PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXm. St. 203 (6787)
TRST, torek, 29. avgusta 1967
NAPADI OSVOBODILNIH SIL V VIETNAMU
Močno obstreljevanje mesta Can To in ameriškega oporišča Dong Ha
v'
Številni drugi napadi - Protestni pohod proti vojni iz San Francisca v Washington - 21. oktobra bodo demonstranti blokirali vhod v Pentagon
SAJGON. 28. — Včeraj in danes je bila v Južnem Vietnamu večja vojaška dejavnost na kopnem. Včeraj so borci osvobodilne fronte obstreljevali naj večje mesto v delti Mekonga Can To, danes pa so po poročilih zahodnih agencij severni Vietnamci obstreljevali s svojega ozemlja čez demilitarizirano področje ameriško letalsko oporišče Dong Ha. Po poročilih a-
gencij je bilo to najmočnejše -----------------
topniško obstreljevanje v Juž-
nem Vietnamu od začetka vojne. V 30 minutah je eksplodiralo okoli sto izstrelkov v tem velikem oporišču, ki je 15 kilometrov južno od 17. vzporednika. Letališče v tem oporišču je o-premljeno z važnimi elektronskimi napravami, ki omogočajo nadzorovanje dejavnosti ameriških letal nad delom Severnega Vietnama.
Neka severnovietnamska obalna baterija severno od demilitariziranega področja je zadela s štirimi izstrelki ameriško vojno ladjo «Du Pont«. Preteklo
noč so osvobodilne sile obstreljevale vas Tra Quay severno-vzhodno od Sajgona.
V	Severnem Vietnamu so ujeli skupino osmih vohunov, ki so jih poslali Američani in južni Vietnamci. Ujeli so jih kakih 20 kilometrov od laoške meje. Opremljeni so bili z oddajnimi in sprejemnimi radijskimi postajami.
V	Washingtonu pa vojska pritiska na Johnsona, naj še bolj zaostri vojno proti Severnemu Vietnamu. Poveljnik ameriških mornariških strelcev general Greene je na tajni seji vojaškega pododbora v senatu izjavil, da se zbiranje vietnamskih čet ob meji demilitariziranega področja lahko ima «kot za-
MiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiiMitmiiiiinii*iiiiiiiiiiifiiiiriimiinniiiiiiiiiniiiiiHim<iiiiihiiiimiiiiii'iiiiiiiiiiiiit
Nikezič bo obiskal sredi septembra Francijo
Longo zaključil obisk v Jugoslaviji - Waldeck- Rochd na obisku v Kopru in Kranju
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Na vabilo francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla bo državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič od 14. do 18. septembra u-radno obiskal Francijo.
Generalni tajnik KP Italije Lui-gi Longo je včeraj po kratkem obisku po Jugoslaviji odpotoval iz Dubrovnika v Rim. Med obiskom v Jugoslaviji je bil Longo 23. avgu »ta na Brionih gost predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita. Ob tej priložnosti sta Tito in Longo v razgovoru, ki so se ga udeležili tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, član predsedništva CK ZKJ Petar Stambolič, član izvršnega komiteja CK ZKJ Nijav Pazderovič izmenjala misli o položaju na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju in o stanju v mednarodnem delavskem gibanju. V razgovorih, ki jih je Longo istega dne popoldne nadaljeval s Todorovičem, Stamboličem in Pazderovičem, so na obeh straneh poudarili potrebo širše akcije ne le komunistov, temveč tudi drugih demokratičnih naprednih sil, da se prepreči nov spopad na Bližnjem vzhodu, za pomoč in podporo arabskim narodom in za obnovitev miru na tem področju. V razgovorih, ki so se nanašali na dvostransko sodelovanje, je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo nad razvojem odnosov in želja po krepitvi vsestranskih odnosov med •Jugoslavijo in Italijo v skladu z željami in potrebami narodov obeh držav.
Generalni tajnik KP Francije Waldeek-Rochet je včeraj po obisku pri predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije Titu na Brionih na poti v Ljubljano obiskal Koper, kjer se je z zastopniki občinske skupščine razgovarjal o razvoju komune; zatem je obiskal tovarno <!Tomos», ki sodeluje s francosko tovarno «Citroen», in Postojnsko jamo. Danes je generalni tajnik KP Francije obiskal tovarno gumijskih 'zdelkov «Sava» v Kranju ter se zanimal za delo tovarne in samoupravnih organov, zatem pa je ostalimi člani delegacije obiskal na Ljubelju spomenik francoskih rodo-ijubov, ki so v drugi svetovni voj-ni umrii v nemških koncentracijskih taboriščih. Po obisku Tržiča ki vzdržuje bratske odnose s francoskim mestom Avignonom, je visoki gost odpotoval na Bled.
B.B.
soč novih dinarjev škode, to je bilanca tragičnega trčenja, ki se je dogodilo danes zjutraj na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb pri Li-povljanih. Za nesrečo je kriv Haj-ro Tasilovič iz Banja Luke, ki je svoiim fiatom 1300, v katerem sta bila še dva njegova tovariša prehiteval avtomobil fiat 750 v trenutku, ko mu je nasproti prihajal ford nemške registracije, ki ga je vozil turški državljan. Pri trčenju so zgubili življenje vsi potniki fiata 1300, medtem ko so tri potnike fordu prepeljali hudo ranjene v bolnišnico v Bakracu.
BONN, 28. — Pred porotnim sodiščem v agnu se je pričel proces proti štirim bivšim esesovcem, ki so obdolženi umorov, ker so do smrti mučili zapornike v taborišču Gusen, ki je bilo podružnica Mauthausna v Avstriji. Obtoženci so ujetnike mučili z vodo. Branilci glavnega obtoženca, 50-letnega Hein ta Jentzscha so zahtevali, da ga izpustijo na začasno svobodo, češ da je že šest let v preiskovalnem zaporu in da je tako dolg zapor nasproten konvenciji o človečanskih pravicah. Zahtevo je sodišče zavrnilo.
čelek druge fronte« in da je treba zatadi tega povečati letalsko ofenzivo na tem sektorju ter uporabi-
vsa druga mogoča sredstva. Načelnik glavnega štaba vojske general Johnson pa je izjavil, da so letalski napadi na severu «v veliki meri prispevali k dosedanjim u-spehom proti sovražniku v Južnem Vietnamu*
Nekateri senatorji, med katerimi voditelj demokratične večine v senatu Mike Mansfield in predsednik komisije za odnose s tujino Wil-liam Fulbright so pozvali predsednika Johnsona, naj predloži vietnamsko zadevo varnostnemu svetu OZN. Tudi republikanska senatorja George Aiken in Sherman Cooper sta enakega mnenja.
Predsednik Johnson je dal nalogo Cabotu Lodgeu, naj spremlja a-meriško komisijo, ki bo odšla v Južni Vietnam, da opazuje tamkajšnje volitve, ki bodo v nedeljo.
«Vsedržavni odbor za mobilizacijo za konec vojne v Vietnamu« je sporočil, da bo na tisoče oseb 21. oktobra onemogočilo dejavnost centra ameriškega vojnega aparata. Zadevno sporočilo pravi, da bodo demonstranti skušali blokirati vhode Pentagona, drugi pa bodo demonstrirali po ulicah, ki vodijo do tega poslopja.
V San Franciscu se je začel pohod več sto ljudi, ki so namenjeni v Washington v okviru protestnega pohoda proti vojni v Vietnamu. Na čelu sprevoda nosijo plamenico, ki so jo prižgali na plamenu, ki gori pred spomenikom, ki so ga postavili v Hirošimi v spomin žrtev prve atomske bombe. Pohod se bo zaključil 21. oktobra pred Kapitelom v Washingtonu. Organizirala so ga številna pacifistična gibanja.
Med napadom na Can to, katerega cilj so bili ameriška vojašnica in položaji sajgonskih čet, je padlo 38, ranjenih pa je bilo 40 oseb. Predstavnik ameriškega vojaškega poveljstva trdi, da so bili žrtve napada v glavnem civilisti.
Ob istem času je bil med napadom na ameriške položaje blizu Da Nanga en Američan ubit, 11 pa jih je bilo ranjenih. Kot poroča Reuter, niso sporočili, kakšne so bile izgube sajgonskih čet. Iz obveščenih vojaških krogov je bilo slišati, da so borci osvobodilne fronte prodrli tudi v mesto Hoi Anh, glavno mesto pokrajine Quang Nam. V mestu in okolici so napadli vojaške naprave sajgonskih in ameriških enot.
Borci osvobodilne fronte so tudi napadli topniške položaje sajgonskih enot v mestecu Dien Ban 8 km zahodno od Hoi Anha. Po poročilu predstavnika ameriškega vojnega poveljstva so borci osvobodilne fronte globoko prodrli v bazo, kjer so s 105 in 155 milimetrskimi havbicami poškodovali tri topove. Uničili so tudi 600 to povskih granat in nekaj vozil.
Agencija AP poroča, da je pred
stavnik ameriškega vojaškega poveljstva izjavil, da so v soboto sestrelili še dve ameriški letali nad Severnim Vietnamom. Skupno so minuli teden sestrelili 15 ameriških letal. To je rekordno število sestreljenih ameriških letal v enem tednu nad Severnim Vietnamom. Sporočili so tudi, da so trije člani sestreljenih letal izginili, medtem ko so enega rešili. Tako so Američani minuli teden izgubili skupaj 22 pilotov, za katere poročajo, da so mrtvi ali pa ujeti.
Predstavnik kamboške viade je izjavil, da so ameriške in sajgon-ske enote, ki sta jih podpirala letalstvo in topništvo, v četrtek napadle dve kamboški obmejni postaji. Po spopadu, ki je trajal 30 minut, so se napadalci umaknili pred ognjem kamboške obrambe.
Kot poroča Reuter, je med tem spopadom bilo mrtvih 6 žensk in 2 otroka, ranjenih pa je bilo 5 kamboških vojakov.
Delovanje osvobodilnih sil v Adenu
ADEN, 28. — Pripadniki narodnoosvobodilne fronte so včeraj aretirali predsednika vrhovnega zveznega sveta (vlade) južne Arabije šejka Ali Atif Al Kaladija. Aretirali so ga v prestolnici sultanata Jefaj, kjer je zaprt. Osvobodilna fronta nadzoruje tudi javna poslopja v prestolnici tega sultanata. Skupaj s Kaladijem sta bila aretirana tudi njegov sin in neki častnik, ki je vzdrževal zvezo med zvezno vlado in sultanatom. Ni pa znano, kje je sultan Mahmud Bin Aidrous. Sile osvobodilne vojske nadzorujejo baje osem od devetih zveznih držav, čeprav so v njih navzoče tudi zvezne čete.
Vse to je danes sporočil dosedanji minister za informacije v juž. noarabski vladi, ki je prevzel predsedstvo zveznega vrhovnega sveta. Pozval je oborožene sile, naj prevzamejo oblast v federaciji. Dejal je, da bo odstopil, če ne bo zvezna vojska sprejela te njegove zahteve. Dodal je, da je nastop oboroženih sil potreben, ker se je veliko število držav in emiratov, ki so v federaciji, odtegnilo nadzorstvu zvezne vlade. Zvezni minister za obrambo pa je izjavil, da se ne strinja s to zahtevo. Dejal je, da ni moč sprejeti tako važnih odločitev, ko so skoraj vsi zvezni ministri odsotni in da mora o zadevi odločati plenarna seja sveta
OBISK TUNIZIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V ITALIJI
Fanfani in Burgiba obravnavata izključno dvostranska vprašanja
Danes začne delovati projekt Neapelj-Tunk - Leone imenovan za dosmrtnega senatorja Posredovanje ministra Bosca v sporu uslužbencev sladkorne industrije
RIM, 28. — Tunizijski zunanji minister Burgiba je danes nadaljeval uraden obisk Italije in je pričel uradne razgovore v zunanjem ministrstvu. Razgovor med Burgibo in Fanfanijem je trajal približno dve uri in je bil posvečen izključno dvostranskim vprašanjem.
Pričeli so obravnavati trgovinske odnose, ki se ugodno razvijajo, kar velja tudi za različne pobude italijanskih podjetij, ki grade razne objekte v Tuniziji.
Minister Burgiba je poudaril, da njih še zlasti zanimajo izkušnje Blagajne za jug, saj je za Tunizijo izrednega pomena način, kako se lahko izkoristijo sušna področja.
Obsežneje so razpravljali tudi o turističnem sodelovanju, v katerega okvir spada tudi ustanovitev redne proge s trajektom, ki jo bosta jutri odprla oba zunanja ministra in se bosta udeležila začetne vožnje na ladji «Lazio», ki bo vozila na progi med Neapljem in Tunisom.
Končno so razpravljali še o kulturnem sodelovanju, pri čemer so
miiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimutuiiiiiiiiiiiiiiiiil
PO KONFERENCI ZUNANJIH MINISTROV
Danes se v Kartumu začne posvetovanje arabskih najvišjih predstavnikov
Bumedien se ne bo udeležil konference in verjetno ne tudi Atasi - Odsotni bodo tudi Hasan, Burgiba in Idris, ki jih bodo zastopali ministrski predsedniki
KARTUM, 28. — Jutri popo ldne se bo začela v Kartumu javna seja konference arabskih državnih poglavarjev, kakor je bilo sklenjeno na konferenci arabskih zunanjih ministrov, kise je zaključila včeraj.
Delo konference bo tajno, jav-i^ poglavarji; nekatere bodo nado-
hActo comn 7fipprnfl m r*«	"	*?	.	.	,	, .	____1__
ni bosta samo začetna in zaključna seja. Predvideva se, da bo v začetku seje govoril sudanski predsednik Azari in sledil bo govor enega od navzočih državnih poglavarjev.
Predvsem bodo morali odobriti dnevni red, ki so ga bili predlagali zunanji ministri in ki vsebuje naslednje točke: 1. Skupna akcija arabskih držav, da se odpravijo posledice izraelskega napada. 2. Večje in učinkovitejše sodelovanje med arabskimi državami. 3. Odprava tujih vojaških oporišč na arabskem ozemlju. 4. Priprava skupne arabske dolgoročne politične, vojaške in gospodarske strategije.
