji, kot tudi v sodobno opremljenih razvojnih in kontrolnih laboratorijih Donitovega Inštituta. V teh laborato-rijih, na osnovi znanja in izkušenj ter teamskega dela nastajajo zamisli, ki jih vsak dan znova upo-rabljajo v proizvodnji. Brez lastnega znanja doma-čih strokovnjakov verjetno Donit ne bi tako smelo stopal v razviti svet, kjer prodaja dobršen del svoje proizvodnje. Za ilustracijo naj zapišemo, da sta v Evropi zgrajeni kar dve tovarni po Donitovi tehnologiji: v Avstriji za proizvodnjo filtrov in v Romuniji za izdelovanje tesnilnih materialov. Tehnični know-how razvijejo sami in s pomočjo različnih vrst poslovno-tehničnega sodelovanja. V letu 1989 so samo za raziskave in razvoj namenili 5 odstotkov celotnega prihodka. Moto v razvoju je: To, kar je danes dobro, mora biti jutri še boljše. Poleg razvoja obstoječe proizvodnje zadnja leta vlagajo velike napore in sredstva v razvoj novih, boljših materialov in v zaščito človekovega okolja. Princip kakovosti za Donitovce pomeni nadzor in razvoj kakovosti na vseh ravneh: produkta,. storitve in organizacije dela na vseh ravneh zapo-slenosti. Za usposabljanje zaposlenih so lani name-nili kar 14 odstotkov vrednosti mase za osebne dohodke. V tovarni organizirajo na leto povprečno 250 usposabljanj. Proizvodnja in dejavnost Donita Kako so začeli s proizvodnjo v Donitu, smo zapisali že v uvodu. Danes opravlja podjetje šte-vilne dejavnosti, ki jih v nadaljevanju na kratko opisujemo: # impregnacijo papirja in tekstila, modifikacijo in formulacijo sintetičnih smol, izdelovanje sloja-stih plastičnih mas, lepilnih filmov in elektromeha-ničnih izdelkov, • izdelovanje sestavnih delov elektronskih apa-ratov in naprav, 0 izdelovanje tesnilnih materialov in tesnil vseh vrst, 0 izdelovanje tehničnih izolacij, # izdelovanje vseh vrst filtrov in naprav za vse vrste filtrirnih medijev in njihovo servisiranje, 0 izdelovanje vseh vrst industrijskih filtrov, za klimatizacijo in sisteme absolutne filtracije ter nji-hovo servisiranje, 0 izdelovanje perifernih računalniških enot, 0 izdelovanje žičnih in drugih tkanin ter plete-nin, industrijskih tekstilij, rešetarskih in sitarskih izdclkov, konfckcioniranje tkanin ter pletenin, iz-delava žičnih filtrov in polizdelkov za filtre, • izdelovanje vijačnega, žičnega blaga ter dru-gih izdelkov za vgrajevanje, 0 izdelovanje lepil in veziv, polirnih in brusnih sredstev, sredstev za antikorozivno in površinsko zaščito betona, kovin in ostalih materialov, 0 proizvodnja čistih kemikalij za industrijo, 0 predelovanje plastičnih mas v končne izdelke (poliesterski laminati za gradbeništvo, industrijo in široko porabo), ter proizvodnja embalaže iz plastič-nih mas, 0 izdelovanje poliuretanskih izdelkov, 0 izdelovanje odpreskov plastičnih mas in frik-cijskih materialov, 0 izdelovanje sintetičnih smol, 0 opravljanje vseh vrst tehničnih storitev - od vzdrževanja, investicij, energetike, trasporta, izde-lovanja orodij itd., zaradi popolnejše izrabe vseh lastnih zmogljivosti. V sodelovanju s kooperanti opravljajo tudi proiz-vodnjo tesnil, filtrov ter drugih sestavnih delov za te izdelke in drobne izdelke za motorna vozila. Kot smo že omenili, sami razvijajo proizvode in tehno-logije ter opravljajo preizkušnje kakovosti proizvo-dov na najsodobnejših napravah. Nova Donitova trgovina v Medvodah Ker so zadnje čase individualni kupci