Za jutri se pričakuje prihod Naserja, iraškega predsednika Arefa in jemenskega predsednika Salala, ki so se danes zbrali v Kairu. Jordanski kralj Husein bo verjetno prišel skupno s svojim bratom in z ministrskim predsednikom. Ni še gotovo, ali bodo navzoči vsi držav-
* J-»J WV.»MV«
meščali ministrski predsedniki. Maroškega kralja Hasana bo zastopal ministrski predsednik Ben Hima, tunizijskega predsednika Burgibo državni tajnik v predsedstvu Ladgham, libijskega kralja Idrisa pa prestolonaslednik Hasan Reda.
V Kartumu sta že alžirski in sirski zunanji minister. Sirski zunanji minister Je na razna vprašanja časnikarjev odgovoril:	«N i
čas niti optimizma niti pesimizma, je čas realnosti. Vse, kar se lahko reče, je, da je Izrael sedaj na nekaterih arabskih ozemljih, da mora ta zasedba prenehati in da je treba določiti naloge arabskih vlad za odpravo napada.« Verjetno se Atasi ne bo udeležil kon-ference
Alžirski zunanji minister Butefli-ka je pred odhodom iz Alžira v
Kartum izjavil, da Bumedien ne bo vendar se Je kasneje z gotovostjo
Srečanje slovenistov v Ljubljani
LJUBLJANA, 28. — Na ljubljan »Iti filozofski fakulteti se je danes Pričel seminar o slovenskem jeziku. književnosti in kulturi, katerega se udeležujejo univerzitetni profesorji, znanstveni sodelavci in študentje slavistike iz 12 evropskih dr-»av. Smoter seminarja, ki ga že tretje leto zaporedoma organizira ?ddelek za slovenski jezik in knji-zevnost filozofske fakultete, je seznanjanje slavistov s kulturnim nasledstvom slovenskega ljudstva. U-deleženci seminarja, ki bo trajal do 9. septembra, bodo imeli možnost seznaniti se s slovensko kulturno umetnostjo, glasbenim ustvarjanjem, zgodovino gledališča, na rodnodsvobodilno vojno in najpo Ojembnejšimi kulturno - zgodovin skimi spomeniki in ustanovami Stotnije.
Trije mrtvi na cesti
Beograd-Zagreb
. BEOGRAD, 28. — Trije mrtvi in trije hudo ranjeni in okrog 100 ti-
Volilna propaganda v Sajgonu
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiinMiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiHimiiiiiiimiiiiiHiiHHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
TEMELJITE SPREMEMBE V ANGLEŠKI VLADI
Wilson prevzel popolno nadzorstvo nad angleškim gospodarstvom
Pet ministrov izločenih iz vlade
LONDON, 28. — Danes so javili spremembe v britanski vladi. Predsednik vlade Harold Wllson bo prevzel celotno in neposredno odgovornost in nadzorstvo nad gospodarskimi zadevami. Iz vlade so bili izločeni minister za trgovino Douglas Jay, ki nasprotuje vstopu Velike Britanije v evropsko skupno tržišče; nadomestil ga je bivši tajnik za vzgojo in znanost Anthony Crosland. Herberta Bowdena bo nadomestil v ministrstvu za zadere Commomvealtha državni minister v Forreign Offlceu George Thomson. Poleg tega so bili izločeni še
minister za prekomorski razvoj George Bottomley, državni minister za gradbeništvo in krajevne uprave Frew Willey in parlamentarni tajnik v ministrstvu za trgovino lord Walston.
Na podlagi sprememb je bilo v celoti dodeljenih 18 novih mest.
Minister brez listnice Goreli n Walker je prevzel ministrstvo za Vzgojo in znanost. Poleg tega so bile Izvršene še druge notranje spremembe.
Najznačilnejši element Je dejstvo, da je Wilson prevzel popolno nad-
zorstvo nad angleškim gospodarstvom in strateško vodstvo gospodarskih zadev. Wilson se je pri tem prilagodil tradiciji, ki je v navadi v vojnem času, ko je predsednik vlade hkrati tudi minister za o-brambo, da prevzame odgovornost za operacije na fronti. Prav teko je ministrski predsednik v času gospodarskih težav mnenja, da Je potrebno prevzeti vso odgovornost za vodstvo gospodarskega in industrijskega sektorja. Wilsonu bo pri tem pomagal finančni minister Calla-ghan. V okviru sprememb je odstopilo pet ministrov.
ker so jih iskali tudi v zvezi z nar padom v Pustriški dolini poleti 1965. in v zvezi z drugimi terorističnimi napadi.
štirje teroristi so preko gora prešli mejo, se krajši čas zadrževali v kraju St. Martin in Gsies-Obertal (San Martino in Cassies), kjer so pripravili atentat na finančne stražnike. Takoj pp napadu je desete.rica prič povedala, da so videli v tamkajšnjem manjšem hotelu zvečer, «tuje obraze«. Hotel je last cerkovnika Khana. Vendar niso mogli nič drugega točneje ugotoviti.
Sedaj kaže, da je Andreas Eg-ger med zasliševanjem priznrl podrobnosti, in se v tej zvezi govori, da je obtožil župnika, da je pred napadom skrival teroriste v župnišču, kamor so se zatekli tudi po napadu in se tako skrili pred preiskavo. Trdi se, da je župnik pomagal teroristom na priporočilo drugega župnika iz bližnje vasi.
prišel na konferenco. Izjavil je tudi, da je osebno prepričan, da bodo države udeleženke konference individualno In kolektivno pozitivno prispevale za okrepitev a-rabskih položajev.
Kairski list «A1 Ahram« potrjuje danes, da so v soboto Egipčani in Izraelci streljan ob Sueškem prekopu južno od Ismailije In da je streljanje trajalo eno uro. List ne dodaja nobenega komentarja. Že v soboto so v Tel Avivu javili, da je nastalo streljanje. V poročilu je bilo tudi rečeno, da je bilo nad Sinajskim polotokom sestreljeno eno egiptovsko letalo.
Gazi je izraelsko vojaško sodišče obsodilo danes na petnajst let zapora nekega Arabca, pri katerem so našli brzostrelko. Iz iste* ga razloga so nekega drugega obsodili na tri leta zapora. Izraelske oblasti še dalje iščejo skrito orožje na področju GaM.
Glavni odbor izraelske laburistične stranke Mapai, ki ima relativno večino in kateri pripada predsednik vlade Levi Eškol, se Je izrekel za združitev z Ben Gurionovo stranko «Rafi» in z enotno socialistično stranko «Ahdut Avoda«. Nova stranka, ki bo nastala po združitvi, bo najmočnejša v parlamentu. Na podlagi volitev leta 1965 bo imela 59 poslancev od skupnih 120.	___________
Aretiran
južnotirolski župnik
BOČEN, 38. — V soboto so priprli v Bocnu južnotirolskega župnika Johanna Weitlanerja skupno a njegovim cerkovnikom Kassia-nom Khanom in še neko drugo osebo, o kateri pa se do sedaj ni nič točnejšega izvedelo. Cerkovnika so kasneje izpustili, župnika pa še vedno zaslišujejo.
Uradnih poročil ni, vendar pa vse kaže, da gre za razvoj preiskave, ko so zaprli Andreasa Eg-gerja in Klotzovega nečaka Hel-mutha Kroessa, za katera so danes zvečer uradno potrdili, da je Javni tožilec izdal zaporno povelje.
Andreasa Eggerja so dolgo časa zasliševali in so ga obtožili, da je sodeloval tudi pri umoru dveh finančnih stražnikov 24. julija 1966. Stražniki so se tedaj vračali iz neke gostilne, ko so padli v zasedo in je rafal iz brzostrelke takoj ubil Salvatora Cabitta, Giuseppe DTgnoti pa je kasneje podlegel ranam. Tretji finančni stražnik Co-simo Guzzo pa se je pravočasno vrgel na tla in je bil samo laže ranjen.
Karabinjerji so bili že tedaj mnenja, da so napad izvršili Forer, Steger, Oberleitner in Oberlechner, ki so zbežali iz Južne Tirolske,
izvedelo, da ni bil pridržan zaslišan noben drugi župnik.
Že v soboto je policija obvestila bocenskega škofa Gargitterja, da so župnika priprli. Vest je vzbudila v
z zadovoljstvom ugotovili, da že sedaj veliko število tunizijskih študentov obiskuje italijanske univerze. Izrečena pa je bila želja, da bi večje število italijanskih profesorjev in strokovnjakov sodelovalo pri različnih pobudah didaktičnega in znanstvenega značaja v Tuniziji.
Ob zaključku so tudi z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo s sporazumom rešeno vprašanje odškodnine za italijansko premoženje, ki so ga podržavili leta 1964.
Takoj zatem se je zunanji minister sestal s podtajnikom za zunanjo trgovino Vetronejem, s katerim sta obravnavala nekatere podrobnosti trgovinske izmenjave. Dopoldne je Burgiba obiskal tudi ministrstvo za kmetijstvo, kjer se je sestal z ministrom Restivom, in ministrstvo za zaklad, kjer ga je sprejel podtajnik Braccesi.
Opoldne Je minister za zunanje zadeve Fanfani priredil svečano kosilo. V zdravici se je Fanfani omejil na dvostranska vprašanja in je samo ob zaključku omenil, da se Italija zanima za miren razvoj področja okrog Sredozemskega morja in da v tej zvezi krepi prijateljske odnose z arabskimi narodi. Fan-fani je nato dejal, da je sedaj mirni razvoj na področju Sredozemlja pred resno preizkušnjo in da so rešitve odvisne tudi od zaključkov bližnjega sestanka arabskih držav.
Zunanji minister Burgiba Je bil v svojem odgovoru zelo oprezen, in se je omejil skoro izključno na dvostranska vprašanja in na nekatere prijazne ugotovitve na račun Fanfanija, ki je obiskal Tunis že pred petimi leti kot predsednik vlade. Glede splošnih vprašanj pa je na splošno ugotovil važnost sodelovanja vseh držav in še zlasti vseh držav o Sredozemskem morju z arabskimi in afriškimi narodi.
Popoldne je Burgibo sprejel pred. sednik republike Saragat.
Predsednik republike je v nedeljo imenoval posl. Leoneja za dosmrtnega senatorja zaradi »velikih zaslug znanstvenega in socialnega značaja«. Giovanni Leone se Je ro dil v Neaplju 3. novembra 1903, pravo je dokončal 1929. leta, leta 1930 pa še fakulteto o političnih in socialnih vedah. Leta 1933 je postal docent za kazensko pravo, od leta 1936 pa reden profesor. Bil je poslanec ustavodajne skupščine in je sodeloval v komisiji, ki je sestavljala ustavo, ter poročal o raznih poglavjih. Po vojni je bil vedno izvoljen na listi KD v poslansko zbornico, kateri je od 1955. do 1963. leta predsedoval. Od 22. junija 1963 pa do 3. decembra istega leta Je bil predsednik tehnične vlade. Ko je podal ostavko, se je ponovno ukvarjal z odvetniškim poklicem in je kot zagovornik bil prisoten pri nekaterih važnejših procesih.
Pričel se je tretji teden, ko je kitajska ladja «Liming» v nekaki
dje kitajskemu trgovskemu pred-stavništvu v Rimu.
Tajništvo CGIL sporoča, da s« i poslali grškemu veleposlaništvu v j Rimu brzojavko, v kateri protestirajo proti valu aretacij v Grčiji. Izraža se skrb v zvezi z vestmi o I mučenju glasbenika Teodorakisa in i glede groženj s smrtjo proti Pa- | pandreuju in drugim demokfatom. CGIL je poslala drugo brzojavko zunanjemu ministru Fanfaniju, v kateri zahteva, da Italija naredi takoj uradne korake za takojšnjo izpustitev skladatelja Teodorakisa in drugih Grkov, ki so jih zaprli iz političnih razlogov.
Danes popoldne je odpotoval v Moskvo podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino posl. Vetrone, ki se bo jutri udeležil italijanskega dne na mednarodni razstavi strojev in naprav oblačilne industrije. Italija je prisotna s kolektivnim pa-viljonom, v katerem so razstavljeni izdelki največjih tovrstnih italijanskih podjetij.
Minister za delo je danes posredoval v dolgotrajnem sporu med u-službenci in delodajalci industrije sladkorja. Spor je še zlasti pereč, ker je sedaj dozorela sladkorna pesa in bi morale tovarne pričeti o-bratovati s polno paro. Dopoldne je minister sprejel delegacijo županov iz Ferrare, saj je to področje še zlasti zainteresirano pri gojenju sladkorne pese. Spor traja že dalj i časa in se nanaša na obnovitev delovne pogodbe, ki je že zapadla. Je zelo težaven, vendar minister upa, da bo uspelo priti vsaj do kompromisne rešitve, tako da ne bi bil ogrožen letošnji pridelek. Pri razgovorih sodeluje tudi oredstav-nik ministrstva za kmetijstvo.
Pogajanja so se danes zaključila brez uspeha, vendar pa se niso razbila in se bodo jutri nadaljevala. Industrije! so predlagali zvišanje prejemkov za 9.5 odst. V celoti, medtem ko sindikati zahtevajo zvišanje od 18 do 25 odstot-kov. Sporna pa so tudi razna nor- . mativna vprašanja, zlasti v zvezi z zaposlitvijo, ker se predvidevajo bistvene izpremembe v tehnolo- 1 škem postopku. V te) industriji 1 je stalno zaposlenih okrog 7 tisoč delavcev, v razdobju sladkorne kampanje, ki trala komaj 60—70 dni, pa še nadaljnjih 22 tisoč, ki so zaposleni samo to dobo.
Škofiji presenečenje, saj je žup- prostovoljni karanteni v Genovi.
nik Weitlaner bolan in naglušen.
MOSKVA, 28. — Agencija Tass javlja, da je bil Sergej Vinogradov imenovan za novega poslanika v ZAR namesto dosedanjega poslanika Pojdajeva. Vinogradov ima 60 let.
Tudi danes ni bilo na krovu nič novega. Moštvo igra ping-pong, tenis in se ukvarja s športom. Sedaj imajo tudi kino na odprtem in so postavili na krmi platno, na katerem predvajajo dokumentarne filme o življenju Maocetunga. Danes so na krov ponovno stopili predstavniki agencije «AMAT», ki so poslali brzojavko poveljnika la-
Beograjska «Borba» o manevrih NATO
BEOGRAD, 28. — Nedeljska »Borba« objavlja pod naslovom »Manevri okoli nas« naslednji komentar: »Ambiciozni manevri sil NATO v Sredozemlju, ki so se že začeli, ki pa se bodo končali šele proti koncu prvega tedna oktobra, objektivno vplivajo na povečanje napetosti na tem delu sveta že Itak tako vznemirjenem in zaskrbljenem po izraelskem napadu na arabske države.
V pogojih večje zaostritve v mednarodnih odnosih, ki je normalna posledica dogodkov na Srednjem vzhodu, to sam cilj manevrov — »preizkušanje moči in br-zine premičnih enot atlantskega pakta za Evropo« — predstavlja element, ki deluje prav nosprotno kakor pomirjevalno.
Kar se tiče naše države in javnosti, je za nas nedvomno posebno značilno dejstvo, da se ti manevri, praktično istočasno, začenjajo v neposredni bližini naših meja: zahodne in južne. Od predvčerajšnjim se v Julijski krajini, neposredno pod vodstvom poveljnika NATO Lemnitzerja italijanske čete vežbajo. Včeraj so se začeli manevri združenih sil atlantskega pakta v severni Grčiji, pri katerih sodelujejo poleg grških enot tudi vojaki Italije, Vel. Britanije, ZDA,
Kanade in Belgije, dočim bo Turčija poslala na te manevre samo opazovalce.
Medtem ko Je moč vojaške vaje na lastnem ozemlju — kar se od časa do časa dela povsod po svetu — prikazati kot tekoče zadeve, ki ne bi smele vplivati na dobre sosedske odnose (kar se teh tiče, je Jugoslavija s svojim ravnanjem pri prispevanju vedno prednjačila), številni važni detajli, ki spremljajo manevre v Italiji in Grčiji, znatno vplivajo na večanje neza-1 bojnih odnosov, njihovega sedanje-dovoljstva in negodovanja jugoslo- ga ali poznejšega razvoja, ne sme vanske javnosti.	I pozabiti.«
Ne samo, da sledijo manevri v Julijski krajini relativno kmalu podobnim italijanskim vojaškim vajam v aprilu, med katerimi je bilo več nepotrebnih in za vzajemne odnose zelo škodljivih kršitev našega zračnega prostora, temveč ima pri njih sam Trst posebno vlogo. Zopet so istočasno obiskale to mesto italijanske vojne ladje, ki se v to mesto drugače ne vračajo pogosteje kakor enkrat ali dvakrat letno. Poleg tega je bil Trst izbran za središče kongresa organizacije rezervnih častnikov dvanajstih držav NATO, ki šteje okoli 700 tisoč članov. Kongres je poleg tega neposredno povezan z vojaškimi manevri in vključen vanje, ker je predvideno, da delegati-častniki prisostvujejo kot opazovalci vojaškim vežbanjem.
Takšna netaktičnost do soseda s številnimi slabimi «istočastnostmi», ki so dobile značaj neugodnih demonstracij, se čuti tudi v sami izbiri Trsta za tano zborovanje. Kaj ti Trst tudi po možnosti namestitve zaostaja za mnogimi drugimi velikimi italijanskimi mesti. Ker so istočasno in v istih obmejnih krajih predvidene ali so se začele važne športne in druge manifestacije, ni izključeno, da jih bodo nekateri krogi političnih sil izkoristili v iredentistične namene. S tem postaja slika ravnanja in ustvarjenega ozračja, ki ne more biti všeč naši javnosti, še popolnejša.
Toda dolgoročni in dejansko nacionalni interesi obeh sosednih držav, kjer so te dni manevri v neposredni bližini naših meja, ne spadajo v okvir politike, ki vključuje taka vojaška vežbanja. To se zaradi sedanjih in prihodnih medse-
Filmski festival v Benetkah
BENETKE, 29. — Ce je res, da , sodimo o tem, kakšen bo dan, po zori, tedaj bo 28. beneški filmssi 1 festival, ki se je pričel v soooto na Lidu, eden izmed najbolj kva- ! lificiranih in homogenih festivalov : v zadnjih 10 letih.
Prve tri dni so predvajali štiri 1 filme, ki so zelo zanimivi, dobri, čeprav ne umotvori, in ki vsebu- . jejo marsikatero izvirno zamisel.
Morda je še prezgodaj izrekati sodbe, toda zdi se, da so napori 1 izbirne komisije, ki ji je predse- > doval prof. Chierini in ki so te. ili , k temu, da se beneški festival spo-polni in izbolj.,a, že rodili prve rezultate. Nič ni začetne negotovo- 1 sti kot druga leta. Že prvi dan se i je začelo krepko tekmovanje s predvajanjem filma angleškega režiserja - začetnika Anthonyja Har-veya «Dutcham» (Holandec).
Včeraj so predvajali filmski prvenec francoskega režiserja Christiana De Chalongeja. Film opisuj« beg stotin Portugalcev, ki be .e po- ; samično vsak dan pred Salazarjevo diktaturo v Francijo, kjer si skušajo ustvariti novo dostojno in svobodno življenje, pri čemer mnogo , trpijo in morajo požreti marsikak grenak grižljaj. Film opisuje življenje enega izmed teh ljudi, mladega mizarja (v čigar vlogi nastopa Marco Pico) na njegovem begu in v njegovem romanju z enega kraja v drugi v iskanju kruha in zavetišča.
Dokumentarni značaj uvršča film v neorealistično proizvodnjo. Po našem mnenju je boljši drugi film, ki so ga predvajali včeraj, to j« ! «Odklon» Bolgara Griše Ostrovskega. Gre za zgodbo o srečanju pro-fesionistov, ki so se v življenju uveljavili in ki so v mladosti preživeli deset dni brezskrbne ljubezni, pri čemer se niso morda niti zavedali važnosti te izkušnje. Zopet se čisto slučajno najdejo po dvajsetih letih in zdi se, da bodo zopet zagoreli v takratni ljubezenski strasti. Toda vsakdanje življenje jih Je izčrpalo in pri tem imajo še pomisleke o tem, »kaj bodo rekli drugi«. Zato se odpovedo združitvi in jih požre množica na letališču.
Ali se spominjate Lelovhovega filma «Moški in ženska«, ki Je v zadnjih mesecih privabil v kinoma-tografe toliko ljudi in pripomogel k ogromnemu dobičku? No, če odtegnete temu filmu vse, kar je v njem osladnega in izumetničenega, boste lahko imeli pred seboj nazorno sliko nežne zgodbe iz vul-garske kinomatogrs'c'. proizvodnje, prikazane v BeneUah.
Po našem mnenju je bil doslej še najbolj šibak film Nemca Ed-garda Retza, ki so ga predvajali danes pod naslovom «Mahlzeiten» (v italijanščino so ga prevedli v «L'insaziabile.i). Gre za zgodbo 30-letne ženske, ki se ravna po vzgibih srca, ker ne upošteva nobenega umskega razloga. Vsebino filma Je danes v svoto-n intervjuju orisala sama igralka""2teidu Stroh. Zaradi tega spravi iz uma svojega moža, ki ima skrbi in obveznosti, saj mu rodi kar šest otrok, katerim je treba dodati še nekaj splavov. Skratka, moža pripravi dobesedno do samomora. V filmu nastopata poleg omenjene Heidi Stroh tudi Georg Hauke in Nina Frank. Prepričal ni niti občinstva niti kritike.
G. R.
Vreme včeraj: najvišja temperatu-		Danes, TOREK, 29. avgusta
!• 27.3, rvajnižja 21.7, ob 19. uri 25.4 ■toplnje, zračni tlak 1015.9 stanoviten, veter zahodnik 6 kim na uro, nebo 6 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.1 stopinje.	Tržaški dnevnik	Janez Sonce vzide ob 6.22 In zatone ob 19.50. Dolžina dneva 13.28. Luna vzide Ob 24.04 in zatone ob 16.01. Jutri, SREDA, 30. avgusta Rozalija
IZ OSNUTKA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA
Smernice za teritorialno ureditev kot podlaga za gospodarski razvoj
Poudarek na važni posredovalni vlogi dežele med Italijo in sosednimi državami - Nakazane glavne smeri industrijskega razvoja
Doslej smo opisali nekaj poglavij osnutka deželnega načrta za gospodarski razvoj. Osnutek vsebuje tudi posebno poglavje o teritorialni ureditvi dežele. Pri tem poudarja njeno važno zemljepisno lego, spričo katere lahko opravlja vlogo mostu med Evropo in Italijo. To vlogo že dolgo let poudarjajo v političnih in gospodarskih krogih v naši deželi. Zato poudarjajo tudi deželni organi veliko važnost infra
i; struktur, tržaškega pristanišča, go-
med
spodarskega spopolnjevanja mejnimi deželami itd.
Ravno zato posveča osnutek precejšnjo važnost posebni študiji o vprašanjih teritorialne ureditve, pri čemer upošteva dve važni smeri razvoja med Italijo in srednjo Evropo in pomembno zemljepisno lego naše dežele. Prva smer se tiče Avstrije, Madžarske, Slezije in del-
f. no Češkoslovaške, druga pa Slove-
nije, Srbije, romunskega Banata in severne Bolgarije.
Da bi lahko dežela opravljala to svojo nalogo, pravi načrt, mora v okviru državne teritorialne ureditve predstavljati važen in osredotočen proizvodni center in tržišče z močno razvito urbanizacijo. Dežela mora postati nekaka velika metropola brez negativnih posledic, ki jih rodi koncentracija v velikih mestih. Vse področje ima možnosti za intenziven razvoj, podobno kot se sedaj dogaja v tako imenovanem »industrijskem trikotniku« (Milan-Turln-Genova).
Seveda bo naloga urbanističnega načrta, da poglobi tehnične plati teh postulatov, gospodarski načrt pa nakazuje stvarne hipoteze za razne plati deželne teritorialne ureditve.
Osrednja os gospodarskega razvoja naj bi potekala med Trstom in Tržičem, od koder naj bi se cepila tudi proti Gorici, Palmanovi, Vidmu, Codroipu, Pordenonu in Saci-leju. Ta sistem bi bil dopolnjen s predgorskim pasom, ki bi se raztezaj ob Karnijskih Predalpah do Aviana in Magnaga na eni ter bi se razširil ob Julijskih Prealpah na Tarčent, Čedad, Krmin in Gorico na drugi strani. K temu bi bi-
lo treba še dodati smeri červinjan-Ausa Corno-Latisana-Videm-Tricesi-mo, Humin-Tolmeč ter Spilimbergo-Latisana.
Na podlagi teh zasnov so nakazani naslednji smotri:
Skrčenje prebivalstva po raznih zaselkih in osredotočenje v večjih središčih, zlasti v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu.
Določitev industrijskih središč z okrepitvijo sedanjih središč v Trstu, Tržiču, Gorici in Ausi-Cornu. Poleg tega naj bi se okrepila industrija tudi v Pordenonu, Maniagu in Tolmeču ter ustvarila nova industrijska središča v Ponte Rossu in Huminu.
Poskrbeti bi bilo treba za razvoj turističnih služb, tako da bi našli ljudje v prostem času dovolj možnosti za razvedrilo. V ta namen naj bi ustvarili naravne zaščitene parke, parke opremljene z raznimi napravami, in turistična področja za bivanje.
Izboljšale naj bi se železniške in cestne zveze, pristanišča, letališča in rečna plovba.
Končno naj bi poskrbeli za tri storitvena središča in za dva em-porija, in sicer mednarodnega v Trstu ter deželnega v Vidmu.
To poglavje predvideva tudi prednostna področja, za kar so razdelili deželo na tri predele. Prvi predel se tiče Karnije in Kanalske doline In predvideva spopolnitev industrijskih infrastruktur v Tolmeču, ustvaritev naravnih parkov na področju Pramaggiore-Vacalizza in pod Višem, javne investicije in naprave in storitvene dejavnosti v manjših mestih, zgraditev ceste cez prelaz Monte Carnico ter turistične naprave v Porni Avoltri, Rava-sclettu in Kanalski dolini.
Drugi predel obsega vse ozemlje na desni strani Tilmenta. Tretji predel pa ozemlje na levi strani Tilmenta (Videm, Gorica, Trst). Tu Je treba spopolniti Industrijsko področje v Trstu ter poskrbeti za razna dela v Tržiču, Gorici, Ausi-Cornu in Vidmu; okrepiti namakalne naprave v zgornji Furlaniji, ustvariti center za storitvene dejavnosti za industrijska področja na
kraški planoti; poskrbeti za razna dela za turistično valorizacijo la-gunske obale med Lignanom in Gradežem ter za preobrazbo vse tako imenovane trbiške ceste med Trstom in Tržičem v avto cesto.
S Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj ob 11.30 sprejel predsednika združenja obrtnikov Magnaghija, s katerim se je raz-govarjal o vprašanjih kategorije.
Na proseški postaji zavrnjena pošiljka bolgarskega mesa
Zaradi pomanjkljive embalaže in nepravilne sanitarne označbe na blagu je proseški živinozdravnik včeraj ponovno zavrnil pošiljko mesa na italijansko-jugoslovanski meji. To pot gre za pošiljko 210.087 kg zmrznjene svinine bolgarskega izvora. Na mejnem prehodu pri Fortezzi pa so sanitarni organi zavrnili pošiljko nekaj čez 13.000 kg pokvarjene zmrznjene svinine nizo; zemskega izvora. Po zagotovilih, ki jih je v tem pogledu dala Zahodna Nemčija, da namreč ne bo več pošiljala v Italijo mesa telet, ki so jih redili s pomočjo ekstrogenov, so pristojni vladni organi na ministrstvu za zdravstvo preklicali odredbo, s katero so 12. junija letos zaustavili uvoz teletine iz Zahodne Nemčije.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilimiitilliiiiiltiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiilililliiiiiiilliHimiiliniHiiiiillliiinitimmmHiitiiiiiiiHniliiiiiiiiiiimiiiinnMMimMiHmiini
VPRAŠANJE POSLANKE BERNETIČEVE O KRŠITVAH USTAVNIH PRAVIC
PROSLAVA 80-LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA «HAJDRIH» na PROSEKU
ČETRTEK, 31. t.m. ob 21. uri — otvoritev razstave s prikazom kulturne, gospodarske in športne dejavnosti na Proseku - Kontovelu.