veliko povpraševali po Donitovih izdelkih, so odprli v Medvodah svojo trgovino. V Medvodah je malo poslovnih prostorov in ker Donitovci dobro sode-lujejo s tovarno Sora, so se z le-to dogovorili, da bodo poleg njihovega prodajnega salona odprli še Donitov tehnični boutik. Rečeno, storjeno in teh-nični boutik je že nekaj časa odprt. V tej trgovini lahko kupci dobijo prav vse Donitove izdelke po nižjih cenah, hkrati pa dobijo kup tehničnih in drugih informacij o Donitu. Poleg Donitovih izdelkov pa lahko v trgovini kupci dobijo tudi odlične uvožene izdelke, pod skupnim naslovom Vse za gospodinjstvo in avto-mobil. Gre za izdelke znanih firm Caramba in Terason, ki jih Donit uvaža v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja in so na evropskem irgu že zdavnaj preizkušeni. V omenjenih kolekcijah izdelkov imajo odlične izdelke za čiščcnje v gospodinjstvu in za avtomobile, kakor tudi za manjša popravila in obnavljanje gospodinjskih in drugih aparatov. V kolekciji teh izdelkov lahko kupci dobijo praktično vse za obnavljanje avtomobila: od spra-yev za obnavljanje platišč, do plastičnih tnas za krpanje zarjavelih delov ali za lesnenje avtomobil-skih stekcl, ud. Z drugimi besedami: splača se ogledati Donitovo trgovino. Izvoz izdelkov v ospredju Donit nekaj več kot 30 odstotkov svoje proiz-vodnje izvozi, vendar od skupnega izvoza le 8 od-stotkov na trge vzhodne Evrope. Referenčna lisia njihovih kupcev s področja avtodelov je zelo ši-roka. Tako v Donitu kupujejo filire BMW, Ci-iroen, Renault itd. Ob tem je pomembno, da firme kupujejo, de-nimo Donitove filtre, za prvo vgradnjo v vozilo, kar pomeni, da kupci tudi ob kasnejši mcnjavi vgrajujejo praviloma filtre kakršne so dobili, ko so kupili vozilo. Tako na domačem kot tujem trgu prodajajo visoko kakovostne izdelke, saj saino tako lahko prodirajo na nove trge. Kakovost Donitovih izdel-kov je pogosto nad evropskim ali svetovnim pov-prečjem, saj se lahko samo tako kosajo na evrop-skem trgu. Vendar je Donit na tujih trgih že zelo uveljavljen, kajti svoje izdelke izvaža praktično od prvega dne usianovitve podjeija, na vse celine, razen v Avstralijo. Izvoz še povečujejo. Kadri Za razliko od številnih slovenskih podjetij, ki ugotavljajo čedalje več presežkov delavcev, v Do-nitu iščejo nove in nove delavce. Seveda ne iščejo delavce za ročno delo in administracijo, arnpak - strokovnjake! Poleg tega, da delavce usposabljajo sami, kar smo že omenili in dajejo številne možno- sti za usposabljanje ob delu, želijo pridobiti mlade, sposobne in ambiciozne kadre. Ce bi primerjali kadrovsko strukturo zaposlenih pred desetimi leti in danes, bi ugotovili, da se je le-ia skokovito zboljševala v korisi visoko izobraženih strokovnja-kov. V podjetju je trenutno zaposlenih 1457 delavcev, od tega več kot 1000 v Medvodah, ostali pa so v obratih na Jesenicah, v Sodražici in v Križcvcih na Hrvatskem ter v predsiavništvih po Jugoslaviji. Skrb za zaposlene V uvodu smo zapisali, da so tovarnc ljudje. Ljudje ki v njih delajo. Delavcu v Donitu je bila vedno namenjena velika skrb. Prva leta po usiano-vitvi je marsikaj manjkalo, toda z leti in večjimi materialnimi možnostmi pa je rastel tudi družbeni standard zaposlenih. Danes se v Donitu lahko pohvalijo z urejeno družbeno prehrano, urejenimi počkniškimi zmogljivostmi, organizirano rekre-acijo, zdravstvenim varstvom... Kljub