ČETRTEK, 31. t.m. ob 21. uri — otvoritev razstave slovenske knjige. Obe razstavi bosta odprti vsak delavnik od 20. do 23. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure vključno do 6. septembra.
NEDELJO, 3. septembra ob 17.30 na prostem
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
s sodelovanjem zborov p.d. »Jezero« iz Doberdoba, p.d. «Valentin Vodnik« iz Doline, p.d. «Slovenec» iz Boršta, p.d. »Vesna« iz Križa in zbor «Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela ter nastopom proseške godbe.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno!
Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčič* v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti v petek 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Igo Grudenn v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čence, da se pričnejo popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob S.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored izpitov Je razviden z oglasne deske.
Zaključen kongres rezervnih častnikov Atlantskega pakta
V zaključni resoluciji in v poročilih komisij so poudarili potre-bo po tesnem sodelovanju aktivnih in rezervnih častnikov NATO
Včeraj se je v vojašnici v Ul. Rossetti zaključil 20. kongres rezervnih častnikov NATO (CIOR). Ob zaključku je izvršni odbor odobril resolucijo, v kateri je rečeno, da na osnovi pravil statuta ne zavzema kongres nobenega političnega stališča, marveč hoče še enkrat poudariti zvestobo svojim idealom, ki so izraženi v uvodu pogodbe severne atlantske zveze. V tem uvodu je med drugim rečeno, da se države podpisnice atlantske zveze obvezujejo, da bodo branile individualno svobodo in pravice vsakega naroda do lastne svobode.
Predsedniki posameznih komisij so prečitali priporočila, ki izhajajo iz njihovega zaključnega duia. Prva komisija je obravnavala statute rezervnih častnikov v posameznih državah članicah CIOR, ter je ugotovila potrebo, da je treba statute spremniti predvsem zaradi sprememb v organizaciji oborože-
tiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
8. MEDNARODNI KONGRES O PREVOZIH V EGS
li

Po izletu kongresistov v Opatijo predavanje o prevozih v Beneluxu

Kriza železniškega prometa v Zahodni Nemčiji in sploh v Zahodni Evropi

Po dvodnevnem premoru za konec tedna — v soboto se je skupina okoli 60 kongresistov udeležila celodnevnega izleta v Opatijo ter nato ' še z neko zasebno jahto po Kvarnerskem zalivu — se je včeraj na tržaški univerzi nadaljevalo delo 8. mednarodnega kongresa o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Na vrsti je bila razprava o notranjih prevozih v Bene-Iuxu. O tej temi je imel obširno poročilo funkcionar glavnega ravnateljstva za prevoze pri EGS v Brus-: lju Robert Georgen. Strokovnjak je ■: poudaril, da so se s proučevanjem s teh vprašanj v okviru Beneluxa v vseh časih največ ukvarjali Holandci, in sicer je holandska šola, ki ji načeluje strokovnjak Oort, že pred časom postavila zahtevo, naj bi države dovolile prevozniškim podjetjem tako tarife, ki naj bi zanesljivo krile industrijske in upravne stro-' ške posameznih podjetij, češ da se zgube pri prevozniškem poslovanju negativno projicirajo na celoten go-j spodarski ustroj države. Pripadniki : druge šole, ki ji načeluje strokovnjak Hartog, pa zagovarjajo stališče, da morajo v določenih primerih javni organi le omejiti tarifno svobodo posameznih vektorjev, sili cer bi se ti okoriščali s preferenčnim položajem in bi puščali del ■ svojih zmogljivosti neizkoriščenih. J j Železnicam pa je kljub vsemu treba zagotoviti proste roke, da se-‘ stavijo tarifni pravilnik po svoji lastni presoji, pa čeprav bi te zahtevale v posameznih pokrajinah v j isti državi in za enake storitve različno visoke pristojbine.
Glede vprašanja, kako naj se med , uporabniki porazdelijo bremena, ki i jih skupnosti nalagajo stroški za H gradnjo železnic, za speljavo cest jn za izkop plovnih kanalov, je stro-| kovnjak Oort mnenja, da bi bilo pri železnicah in cestah najbolj pri-1 roerno porazdeliti bremena po »načelu stroškov«, pri notranjih vodnih poteh pa po pravilih, ki veljajo za odpisovanje posojil, najetih za spe-i} ljavo sami!) kanalov. Od tega sploš-: nega gledišča pa je včasih nujno I - odstopiti, zlasti ko gre za pripravo * prometnih infrastruktur v nerazvitih pokrajinah.
važnejšo pozitivno postavko v plačilni bilanci Nizozemske; zaradi obsega storitev, ki jih Nizozemska opravlja na tem področju, se njena plačilna bilanca izboljša za 32 milijonov števnih enot, vsakokrat, ko se obseg opravljenih storitev poveča za 100 milijonov števnih enot.
j; Skupina strokovnjakov, med temi '* zlasti Kuller, De Der.duyver, De Waele, Hamm, Wolfson, Timbergen
Bos, Koyck in drugi, je v zadnjem i' času temeljito proučila posamezna
i vprašanja s področja prevozov .; Beneluxu, njihova dela kakor tudi j dela omenjenih avtorjev Oorta in lij Hartoga, pa so zelo teoretska in se le poredkoma spuščajo na raven i praktičnih primerov odnosno na reševanje vsakdanjih težav v okviru prevozov. Pred kratkim pa je pri Stichting Nederlands Vervoersvveten-I schappelijk Institut izšla podrobna jt študija o vlogi prevozov v
<Jnwoiirii lT«it*Anelr» (tncnnfla
gospodarstvu Evropske' gospodarske skupnosti. Študija naglaša vlogo prevozov pri ustvarjanju narodnega do-
hodka posameznih članic šesterice, I njihov vpliv na plačilno bilanco in
L _____
,!! zemskem. V študiji se med drugim
na obseg" investicij, ter se zadržuje zlasti ob teh vprašanjih na Nizo
p; zemsKem. v sujuiji sc	u.uguu
naglaša, da prispevata področji po-i morskih in letalskih prevozov naj-
|ig
Sledilo je predavanje ravnatelja glavne uprave zahodnonemških zveznih železnic dr. K. Samtlebna o temi «Zahteve in možnosti železnic v luči izkušenj Zahodne Nemčije«. Govornik je poudaril, da je za vse zahodnoevropske železnice danes značilno, da ne krijejo živih stroškov, skratka da so gospodarsko pasivne. To velja tudi za zahodno-nemške železnice, ki jim je zlasti v zadnjih letih naraščajoča civilna
motorizacija skupno z zračnim pro-
metom že odjedla velik kos nekdanjega obsega prevozov, pa naj gre za potnike kakor tudi za blago. Kakšno vlogo bodo po vsem tem lahko igrale v bodoče zahodnonem-ške — kakor tudi sploh zahodnoevropske železnice — v sklopu prometa? V vseh deželah so javni organi že intervenirali, da bi zagotovili prebivalstvu primerno količi-
no kakovostnih prometnih storitev, pa čeprav je to zahtevalo poslabšanje poslovne bilance posameznih železniških uprav. S socialnega vidika so javne uprave pravilno ravnale, ko so intervenirale v tem smislu, železnicam pa bi morale zagotoviti možnost, da si opomorejo s prožnejšimi tarifami za prevoz blaga. Da bi pa to omogočili, bi morale oblasti ponovno intervenirati na tržišču, to pot pa z ukrepi, ki naj bi zagotovili železnicam enako konkurenčno sposobnost kakor drugim prevoznim sredstvom. Gospodarske oblasti bi morale u-
poštevati, da opravljajo po navadi železnice vrsto nerentabilnih
storitev, ker jim to nalaga nujnost zasledovanja javne koristi, medtem ko so drugi sektorji tega oproščeni. Železnice morajo vzdrževati proge iz lastnih sredstev, medtem ko skrbi za vzdrževanje cest in plovnih prekopov po navadi država itd. S svoje strani bi morale uprave železnic odpraviti tiste proge, ki so odločno pasivne, ter jih nadomestiti z avtobusnimi progami, tako da bi se med »tirom« in »cesto« lahko
vzpostavila kolikor mogoče uravno-
;sei
vešena konkurenca.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
50 milijonov lir za zaščito divjadi in ribjega zaroda
Vsoto bodo razdelili med pokrajinske uprave, ki morajo skrbeti za te dejavnosti
Na svoji zadnji seji je deželni odbor na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo Comellija pooblastil Izdatek 37 milijonov in 500 tisoč lir za zaščito divjadi in 12,5 milijona lir za zaščito ribjega zaroda v sladkih vodah.
Kar se tiče zaščite favne, bodo dodelili 30 milijonov lir pokrajinski upravi v Vidmu (za videmsko pokrajino in pordenonsko okrožje), 6 milijonov pokrajinski upravi v Gorici in poldrugi milijon pokrajinski upravi v Trstu. Glede na ribolov v sladkih vodah so 12,5 milijona nakazila razdelili takole; 10 milijonov videmski pokrajini, 2 milijona go riški in pol milijona tržaški pokrajini. Te prispevke bodo porabili za okrepitev nadzorne službe, za povečanje števila divjadi in za vlaganje ribic v reke, za nagrade za rezervirana lovišča itd.
S tem ukrepom je deželni odbor upošteval važne potrebe pokrajinskih uprav. Te morajo namreč skrbeti za zaščito divjadi in ribjega zaroda v sladkih vodah. Zato morajo najti pokrajine nova sredstva, da lahko opravljajo svoje naloge. če ne bi pomagala dežela, bi morale pokrajine odtegniti potrebni denar od nakazil za druge dejavnosti, predpisane po zakonu.
Jutri ob 9.30 bo redna seja deželnega odbora, ki ji bo predsedoval predsednik dr, Berzanti. Na seji bodo obravnavali upravne zadeve.
Na Korzu aretiran s sekiro v rokah
Agenti letečega oddelka so 25, t.m. priprli 42-letnega Antonia De Cesareja, ki se je dobro uro po polnoči sprehajal po Korzu, noseč s seboj ostro nabrušeno sekiro. Agenti, ki so ga ustavili, so ga seveda vprašali čemu mu služi sekira. De Cesare jih je dejal, da je hotel ubiti svojega brata s katerim se je sprl zaradi 3.500 lir, ki jih Je terjal Acegat na račun potrošnje elekrtičnega toka. Policisti so De Cesareja priprli, toda pozneje so ga poslali v psihiatrsko bolnišnico pri Sv. Ivanu. Ne glede na to, ga bodo prijavili sodišču zaradi nošenja nedovoljenega orožja.
nih sil v raznih deželah. Druga komisija, ki je razoravljala o vežba-nju rezervnih časnikov, je izrazila potrebo po tesnejšem sodelovanjem s službujočimi častniki, in da se omogoči nekaterim rezervnim častnikom, da aktivno sodelujejo pri pripravljanju važnejših vojaških manevrov, ter omogočiti srečanja ob priliki vojaških manevrov v mednarodnem okviru. Tretja komisija se je ukvarjala s proučitvijo psiholoških vpr-šanj oborožene borbe.
Četrta komisija je proučila program srečanj in kulturnih izmenjav med mladino raznih držav. Peta komisija je osredotočila svoje delovanje na nekatere spremembe, ki jih je treba vnesti v sedanjih statut CIOR, šesta komisija je ugotovila t-liko važnost rezervnih sil v pogledu civilne o-brambe ob vremenskih neprilikah in ob vsaki drugi priložnosti nujnega in mobilizacijskega značaja. Sedma komisija je izrazila potrebo po boljši uskladitvi javnih stikov, da se mogoči spoznavanje vzrokov in smotrov atlantske zveze zlasti sedaj, ko tudi v naj višjih odgovornih krogih nastajajo dvomi glede njene koristnosti. Osma komisija pa je razpravljala o športnih prireditvah ter je proučila možnosti večje dejavnosti v tem pogledu.
Zaključnega dela kongresa se je udeležil tudi načelnik glavnega štaba vrhovnega poveljstva vojaških sil NATO v Evropi gen. Parker. Predsednik CIOR zahodnonemškl admiral Roesing je zaključil kongres z zahvalo vsem italijanskim vojaškim in civilnim oblastem, ki so omogočile prireditev kongresa v Trstu.
Iz dela posameznih komisiji kongresa je razvidno, kot sta pou-d. rila v svojih poročilih ob začetku kongresa poveljnik NATO v Evropi ameriški general Lemnitzer in predsednik CIOR zahodnonem-ški admiral Roesing, da so razpravljali predvsem o potrebi po najtesnejšem sodelovanju med rezervnimi in aktivni častniki članic atlantske zveze. Organizacija rezervnih častnikov NATO šteje sedaj 300.000 članov. Poleg tega pa, kot je izjavil admiral Roesing, je treba k temu številu dodati še od 100.000 do 200.000 rezervnih častnikov v državah NATO, ki niso člani CIOR, ampak vzdržujejo s to
organizacijo tesne stike.
Zvečer ob 20.30 je Italijanska zveza rezervnih častnikov priredila udeležencem kongresa banket v hotelu Excelsior, pred hotelom pa je bilo na straži mnogo agentov kvesture v civilu in uniformah ter karabinjerjev s policijskimi vozili, da bi preprečili morebitne manifestacije proti kongresu NATO in prisotnosti častnikov grške vojske, vendar do manifestacij ni prišlo.
Poslanka Marija Bernetlč je poslala notranjemu ministru vprašanje, v katerem želi vedeti, ali mu je znano, če so bila dana tržaški kvesturi, ob kongresu rezervnih častnikov NATO v Trstu, izredna navodila, ki kršijo demokratične pravice ustave in ki so v nasprotju z obstoječimi zakoni.
Poslanka še posebno poudarja resnost dogodka, ko so agenti tržaške kvesture 25. avgusta ustavili nekatere mladeniče, ki so lepili -lepake o miru in na katerih je bila zahteva po izstopu Italije iz NATO, ter so jim zaplenili vse iepaKe,
Poleg tega pravi poslanka, je policija nasilno nastopila z močnim oddelkom z uporabo pendrekov in verig, z zaplembo in uničevanjem napisov in letakov proti skuuini mladeničev, , ki, sa, oljprj liki sprejema, ki ga je občina priredila kon gresistom, hodijLz napisi in Jetaki ki so obsojali vojno v Vietnamu in prisotnost predstavnikov grš».e fašistične vlade na kongresu.
Poslanka vprašaje ministra, ka tesne ukrepe namerava sprejtti, da ce zagotovi, da se ne bodo več ponovili podobni napadi na demokratične svoboščine in da se zajamči popolna uveljavitev ustavnin načel.
ŠAHOVSKI BRZOTURNIR
Tržaško šahovsko društvo vabi vse člane, simpatizerje in prijatelje šahovskih krožkov v deželi, naj se udeležijo tradicionalnega letnega šahovskega brzoturnirja, ki bo v nedeljo, 3. septembra dopoldne ob 9. uri na prostem v sedežu ARAC v tržaškem ljudskem vrtu, v primeru slabega vremena pa na sedežu prireditelja.
Poštno ravnateljstvo sporoča, da bo spominska znamka za VIII. stoletnico zaprisege pri Pontidi izšla 2. septembra 1967 in ne 3. sep tembra kot je bilo sprva sporočeno.
Tiskovna konferenca o mladinskem festivalu
Tržaški župan inž. Spaccini je v svojstvu predsednika organizacijskega odbora za pripravo Mladinskega festivala sklical za danes tiskovno konferenco, na kateri bo skupaj podpredsednikom odbora prof Mezzeno in odbornikom prof. Pe-santejem orisal podroben spored prireditev, ki si bodo sledile v našem mestu od 3. do 10. septembra. Srečanje s časnikarji bo ob 12. uri na županstvu. Mladinski festival naj bi se odslej ponavljal leto za letom, in sicer naj bi nudil mladim ljudem priliko, da se enkrat na leto medsebojno pomerijo v umetnostih, leposlovju, glasbi in športu.
V okviru «z«lenej*a načrta» je prejela naša dežela iani 2.400 milijonov lir
Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Restivo je sporočil deželnemu odboru za kmetijstvo skupno vsoto nakazil za finančno leto 1966, ki so bila dana deželi Furlaniji - Julijski krajini na podlagi zakona št. 910 iz lanskega leta (zeleni načrt št. 2). Ta nakazila znašajo 2 milijardi In 400 milijonov lir. Letos bodo sledila nova nakazila na podlagi predvidenega financiranja, ki še ni potrjeno. V deželnih kmetijskih krogih so sprejeli z zadovoljstvom vest o dodelitvi te vsote. ^
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI. POROKE
Dne 28. avgusta se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 60-iet‘nt Francis Spencer, 76jletna Maria Franz por. Moro, 68-letnl Pietro de Baseggio, 63-letni Bruno Feruglio. 74-letna Marcella Bul. lani, 78-letna Sofla Kaučič vd. Fran-ceschini, 70-letna Carolina Sudic vd Fadini, 55-letni Fraocesco Rando, 88-letna Ama-lia Mikollch vd. De Moro, 60-letni Virgilio Pecchiari, 72-letni Ca mlllo Gatteschi, 53-letn-i Giuseppe Vo. d op iv ec.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14 septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Vpisovanje za šolsko leto 1967-68
v Državni trgovski tehnični zavod «21ga Zois« s slovenskim učnim Jezi-kom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure.
Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in ZMP
&
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, da bodo zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih za izlet na Dolenjsko, na razpolago izletnikom trije avtobusi.
AVTOBUS št. 1 bo vozil na naslednji progi:
Dolina, Boljunec, Boršt, Fernetiči. V ta avtobus vstopijo kmetovalci, ki so se vpisali v Dolini, Boljuncu in Borštu. Kmetovalci iz Boršta (skupaj 9 oseb) na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu številka 2.
AVTOBUS št. 2 bo vozil na progi: Trst, Kontovel, Nabrežina, Šem-olaj, Praprot, Salež, Gabrovec, Fernetiči. Trije kmetovalci iz Praprota na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu št. 3.
AVTOBUS št. 3 bo vozil na progi:
Bazovica, Padriče, Trebče, Bani (pokrajinska cesta), Opčine, Fernetiči. V ta avtobus sedejo tudi kmetovalci z Opčin in Konkonela.
Avtobus št. 1 bo spremljal Marij Grbec, avtobus št. 2 Lucijan Volk, avtobus št. 3 pa Evgen Kalc.
Končno naj omenimo še odhode avtobusov dne 2. septembra: avtobus št. 1 odpelje iz Doline ob 6. uri, avtobus št. 2 iz Trsta (pred tribunalom) ob 5.30, avtobus št. 3 pa iz Bazovice ob 6.00. Vsi trije avtobusi se na meji (jugoslovanska stran) počakajo.
Za enodnevni izlet v Ljubljano in na Bled dne 3. septembra pa bo avtobus vozil na naslednji progi: Trst — pred tribunalom — odhod ob 5.45, Dolina odhod ob 6.05, Ric-manje (Ključ) odhod 6.15, Bazovica odhod 6.25, Trebče odhod 6.35, Prosek odhod 6.45, Salež odhod ob 7.00. Vse udeležence prosimo, naj bodo 10 minut pred odhodom na domači avtobusni postaji.
KZ in ZMP
Šolsko skrbništvo javlja, da bovpl. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev.	* * *
Šolsko skrbništvo sporoča, da Je na oglasnih deskah šolskih nadzor, ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. Julija 1966, št. 574.	* * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Monlorslno 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uVadnl deski od 16. do < 25: * avgusta-
t.l. v Ulici Duca D’Aosta 4, lestvice s končnim izidom učiteljskega poseb. nega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5 Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19 30 do 8 30)
Barbo.Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. CommerciaJe 26;Viel-metti, Trg detla Borsa 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
Vpisovanje v osnovno šolo za leto 1967-68 bo od 1. do 11. septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-troci. ki so rojeni 1961. leta. Ti morajo predložiti rojstni list m potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpl-šali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo.
Prispevajte >n DIJAŠKO MATICOl
Podoben je tudi primer 39-letne-ga Silvana Carmelija, ki je 23. t.m. prišel ob 1. uri zjutraj na sedež letečega oddelka kvesture ter izročil policistom nož, katerega reziio je bilo dolgo 30 cm. Moški je izjavil, da je tisti večer hotel ubiti svojega sina Adriana, ki Je star 18 let, in sicer zato, ker mladenič ni prišel zvečer domov. Oče je zgia-bil za nož ter odšel z doma. Taval je sem pa tja po ulicah in nazadnje se je skesal. Policisti so ga najprej priprli, potem pa ga izpustili na začasno svobodo. Prijavili pa so ga sodišču zaradi pijanosti in nošnje nedovoljenega orožj.a.
Zaradi pomembnejših obnovitvenih in restavracijskih del in zaradi povečanja prostorov, TVRDKA
s
bo danes, 29. avgusta, začela
s
■g
O)
1
IZREDNO
PRODAJO
M
oblačil za moškega in žensko in sicer izdelkov najboljše domače in tuje proizvodnje
JJ
■§
OGLEJTE Sl NAŠE IZLOŽBE V UL. CARDUCCI4
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 2J. septembra 1967.
Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored je objavljen na oglasni deski šole.	* • *
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra.
Popravni izpiti se pričnejo 1. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni Izpiti pa se pričnejo 14. septembra.
Poletne prireditve
Miramarskl park. Danes tedenski počitek.
Nazionale 16.00 «Goal, Coppa del mon-do 1966» Film o svetovnem prvenstvu za pokal Rimet v Angliji. Technicolor.
Excelsior 16.00 «La spia del cappello verde« Technicolor. Robert Vaughm, Jack Palance, Janet Leigh.
Fenice 16.00 «Non c’č pošto per i vt-gliacchi« Technlcolor. Cad Everett, MarUin Devin, Bobby Trup.
Eden 16.30 «Un cadavere per Rocky» Cnnobell film. Luis Defune, Mlrell-le Dark.
Grattacielo 16.30 »La magnlflca preda« Technlcolor. Robert Mitchum, Marylin Monroe. Režija Otto Pre-
■ 'itilnger.	,-ointiU
Rltz (Ulica San Francesco štev. 10)
16,30 «Agente 777 missione Surner-0 garnči) "Richard WHer, Valeria ulart-
Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu
Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 72 in Čampo S. Lui-gi 11 (avtobus 25-26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/11 (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol, ne da bi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij, ki bi radi z raznimi neresničnimi namigo-
vanji zavodu škodili in vpiso-ije

vanje vanj preprečevali.
Letošnje šolsko leto in velik neuspeh jpo šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše pre-iričati, da bi šolski uspeh lah-;o bil mnogo boljši, če bi svo-ie otroke, Id imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili bi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben
povezan in vnaprej določen čas, kar je lahko samo v zavo, du, kakršen je Dijaški dom.
Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejeti!
RAVNATELJSTVO
gottini. Technicolor.
Alabarda 16.00 «Gioventu bruciata« Technicolor. James Dean, Natali® Wood. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Filodrammatico 16.30 «A ciascuno H suo« Technicolor. Film Elia Petrija. G. M. Volonte. I. Papas. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Danes počitek.
Cristailo 16.30 «11 fischio al našo« ligo Tognazzi, Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 »Mat Helm non perdona« Technicolor. Dean Martin, Karl Me. yer, Ann Margareth.
Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 «L’uomo che non voleva uccidere«-
Aurora 16.00 «11 principe di Donegal« Technicolor.
Astoria 16.00 «lnno dt battaglla« — Technicolor, Universal. Rock Hudson, Dan Dureya. Letne cene 100 lir.
Impero 16.30 «Le bambole« Nino Man. (redi, Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra Danes počitek. Jutri «Sicarlo 77 vivo o morto«.
Vittorio Veneto 17.00 «L'ultlmo quaf-to d’ora» Crnobeli film. George Ri' viere, Lucille San Simone.
Ideale 16.30 «A qualcuno piace caldo* Marylin Monroe.
Abbazia 16.00 «L’agguato». Technlco-ior.
LETNI KINO
Satelllte (Borgo San Sergio, avt. 3L fil. 19. 20) Blagajna ob 20. uri. četek ob 20.30 «Prima vittoria« Ci-nemascope. John Wayne, Kirk Douglas, Tom Tryon.
Izlet v Ljubljano in na Bled
» priredi 1967 eno-
Potovalni urad »Aurora« v nedeljo, 10. septembra 19 dnevni izlet na Bled, združen z 0' biskom mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Cena 3400 lir.
Vpisovanje pri «Aurori» v Ul- Ci* cerone 4. tel. 29-243.
Slovensko planinsko društvo Tr’*
organizira 10. sept. t.l. izlet na Jezersko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da bo lenaril na čudovitih tratah °° Planšarskem Jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških AlP bo v 2 urah in poi lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grtntavcev, drznejši pa *e b°'. do lahko povzpeli po zavarovan* Kremžarjevi poti na Kočno (2539 mi* od koder bo pogled segaj od Ljubljane do zelene Dravske doline.
Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Mali oglasi
VAJENKO za prodajalno dišav ft** ' fumerija) sprejmemo takoj. Predstaviti se v Uillci Valdirivo 42-B.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. JanJU Furlana daruje družina Ferjančič lir za Dijaško matico.
POPRAVEK
V nedeljski osmrtnici za P Karlo Sudič bi moralo biti Pr® no zapisano vd. FADINI in ne 1 BINI, kar s tem popravljamo.
— 3 -
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V Senožečah so svečano odkrili spomenik padlim žrtvam v NOB
Spomenik je odkril prvoborec domačin Jože Može - Poimenovanje šole v Herpeljah po narodnem heroju Dragomiru Benčiču-Brkinu - Začetek seminarja za italijanske šolnike
Ob veliki udeležbi prebivalstva so bile včeraj v Senožečah osrednje Prireditve ob sežanskem prazniku, ze v jutranjih urah so mladinci Predvojaške vzgoje izvedli partizanski napad na naselje, ob desetih pa se je začela slavnostna seja občinske skupščine pod predsedstvom Evstahija Zadnika. Prisotni so bili številni predstavniki političnega in Javnega življenja, med njimi tudi ?yezni poslanci Mario Abram, Jože Eržen in Marijan Rožič. Na svečani seji so sprejeli sklep o imenovanju osnovne šole v Herpeljah po narodnem heroju, pred kratkim umrlemu Dragomiru Benčiča - Brkinu.
Ob 11. so se začele slovesnosti Pred novim spomenikom, ki so ga zgradili v spomin na 67 padlih Partizanom in žrtev fašizma iz teh krajev. Svečanost je začel predsednik krajevnega odbora Zveze borčev Anton Satler, ki je najprej Pozdravil partizanske vdove in dru-Be svojce padlih, nato pa vse go-ste, med njimi tudi delegacijo italijanskih partizanov. Uvodni govor Je imel zvezni poslanec Jože Eržen. V začetku je naglasil velik pc-toen prihoda prvih partizanov na Primorsko za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. Sežana tudi slavi svoj občinski praznik v sPomin na ta dogodek. V nadaljevanju je Eržen obravnaval gospodarsko reformo, večidel svojega govora pa je posvetil zunanjepolitičnim vprašanjem. Med drugim je Poudaril velik pomen miroljubnega sožitja med narodi ter navedel pri-mer jugoslovansko-!talijanske odprte meje. V svojem govoru pa je grajal kakršnokoli obliko napada, zlasti pa vojno v Vietnamu in njeno stopnjevanje po krivdi ameriškega imperializma.
Takoj za tem so svečano odkrili spomenik, ki je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. Pristopili so pionirji s cvetjem ter Številne krajevne organizacije Zve-*e_ borcev s Sežanskega, ki so potožili vence. Spomenik je odkril prvoborec iz teh krajev Jože Može. svečanosti se je udeležila tudi častna četa JLA.
Takoj za tem je goriško gledališče odlično izvedlo partizanski mi-tmg, v programu pa je sodelovala tudi divaška godba na pihala. Po-Poldne je bilo na sporedu partizansko srečanje nekdanjih borcev in terenskih aktivistov ter razne zabavne prireditve.
.Ob tej priložnosti je krajevni odbor zb NOV, oziroma njegov odbor za postavitev spomenika izdal “čno in lepo opremljeno brošuro z opisom zgodovinskega razvoja Senožeč in okoliških krajev. Brošura Je zelo zanimiva, saj nam odkriva vpogled v daljno in bližnjo preteklost tega kraja ter v njegovo sedanjost.