kriznim časom še nc razmišljajo o ukinitvi regresiranja prchrane ali odprodaji počitniških zmogljivosii, da bi se reševali iz zagat. Nasprotno! V počitniške enote nameravajo šc vlagaii, pa tudi o temu, da bi bile le-te profnni cenier. Profitni center tako, da bi počitniške enotc na eni strani prinašale dobiček in na drugi strani zadovoljstvo delavcev. Delavec, ki je zdrav in se v podjetju dobro počuti, ker mu jc omogočeno več kot drugje, bo naredil tudi veliko več kot listi, ki nerga zato, ker nima urejenc prehrane, zobozdravnika ali, če vse leto ugiba kam bo šcl na morje. Dopust lahko Donitovci preživijo v približno 50 poOitniških cnu-tah ob morju, v hribih ali [oplicu /.a delavce. ki so slabšega zdravja pa organizirajo rekreacij- I-dih. Dobršen del sredstev namcnjajo tudi za razvoj specializiranih zdravstvenih ambulant v okviru zdravstvenih domov. Iz rekreacijskega delovanja športnega društva Donit oziroma iz njegove sekcije, se je razvila kegljaška ekipa, ki letos sodeluje v I. zvezni keglja-ški ligi. Razvejano imajo tudi kulturno dejavnost: oktet Donit v Sodražici, Pihalni orkester Donit, občasne likovne razstave... Morda vse še nimajo urejeno idealno, nedvomno pa imajo v skrbi za človeka veliko več Ln bolje kot marsikje. Tovarna so ljudje, ki v njej delajo! Ekologija Poleg varsiva na delu, kjer so dosegli v nevarnih delih proizvodnje maksimalno možno zaščito de-lovnih mest, namenjajo velika finančna sredstva in znanje za varstvo okolja. Pred leti so zgradili sežigalno napravo v kateri s posebnim postopkom uničijo vse neprijetne vo-njave in škodljive pline. Že dolgo pa imajo urejeno kanalizacijo tako, da ne more priti do izlitja ones- nažene vode v vodotoke ali zemljo. Koliko sredstev in znanja so vložili v ekofogijo je skoraj nemogoče izraziti s številkami. Da ni vse samo hvalospev pove tudi podatek, da so ustanovili posebno stro-kovno službo, ki se ukvarja z vprašanji ekologije. Skupaj s sorodnimi podjetji pa so v okviru po-slovne skupnosti ustanovili podjetje, ki se ukvarja z vsemi tistimi ekološkimi problemi, ki jih ne zmorejo sami. Npr.: uničenje nevarnih snovi, ki so jih morali v preteklosti odvažati na posebne depo-nije. Samo nepoučeni žal še vedno pripisujejo Donitu nekatcre ekološke probleme, za katere v Medvo-dah niti slučajno ni krivo lo podjetjc. Donit v Evropo Donit se ne boji lcta 1992, ko nai bi se meje razvite Evrope oblikovale po novih gospodarskih merilih. 2e sedaj so njihovi izdclki kimkurenčni: lako glede kakovosti kot tudi glede ecn. Ampak kakovosl nc gradijo samo zaradi zahtcviif Evrope, temveč tudi zaradi domačega trga, saj je tudi ta vedno bolj tržno usmerjen: nic več ne priznava vsakršne cene, še manj pa, če so izdelki slabi. V Donitu izdeike delajo kakovostno in v proiz-vodnji ne sprašujejo na kaiero iržišče bodo pro-dani. Pred posredovaniem na trg pa vse pregleda njihova interna kontrola, ki je neusmiljena ln izloči vsak izdelek, četudi ima zanemarljivo napako. S sodobnim informacijskim računalniškim siste-mom, ki so ga domala že dogradili, se ovir za vstop v sodoben svei ne hojijo. Že sedaj normalno komu-nirirajo tako s poslovnimi panncrji v lujirn koi utJi s lujimi bankami, za katere pa vemo, da so lahko neusmiljene, če partnerju ne zaupajo. Doniiu zaupajo! Ker stopa na sodobno pot, pot znanja, kakovosli in ker po icj poli nt stopa počasi. b.p.