• * •
Predvčerajšnjim je obiskal Koper Beneralni sekretar Komunistične Partije Francije Waldeck Rochet. y njegovem spremstvu sta bila sekretar IK CK ZK Jugoslavije Mimiko Todorovič in član IK CK ZK Slovenije Janez Hočevar. Goste so sprejeli predsednik koprske občine to drugi predstavniki političnih in družbenih organizacij. V kratkem Pomenku v koprski ribji restavra-clJi Se je ugledni gost zanimal za
Spomenik v Senožečah takoj po odkritju
razna vprašanja na koprski obali, predvsem pa za razvoj luke in za poslovno sodelovanje Tomosa s francosko tvrdko Citroen. Rochet si je zatem ogledal še tovarno Tomos, nato pa je odpotoval v Postojno. Kakor je znano, je sekretar francoske komunistične partije na čelu partijske delegacije že tri dni na obisku v Jugoslaviji.
• • *
V	nedeljo se na koprski obali sploh ni poznalo, da se poletje nagiba h koncu. Vse plaže so bile prenapolnjene in tudi gneča na cestah je bila dokajšnja. Manjše zatišje je nastopilo v popoldanskih urah, ko so se ljudje kopali, oziroma brli na veliki padalski prireditvi v Sečovljah. Proti večeru so ceste spet oživele in prometna milica je imela mnogo dela, da ni prišlo do večjih zastojev. Kljub vsemu so Dili včeraj vozniki razmeroma disciplinirani. Zabeležili so le nekaj manjših nesreč predvsem zaradi neupoštevanja varnostne razdalje v kolonah in zaradi prehitre vožnje.
* * •
V	Rovinju se Je začel seminar za učitelje italijanske etnične skupine Istre in Reke. Udeležuje se ga okrog 90 šolnikov. Na sporedu bodo predavanja in razprave o zunanji politiki Jugoslavije, o gospodarski reformi ter o nacionalnem vprašanju s posebnim poudarkom na italijansko etnično skupino. Med predavatelji so zvezni poslanec Marijan Barišič, profesor Ciaudio Gelleni in predsednik italijanske unije Antonio Borme.
* • *
Organi kriminalistične službe v Kopru so izredno hitro izsledili vlomilce, ki so pred dnevi vdrli v koprsko pralnico in čistilnico ter odnesli za okrog 750.000 starih dinarjev moških oblek in perila. Vlomilca sta 29-letni Franc Bogolin, natakar brez stalne zaposlitve, in 19-letni Hando Imamovič, delavec brez stalne zaposlitve. Ukradeno blago sta začela prodajati delavcem, ki gradijo železniško progo, večidel pa
HUDA PROMETNA NESREČA V ŽAVLJAH
Avto zdrsnil na mokri cesti in silovito trešči! v drevo
Šofer, geometer Luigi Favero, *e je pri trčenju hudo poškodoval
je kriminalistična služba zasegla v Imamovičevem stanovanju, oziroma v grmovju za šolo Pinka Tomažiča, kamor sta ga skrila. Pozneje so odkrili, da je Bogolin pred dnevi tudi ukradel nekemu turistu v žu-sterni fotoaparat in pulover ter vse skupaj prodal.
USPELA VESELICA S SODELOVANJEM PETIH GODB
Z revijo godb na pihala proslavili 20-letnico godbe «Kras» v Doberdobu
Diplome za nastopajoče kapelnike - Tombola, plesna zabava in izvolitev zvezdice
V nedeljo je bila v Doberdobu parada godb na pihala s Proseka, iz Nabrežine, Trebč, Tržiča in Doberdoba. Skrbno pripravljen program za 20-letnico obnovitve godbenega društva «Kras» iz Doberdoba je sad požrtvovalnega dela domačih godbenikov, ki so se za to proslavo še posebno pripravili.
Slavje se je pričelo že v soboto z otvoritvijo prazničnega prostora, ko je domača godba igrala za ples. Ob zvokih valčkov, koračnic in poik se je številno občinstvo zabavalo do polnoči. Glavni del praznovanja pa je bil v nedeljo popoldne, ko so zgoraj navedene godbe prikorakale na praznični prostor. V presledkih desetih minut je najprej odkorakala iz Jezerske ulice občinska godba iz Tržiča, iz Tržaške ulice godba iz Trebč, iz Rimske je krenila godba iz Nabrežine, za njo pa še proseška. Kot zadnja je krenila na pot po vasi domača godba, za njo pa se je razvil dolg sprevod občinstva. Po istem zaporedju so se nato zvrstile godbe na koncertu. Slišali smo zares odlič-
miiMtiiiiiiimiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiuiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiimmiiuiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVA DEŽELNA POBUDA
Važne raziskave za valorizacijo živinoreje in planinskih pašnikov
Belo bo opravil goriški agramo-kmetijski zavod
. Precej huda prometna nesreča se Pripetila predvčerajšnjim zjutraj cesti, ki pelje v Žavlje. Bilo je ®k°li 0 ur6i ij0 se je 36-ietni geo-[Jtoter Luigi Favero iz Ul. Barison £?'jal z avtom znamke «fiat 1100* ‘s. 65680 v smeri proti Žavljam. Na ®vtoku na desno, ki sledi precej dol-»etoii ravnemu cestišču, je iz neumnih razlogov izgubil oblast nad tVoJanom. Vozilo je s precejšnjo silo Jftolo ob cementni zidek, ki deli be cestišči. Takoj nato se je odbilo J* desno ter je večkrat zaplesalo S® cesti in končno trčilo ob drevo. Onek je bil zelo močan, saj je ne-recni Favero omahnil nezavesten P volan. Na srečo se je malo po-i;.eje pripeljal mimo neki avtomo-'bst, jy je takoj razumel, da gre 3 hujše poškodbe. Stekel je do bliž l ?8a telefonskega aparata ter po-‘toal rešilni avto RK in agente w°metne policije.
- bolničarji so položili ranjenca na Penico ter ga nemudoma odpe-ipl v splošno bolnišnico, kamor pa nesrečnež prispel že v popolni vesti. Zdravniki so mu ugoto-tjto Prebitje lobanje, razne poškod-tg, prsih ter verjetne zlome na hijrih. Sprejeli so ga na kirurški tJucni oddelek s strogo pridržano Wbpožo.
liar tem s0 policijski agenti opravki Preiskavo o nesreči. Žal niso l(.|6h ugotoviti, kako je_ ta potekla, ni bilo nobenega očividca. Dolivajo. tia je Favero izgubil ob-stg nad avtom zaradi spolzke ce-pr \ saj je na tistem mestu še malo dpjJ deževalo. To domnevo potrjuje De» °’ da agenti niso našli nobe-(la®a znaka, ki bi dal domnevati, avt J® Favero sploh skušal zavreti
-Okradena Avstrijka
ž^vftodvčerajšnjim Je avstrijska dr-|et ‘Janka Ingeborg Krainz, stara 45 Ost Prijavila policijskim agentom HQsptojega komisariata javne var-. da so neznani tatovi vlomili
v njen avto znamke *taimuss> ter ji odnesli moško obleko, ženski dežni plašč, brivni aparat ter fotografski aparat.
Ženska je bila parkirala avto v Ul. del Monte. Neznani zlikovci so vlomili stransko okno ter se polastili omenjenega blaga, ki je vredno okoli 100.000 Tir.
Avtomobilist povozil žensko
Včeraj ob 12.10 so sprejeli na kirurški pljučni oddelek splošne bolnišnice 78-letno upokojenko Mario Rupar vd. Donaggio, ki se je poškodovala pri prometni nesreči, do katere je prišlo malo prej v Ul. Mar-chesetti v bližini doma za onemogle «Casa serena*, kjer ženska živi.
Karabinjerski brigadir, ki je vodil preiskavo o nesreči, je sporočil, da je Donaggiova prečkala Ul. Mar-chesetti na nekem mestu, kjer ni prehoda za pešce. Prav v tistem trenutku se je pripeljal mimo 49-letni Giuseppe Dodich iz Sesljana 13, ki je upravljal avto znamke «fiat 600» in ki je bil namenjen v mestno središče. Vozilo je vrglo žensko na tla. Donaggiova se je pobila po obrazu, prsih, rokah in nogah. V bolnišnici se bo morala zdraviti okoli 20 dni.
Prometni prekrški
Skupina policistov, ki je predvčerajšnjim opravljala svojo službo na področju devinskega komisariata, se ni zanimala samo za prekrške kot so tatvine in podobno v okviru posebne kampanje za preprečenje tovrstnih prekrškov. Agenti so namreč prijeli in kaznovali z globami tudi štiri kršitelje cestnega zakona. Prekrški zadevajo razne predpise občinske oblasti.
Policijski agenti miljskega komisariata pa so kaznovali dva kršitelja čl. 13 odloka št 459 tržaškega pristaniškega poveljstva.
Deželni odbor je odobril štiri milijone izdatka za tehnično pomoč in poizkuse na gorskih področjih. Na četrtkovi seji deželnega odbora je odbornik za kmetijstvo Comelli sporočil, da je ravnateljstvo službe za gorsko gospodarstvo pripravilo primeren program, ki naj bi se izvedel v letošnjem finančnem letu. Od skupne vsote štirih milijonov lir bodo porabili 3 milijone za raziskave za valorizacijo kmetijsko - pastirskih virov v gorskem predelu občine Fomi A-voltri. Te raziskave izvaja agrarno-kemijski zavod iz Gorice.
Po drugi strani bo pokrajinski inšepktorat za kmetijstvo v Vidmu poskrbel za kemične analize krme za določitev obrokov krme za živino, ki jo redijo v zadružnih hlevih in na kmetijah na gorskih področjih. Pri tem bodo določili tudi redilno vrednost krme. V ta namen bodo porabili 500.000 lir.
Okrožni kmetijski inšpektorat v Pordenonu bo poskrbel za poskuse in prikaze v zvezi z gnojenjem in čiščenjem travnikov in pašnikov kakor tudi s krmljenjem molzne govedi v goratih predelih, za kar bo dežela tudi nakazala pol milijona lir.
Goriški agrarno . kemijski eksperimentalni zavod, ki so mu poverili sestavo programa za raziskave za valorizacijo agrarno - pastirskih virov na gorskih področjih dežele in za preureditev planin, je i predlagal, naj bi raziskovali na omejenih področjih, ki bi služila I kot nekakšen vzorec po katerem bi j se potem ravnali na vseh pod-1 ročjih s podobnimi lastnostmi in j značilnostmi. Zavod je menil, da i je za to še najbolj primerna občina Fomi Avoltri v Karniji.
Gre za važne raziskave, ki bodo trajale kaka tri leta v višini 1.500 m na planini Tuglia, kjer bodo namestili malo meteorološko postajo in poskrbeli za primerno zavetišče za osebje, ki bo opravljalo raziskave, za znanstveno opremo ter za shranjevanje zbranih vzorcev. Občina v Fomi Avoltri bo e .-delovala, da bi pripomogla k čim-večjemu uspehu raziskav. Takšnih raziskav niso še opravili nikjer drugje v državi in naša dežela kaže torej na tem področju drugim pot.
jilMO «IK1S» FBOSEK
Predvaja danes, 29. t. m. ob 19.30 dramatični film:
UN iDEA PER UN DELITT0
(ZAMISEL ZA ZLOČIN)
Igrajo: JEFF HUNTER, ANNE FRANCIS in DANA ANDREWS (Prepovedano mladini izpod 14. let)
GORIČANA S CESTE
Zakonca sta se ranila pri prometni nesreči
Blizu Materije na cesti Trst-Reka sta se v nedeljo poškodovala Goričana 61-letni Aldo Zaccarelli in njegova žena 54-letna Elda Ninin, bivajoča v Verdijevem korzu 56. Zakonca sta s svojim volkswagnom zapeljala s ceste ter trčila ob drevo. Kakor se zdi, v nesrečo niso bile zapletene tretje osebe. Ta cesta Je namreč precej vijugasta in luknjasta ter je bilo na njej že precej nesreč.
Z rešilnim avtomobilom so Ju odpeljali v goriško bolnišnico, lcjer so ju pridržali na zdravljenju. Zaccarelli se je udaril v glavo ter si resno poškodoval desno oko, tako da se zdravniki bojijo za njegov vid; zdravil se bo najmanj en mesec, njegova žena pa 20 dni. Zaccarelli je požrtvovalni predsednik go-riškega teniškega društva.
Pri Sovodnjah se je vžgala suhljad
Včeraj popoldne se je ob pokrajinski cesti štandrež • Sovodnje vžgala suhljad. Goriški gasilci so se na kraj odpeljali s cisterno vode ter ogenj pogasili v pol ure. Razširil se je na območju kakšnih 3000 kvadratnih metrov ob cesti v bližini tekstilne tovarne. Skoda, kj so jo utrpeli lastniki, je malenkostna.
Z vespo v avto
Včeraj popoldne ob 14.45 so na sprejemnem oddelku splošne bolnišnice nudili prvo pomoč 26-let-nemu delavcu Salvatoreju Pintusu iz Ul. Cerreto 7, ki se je ponesrečil pri vožnji z vespo v Ul. Galatti. Pintus je trčil s svojim vozilom v avto fiat 500, ki ga je
upravljal 26-letni Ezio Dainese iz Tržiča, Ul. Fanin 54, ki mu je nenadoma prekrižal pot z leve strani. Pintus se je pobil po obeh nogah. Ozdravel bo v 10 dneh.
Na ortopedski oddelek splošne bolnišnice so včeraj sprejeli 87-letno Giuseppino Zorman vd. Or-sini iz Ul. Castaldi 3, ki je padla predvčerajšnjim zvečer v svoji spal niči. Zenska se bo morala zdraviti okoli 90 dni zaradi verjetnega zloma leve stegnenice.
Dvig živilskih nakazil prost« cone v Števerjanu
županstvo v števerjanu obvešča prizadete občane, da bo od 1. septembra dalje začelo razdeljevati živilske nakaznice za blago proste cone. Prizadeti naj jih dvignejo med uradnimi urami na županstvu.
no igranje pri vseh godbah, izkazala so se posebno v nekaterih zphtevnih opernih delih. Izvajanje je občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem, na koncu pa so podelili vsakemu kapelniku posebej diplomo s pohvalo za sodelovanje na proslavi. Posebno diplomo s pohvaio pa je dobil prvi učitelj obnovljene godbe Giusto Neri iz Tržiča. Ker pa je učitelj Neri trenutno v bolnišnici, je diplomo prevzela njegova žena. Za moralno in materialno pomoč so dali na koncu diplomo tudi prosvetnemu društvu «Jezero»; predsednik Ger-golet se je zahvalil za priznanje.
Po končanem koncertu so se godbe zbrale vsaka pri svoji mizi ter pri dobri kapljici igrale še pozno v noč ter zabavale številno občinstvo. Zaradi tehničnih zaprek je svojo udeležbo odpovedala godba iz Šempetra ob Soči.
Ko so godbe opravile svoje, se je pričela plesna zabava ob zvokih zabavnega ansambla «beats», ki pa je privabil samo mlajše, tako da starejšim plesalcem ni ostalo drugega kot gledanje; bili so nezadovoljni, da so prireditelji izbrali prav takšen orkester. Med odmorom je bila tombola, ki je pripadla domačinu Giorgiu Uliana (30.000 lir), činkvina (15.000 lir) je šla v gostilno Peric na Poljanah.
V ponedeljek zvečer je bil ples z izvolitvijo zvezdice praznika pa se je zaključila veselica ob 20-let-nici obnovitve domače godbe na pihala. Kraševci bi sl takšnih prireditev še želeli.
sta župan Romani in predstavnik krvodajalcev Buoro. Izletniki so sl ogledali zanimivosti mesta in okolice ter se povzpeli tudi na Trst. Ob tej priliki so povabili reške krvodajalce v Tržič, ki so povabilo sprejeli in bodo prišli na obisk v nedeljo 17. septembra.
Obvestilo zbornice doktorjev kmetijstva
Pokrajinska zbornica doktorjev kmetijstva sporoča, da bo 19. in 20. septembra v Bariju, na tamkajšnjem velesejmu, 4. državni kongres doktorjev kmetijstva. Razpravljali bodo o temi ((Agronomi in borba proti gladu* ter o raznih strokovnih problemih kategorije.
Člani, ki se želijo udeležiti kongresa, naj to sporočijo na pokrajinskem sedežu zbornice. Udeleženci bodo imeli 25 odst. popusta na železnici in prost vstop na velesejem.
Dve od petih godb, ki so sodelovale na reviji v Doberdobu, med pohodom skozi vas ob odobravanju občinstva
Mllllllllllllllll|i|||isi|||||||||l||||||tl||liMlllllfllllllllllllllllllll||||||ui|||||||||l||||M||a|||||||||||||||||||||iiil,iK||l|IUK,„,,,l,|,,,lll|,„l„|lllllllll,ll||l|f||||||||a|||||a||a|a||aa
NA SEJI PRO LOCO SO ODOBRILI
Krvodajalci iz Tržiča na obisku na Reki
Krvodajalci iz Tržiča so organizirali preteklo nedeljo enodnevni avtobusni izlet na Reko, ki se ga je udeležilo kakih 90 izletnikov. Med njimi so bili tudi tržiški župan Romani, vodja krvodajalcev Buoro, občinski odbornik iz Tržiča Porcetta, svetovalca Bratina in Uo-balti ter župan iz Fogliana Gal-biati.
Na Reki so v prostorih tamkajšnjih sindikatov goste sprejeli predstavniki občine, jugoslovanskega Rdečega križa ter delavski sindikalni predstavniki.
Gostom so izrekli dobrodošlico ter izrazili željo po še tesnejših stikih in sodelovanju. Odgovorila
Program turističnih prireditev v okviru «goriškega septembra
Vsako nedeljo po ena glavna prireditev: ptičji sejem, revija furlanskih noi, praznik grozdja, mednarodno tekmovanje pevskih zborov in {praznik piva>
imiiiiiuiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiTUinjiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiii
IZGRADNJA INFRASTRUKTUR V TRŽIČU
Zanimanje za namestitev večjih industrijskih obratov
V industrijski coni bodo v kratkem pričeli graditi glavno cesto - Poglabljanje kanala v Panzanu
V	prihodnjih dneh bodo začeli na območju tržiške industrijske cone (Moščenic, Schiavettija in Branco-la) graditi cesto, ki bo predstavljala hrbtenico celotnega prometnega omrežja. Dela so že oddali na dražbi, konzorcij pa je lastnike že obvestil o začasni zasedbi zemljišča. S tem se začne konkretno delo za izgradnjo infrastruktur na območju 2000 hektarov, kolikor znaša področje, kjer bodo nastali industrijski obrati.
V	bližnji prihodnosti bodo začeli poglabljati tretji kanal v Panzanu, da bodo mogle po njem pluti ladje do 10.000 ton nosilnosti. Na tem območju nameravajo namreč zgraditi velike mlinske naprave podjetja De Franceschi s 24 silosi. Če ne bo nepredvidenih težav, bodo gradnje končane do konca prihodnjega poletja. Vanje bodo investirali okoli 700 milijonov, zaposlovale pa bodo okoli 70 delavcev. Poglabljanje tega kanala bo služilo tudi ladjedelnici kakor izsuševanju Schiavettija, kjer bodo nastali industrijski obrati. Delo bodo opravili z državnim prispevkom 70 milijonov lir. Stroje so na delovišče že pripeljali.
Razveseljiva je tudi vest, da se za izgradnjo obratov v industrijski coni zanimajo nekatera velika italijanska podjetja. Svojo pozornost so usmerila na Tržič zavoljo tega, ker je tržaška industrijska cona dokaj nasičena ter nima več na voljo dovolj prostora. V Tržiču pa se z izsušitvijo obsežnega področja odpirajo izredne perspektive, tako da bo v nekem smislu postal naravno nadaljevanje tržaškega industrijskega območja.
Povračilo potnine za obiskovanje tečajev
ENAL in dežela sta povrnila potne stroške udeležencem tečaja ENALC, v Gorici, ki so se dobro izkazali, štipendije v obliki povračila za potnino v preteklem šolskem letu sta prejeli tudi ude-leženski večernega tečaja za dopisovanje v tujih jezikih Metoda Cescutti iz Sovodenj ter Marija Ferletič iz Doberdoba. Potnine so povrnili 14 udeležencem treh tečajev.
Vpisovanje v te tečaje (za tajnike podjetij, urejevalce izložb, ra-
čunovodje, strojepisce, stenografije in dopisnike v tujih jezikih) še vedno traja; prijave sprejema ENALC, Mazzinijeva 4, tel. 51-31.
V Gorici so našli nerazstreljeno granato
Ko so kopali preteklo nedeljo delavci na pločniku v Ul. Paolo Diacono v Gorici, da bi položili cevi, so odkopali nasproti vojašnice gasilcev še nerazstreljeno topovsko granato kal. 75. O najdbi so obvestili karabinjerje s Korza Italija, ki so postavili svarilen napis in obvestili izvedence iz Trsta. Ti so včeraj dopoldne ob 11. uri odpeljali nevaren izstrelek ter ga na primernem kraju uničili.
VČERAJ V VIDMU
Zaključen kongres docentov zemljepisa
V Vidmu se je včeraj zaključil 12. vsedržavni kongres italijanskega združenja, v katerem so včlanjeni docenti zemljepisa, ki se ga je udeležilo nad 300 profesorjev iz vse Italije. Predsednik Elio Mi-glorini je podal poročilo o delovanju združenja, nakar so se strokovnjaki zadržali ob vrsti vprašanj, ki zadevajo njihovo poklicno udejstvovanje. Med drugim so si geografi ogledali novo publikacijo, ki jo je izdal Državni svet za strokovna proučevanja, in sicer o geoloških, morfoloških, klimatolo-ških, seizmoloških, idrografskih in prazgodovinskih značilnostih dežele Furlanije - Julijske krajine.
Odbornik Lcschiutta na obisku v Pušji vesi
Deželni odbornik za urbanistiko inž. Leschiutta je preteklo soboto obiskal Pušjo ves, kjer ga je sprejel župan Bellina, ki mu je predo-čil razna vprašanja tamkajšnje občinske uprave s posebnim poudarkom na škodo, ki jo je utrpelo prebivalstvo za časa lanske jesenske povodnji. Odbornik Leschiutta, ki ga je spremljal deželni svetovalec Varisco, je zagotovil, da se bo za vsa vprašanja zanimal ter je priporočil županu tudi najbolj primerne in nagle rešitve teh vprašanj.
«Goriški september* kakor je v svojem programu imenovala vrsto jesenskih prireditev, ki jih namerava v tem mesecu organizirati go-riška Pro loco, bo kmalu postal realnost. V zadnjih tednih je bilo le malo ali nič govora o tem programu in morda si je kdo že mislil, da je šel tudi ta program za razvoj turizma v našem mestu po vodi. Dejansko pa je odbor Pro loco, s svojim predsednikom dr* Pel-'lisom in tajnikom Sergiom Simone-jem na čelu, ves ta čas nadaljeval s pripravami, kljub znanim težavam, predvsem finančnega značaja, o katerih je bilo govora tudi na posebni konferenci predsednika Pellisa.
Vsako nedeljo v septembru bomo imeli v Gorici po tem programu po eno osrednjo prireditev, ki bo usklajena z vrsto manjših prireditev drugod. Za te prireditve so izdelali tudi posebno značko, v kateri so poleg imena Pro loco še imena goriške občine in EPT, ki sta glavna sodelavca in podpornika pri teh manifestacijah, katere naj bi dale nov podvig razvoju turizma v Gorici.
Za začetek bomo imeli v nedeljo 3. septembra Jernejev ptičji sejem in razstavo, ki bo v občinskem parku za županstvom. Razstavo bodo odprli zgodaj zjutraj ter bo trajala do 20. ure. Glavni organizator je odbornik Pro loco Elvio Ferigo, ki je na zadnji odborovi seji pretekli petek obširno poročal o zadevnih pripravah. Dogovorili so se z raz-stavniki, ki se bodo letošnje manifestacije udeležili v večjem številu kot prejšnja leta.
Kot druga septembrska prireditev je napovedana revija furlanskih narodnih noš, ki bo trajala tri dni ter se fio odvijala v dolini Kor-na poleg otroškega igrišča. V so-1 boto 9. septembra bodo tam uredi- ‘
11	več stojnic z vsem potrebnim.
Štiri bo postavila občinska uprava, dve pa Pro loco in bosta v furlanskem slogu. Organizirali bodo tudi srečolov ter nudili tipične jedi, med drugim tudi pečene piščance. Revija narodnih noš pa bo v nedeljo 10. septembra s povorko po mestnih ulicah. Napovedan je nastop
12	skupin iz Gorice, Ločnika, Ka-prive, Aviana, Rezije, Pontebe in Vidma. Sodeloval bo tudi pevski zbor «C. Seghizzio, dalje pevci iz Vidma ter godbi iz Tržiča in Colu-
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiimiimuiimiuiiiiiiiiiuitiiifiinmiiiiiiiiiimiHmiuiiHuuHHnHuuiiiiiiiiMu
V PETEK OBČINSKA SEJA V SOVODNJAH
gna pri Vidmu. Seveda bo sodelovala tudi godba Pro loco iz Gorice, o kateri naj navedemo, da bo vsako nedeljo ob 11. uri dopoldne imela promenadni koncert v Ljudskem vrtu v Gorici. Napovedana je tudi tekma v briškoli z udeležbo 128 parov, ki bo v dolini Koma s sodelovanjem goriških krvodajalcev.
V dneh 16. do 18. septembra bo Pro loco ob sodelovanju prefekture in kmetijskega nadzorništva organizirala praznik grozdja, ki se bo odvijal na pokritem trgu, kjer bo razstava grozdja in užitnih gob, ter v dolini Koma, kjer bodo grozdje tudi prodajali. Tu nameravajo napraviti velik grozd iz 450 balončkov, ki ga bodo zvečer razsvetlili.
četrta in najvažnejša septembrska prireditev pa bo mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga bo tudi letos pripravil zbor »C. Se-ghizzi» dne 23. in 24. septembra, z udeležbo številnih zborov iz tu-in inozemstva. O tej prireditvi bomo podrobneje pisali v prihodnjih dneh in tednih.
Za zaključek bo od 30. septembra do 2. oktobra v dolini Koma še »praznik piva*.
Iz zgornjega programa je razvidno, da se bo glavni del programa odvijal v dolini Koma, kjer bodo uredili tudi stojnico za prodajo lutk v furlanskih narodnih nošah. V primeru slabega vremena bodo posamezne točke programa izvajali v veliki dvorani UGG. V zgoraj navedenem okviru so septembrski program odobrili na seji odbora Pro loco po predhodnem poročilu predsednika dr. Pellisa in tajnika Simoneja. Obenem so poudarili potrebo po nadaljnjem zbiranju novih članov ter razposlali v ta namen 1600 vabil ustanovam in posameznikom.
Uspel nastop krnskih pevcev v Fogliana
Na ljudski prireditvi, ki je bila v soboto in nedeljo v Foglianu, so v nedeljo popoldne nastopili tudi pevci moškega zbora «Srečko Kosovel* iz Ronk, pomnoženi s pevci zbora »Kras* iz Dola-Poljan. Zapeli so vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter dodali tudi nekaj furlanskih in italijanskih. Občinstvo Je sledilo njihovemu izvajanju z živim zanimanjem.
Pri tej priliki naj omenimo, da
so v soboto zvečer pri tekmi v briškoli odnesli prvo nagrado igralci s Poljan in sicer oba pršuta.
Razpravljali bodo o gradnj nove občinske telovadnice
Najetje posojila za ureditev občinskih pokopališč
Sovodenjski župan Jožef Ceščut je poslal te dni občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki se bo vršila v petek 1. septembra ob 20.30 uri. Program vsebuje pet točk in sicer:
1.	Prošnja deželni upravi za prispevek za pomoč revnejšim učencem v šolskem letu 1967-68.
2.	Odpoved občinskega cestarja Luigija Ortolana, ki zaradi bolezni ne more več opravljati svoji službe
3.	Najetje posojil za ureditev in povečanje pokopališč na Peči, v Rupi, Gabrjah in v Sovodnjah.
4.	Razprava o dokončnem načrtu za gradnjo občinske telovadnice z deželnim prispevkom: predlog za pod. ljšanje roka za predložitev nekaterih dodatnih dokumentov.
5.	Pod točko «razno» se bodo svetovalci pogovorili še o drugih občinskih problemih, ki niso izrec-
no na dnevnem redv.
Kot ponavadi je seja javna in se je lahko udeležijo vsi tisti občani in drugi, ki jih zanimajo občinske zadeve in problemi.
Razna obvestila
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene Matice v Gorici
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene matice v Gorici bo od 1. do 9. septembra v pisarni SPZ v Ul. Ascoli št. 1.
Vpisovanje po podružnicah bo pozneje in bomo datum še sporočili. Pouk se prične 11. septembre za glavne in stranske predmete. Pouk solo petja pa se prične 18. septembra.
Z motociklom v topol
Z motociklom se Je v Romansu zaletel v topol 44-letni Argante Zor-zenon. Zlomil si Je stegnenico ter se pobil po raznih delih telesa. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer se bo zdravil 30 dni.
Pevski zbor <Kras» iz Dola-Poljan priredi v nedeljo 10. septembra enodnevni avtobusni izlet v Slovenijo. Prek Gorice in Ljubljane se bodo odpeljali izletniki v Velenje, ki si ga bodo ogledali dopoldne. Skupno kosilo bo v Celju, popoldne pa bo ogled pivovarne v Laškem. Zvečer se bodo ustavili še na vinski razstavi v Ljubljani, ki jo bodo ta dan zaključili.
Odhod s Poljan ob 4.30 zjutraj skozi Dol in Gorico. Vpisovanje: pri Karlu Boneti v Bonetih, Jožefu Periču v Devetakih in Mariju Ferligoju na Poljanah. Podrobnosti pri vpisu.
• * •
Kmečka zveza priredi v nedeljo, 3. septembra enodnevni izlet z o-gledom kombinata »Fructal* v Ajdovščini, zadružne kleti v Vipavi in kobilarne v Lipici.
Vpisovanje je na sedežu Zveze, Ul. Ascoli 1 ter pri odbornikih Kmečke zveze po vaseh.
Za vpis sta potrebna veljaven potni list ali prepustnica.
Cena vožnje in kosila Je za čla ne 2.000 lir, za nečlane 2.500 Ur.
Odhod ob 8. uri s Travnika v Gorici, predvideni povratek pa ob 21. uri.
Gorica
VERDI. 17.15: «11 mlstero delTiso-la del gabbiani*. F. Finlay in S. Leight. Amer. barvni film. Mladini izpod 14. let prepovedan.
CORSO. 17.: «La strada sbagliata*. J. Jones in M. Parks. Ameriški film. Mladini izpod 14. let vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.-22.: «U con-te Max». A. Sordi in V. De Sica. Italijanski film.
CENTRALE. 17.: «Spia S 07 - mis. slone infemale*. A. Spaak in Ser-vais. Francoski film.
VITTORIA. 17.15-21.30:	«1 guerri-
glieri del Amazonla*. Martin Mil-ner in Linden Chiles. Ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. Zaprto.
PRINCIPE. 18.-22.: «Quelle terribi-li notti*. A. Ghirardot in R. Johnson.
EXCELSIOR. 17.30-22.: «E venne un uomo*. R. Steiger. Barvni film.
Banke
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 20.-22.: «Misslone suicidio*. T. Curtis. Kinemaskopski film v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo It* Ua 244, tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore* dr. Enneri ln De Nordlo, Ul. F.1U RosselU 21, tel. 72-340.
RONKE
Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «AU’Angelo» dr. OUvettiJa, Ul. Roma 23, tel. 72-293.
*KDOR SEJE VETER, ZANJE VIHAR>> - PRAVI PREGOVOR
Kam bo pripeljalo burno poletje ki ga je tako vznemiril de Gaulle
Proti de Gaullu so vsi, od opozicionalcev, do sindikalistov4 celo ljudje iz njegove apolitične družine» - In vendar gre de Gaulle svojo pot
PARIZ, 27. — Letošnje poletje je bilo v Franciji — viharno. Toda o tem ne poročajo le meteorološka poročila, pač pa tudi politične kronike. Pogosto in močno grmenje na nemirnem francoskem nebu je spremljalo tudi grmenje v političnem dogajanju. Toda vtem ko atmosferske razmere z bližajočo se jesenjo postajajo mirne, se v političnem življenju zračni tokovi še krepijo. Se več, vtem ko vremenoslovci predvidevajo lepo, mirno in toplo jesen, politični napovedovalci najavljajo še bolj burne dni.
Prvo nevihto je de Gaullova vlada povzročila z zahtevo, da naj se ji dajo proste roke glede reševanja gospodarskih in družbenih problemov v deželi. To je bila največja navihta z najmočnejšim grmenjem. To je bila hkrati tudi de Gaullova rešitev gordijskega vozla.
Opozicija je vedela, da mora de
Gaullova vlada začeti z reševanjem nakopičenih gospodarskih in socialnih problemov in težav. In to je tudi čakala. Opozicija se je zelo resno pripravljala na to, ker je bila prepričana, da bo stopila v oster spor z degolizmom in to na terenu, kjer stoji on, kar zadeva notranjo politiko, na šibkih nogah.
«Sedaj ali nikoli! V tistem trenutku, ko se bo de Gaulle pojavil v parlamentu s prvim zakonom* — so trdili voditelji opozicije — «ne bomo, kot doslej, le glasovali proti, pač pa bomo prinesli tudi svoje predloge proti njegovim.*
In vtem ko so zadovoljno krojili načrte in si zamišljali de Gaulla, kako se kuha in cvre v parlamentarni omaki, ki mu jo pripravljajo, je de Gaulle — udaril. Nekoliko prenizko in ne povsem po predpisih, vendar pa — učinkovito. Na-
PRIHODNJO NEDELJO V JIMM VIETNAM«
Nepoštene volitve ki jih organizira tolpa nesposobnežev»
Prihodnjo nedeljo, 3. septembra, bodo v Južnem Vietnamu volitve. Bela hiša. ki je dejansko gospodar Južnega Vietnama, odnosno tistega dela Južnega Vietnama, ki mu rrurre posredno vladati sedanja sajgonska vlada, se na vse prete-ge trudi, da bi te volitve dobile pečat ^demokratičnih in svobodnih volitev». Sam Johnson je skušal posredovati pri nekaterih zavezniških vladah, da naj pošljejo v Južni Vietnam svoje opazovalce. Glede tega je računal celo z generalnim tajnikom Združenih narodov V Tantom. Pa mu ni uspelo. Tudi Johnsonovi najbolj zvesti zavezniki se v to niso hoteli spuščati, del Američanov, ki ne soglaša z njegovo politiko v Vietnamu, pa se mu je kar očitno postavil po robu. Sam Robert Kennedg je to Johnsonovo stališče odločno odklonil in od Bele hiše zahteval, da naj ZDA ločijo svojo odgovornost od vlade, ki jo vodi general Ky.
Praktično ni v vsej tej svoji kampanji Johnson uspel v ničemer, razen v tem. da je zbral kakih dvajset ameriških javnih delavcev, članov kongresa, novinarjev in ljudi kulture, ki so pristali, da bodo eopazovali* volitve ali bolje farso, ki se bo v nedeljo vršila v Južnem Vietnamu. Toda tudi to je za Johnsona zelo nevaren, dvorezen nož: med temi so tudi ljudje, ki z Johnsonom ne soglašajo. In kaj bo. ko se vrnejo?
Sam Johnson verjetno ni prepričan, da bodo volitve, ki jih pripravlja Kg. vsaj podobne pravim demokratičnim volitvam. To posredno dokazuje dejstvo, da je u-kazal svojim vojakom in Američanom nasploh v Južnem Vietnamu, da morajo med volitvami eostati doma*. Ameriškim državljanom, ki so v Vietnamu — vojakom in civilistom — je ukazano, da se ne smejo pojaviti v javnosti 31 ur, to se pravi od sobote dalje pa do konca volitev.
Kakor vidimo. skuša Johnson, vsaj posredno, dati vtis, da Bela hiša, da ZDA pri teh volitvah ne sodelujejo aktivno. Na neki način je to že nekakšen umik. Toda kdo bi mu verjel.
Zanimivo pa je, da mu v njegovi vnemi, da bi prikazal te volitve kot »demokratične in svobodne*. delajo težave tudi ljudje, ki so več ali manj, vsaj posredno, njegovi sodelavci v Vietnamu.
Dva civilna kandidata na južno-vietnamskih volitvah sta zagrozila sajgonski vladi — posredno torej tudi Jnhonsonu - da bosta zanetila demonstracije, ki bi znale pripeljati do prelivanja krvi, če Kgjeva vlada ne bo zavrla nelojalne volilne kampanje.
Ha Tuc Kg. tajnik nacionalistične stranke Daj Viet. je izjavil, da so na predvolilnem zborovanju v bližini Hueja aretirali 19 članov njegove stranke, ki jih je sajgonska policija povrh še pretepla. Drugi civilni kandidat Vu Hong Kan pa trdi. da je sajgonska policija pred dnevi aretirala sedem članov njegove stranke.
Ha Tuc Ki/ je glede tega dobesedno rekel:
*Ce se bodo represalije in pre vare o volilni kampanji nadaljeva le, bomo sprožili demonstracije. Navajeni smo da na silo odgovor jamo s silo - in prišlo bo do prelivanja krvi*
Podobno izjavo je dal na tiskov-
ni konferenci tudi Vu Hong Kan, ki je predsedniške volitve, o katerih je govora, proglasil za »nedemokratične, nepoštene volitve, ki jih je organizirala tolpa nesposobnežev*.
Če tako sodijo o volitvah v Južnem Vietnamu ljudje, ki so pristali na sodelovanje s Kgjevo vlado za to *farso», pomislimo, kako sodijo o njih pravi Kgjevi opozicionalci. V zvezi s tem morda ne bo odveč navesti sledeče:
V Bievresu v Franciji je bilo pred nedavnim zasedanje svetovnega sveta mednarodnega gibanja za poravnavo. Gre za krščansko gibanje, katerega namen je, pripomoči k nenasilnemu reševanju svetovnih problemov. Na tem zasedanju, Id so se ga udeležili delegati iz vseh celin, sta — kot poroča agencija sRelazioni religiose* iz Rima — sodelovala tudi dva južnovietnamska budistična duhovnika in sicer Thich Nhat Hanh in Vo Van Ai. Na tem zasedanju je bil sprejet tudi dokument, ki sta ga predložila vietnamska budista, dokument, s katerim se zahteva v Južnem Vietnamu civilna vlada, ki bo «neodvisna od tujega vmešavanja*. Nadalje se zahteva *pre-nehanje ameriške podpore Kgievi vladi*, vladi «fci dela, kar je v nieni moči. da bi prihodnje volitve bile navadna farsa, in ki je že poskrbela za izločitev neodvisnih kandidatov, ki jih podpirajo budistične množice*.
Če o tem smislu govore ljudje, ki niso na strani južnovietnamske osvobodilne fronte, če tako sodijo o volitvah tudi ljudje, ki so vsaj deloma privravljeni priznati Kgjevo kvizlinško vladavino, so zaman vsi napori Bele hiše. da bi prepričala svetovno javno mnenje, da bodo volitve v Južnem Vietnamu «demokratične in svobodne*.
POPRAVEK
V Članek o knjigi B. Milanoviča v zadnjem nedeljskem dnevniku (str. 3) so se vrinile nekatere hude napade. Že naslov se mora glasiti ((Zanimiva knjiga o hrvatskem (ne pa «slovenskem») narodnem preporodu v Istri». Druga napaka pa je v naslovu nekdanjega slovanskega Časopisa v Trstu (v zadnjem odstavku drugega stolpca), ki se pravilno glasi ((Jadranski Slav-jan». V zadnji vrstici prvega odstavka v tretjem stolpcu pa le namesto «istrski» pravilno ((ilirski*. Ostale napake pa lahko popravi sam Citatelj.
Uredništvo
sprotniki so osatli brez sape. Njegov udarec je bil krepak.
In zaradi tega je prišlo do nevihte, zelo hude nevihte. Grmelo je in bliskalo z vseh strani. Plohe so se vrstile druga za drugo. In vendar se de Gualle ni zmočil. Vsaj toliko ne, da bi to škodovalo njegovemu zdravju.
Nise še polegla prva nevihta, ko je de Gaulle povzročil kar dve novi. Tokrat na svojem terenu, v svoji zunanji politiki. Eno je povzročil z obsodbo izraelskega napada na Egipt, drugo pa z vzklikom v Kanadi: »Živel svobodni Quebec!».
Opozicija je ponovno zagrmela. »To je torej de Gaulle! Izdajalec zaveznikov, hazarder, ki se igra i usodo Francije!*
To je bila reakcija pretežnega dela opozicije, kar zadeva njegovo nevtralno stališče nasproti dogodkom na Srednjem vzhodu. Toda to niso bili streli v prazno. Vendar je bil ta napad na de Gau-la v stvari bumerang, ki ni prizadel de Gaulla, pač pa razmajal že dovolj razmajano enotnost levice in hkrati kompromitiral njene koncepcije v zunanji politiki.
Tudi dogodki med de Gaullovim obiskom v Kanadi so vznemirili politično ozračje v Franciji. »Končno se je zrušil mit o de Gaullovi nepogrešljivosti v zunanji politiki. Spomnite se le, kako se je grobo rogal diplomatom.* De Gaulle je namreč ob neki priložnosti za diplomate rekel: »Ti so koristni le tedaj, ko je vreme lepo. Ko pa se vlije dež, se vtopijo v prvih kapljah* »Kaj pa on? — so rekli sedaj — Utopil se je v prvi solzi nostalgičnega Kanadčana francoskega porekla. To je nezaslišano, nemogoče!*
Na ta način je francoska opozicija sprejela skrajšanje de Gaul-lovega obiska Kanadi.
De Gaulle pa je s svoje strani mirno nadaljeval: »Ne gre za nostalgijo, pač pa za usodo sedmih milijonov Kanadskih Francozov ali francoskih Kanadčanov, -ki se jim zanika pravica na uporabo njihovega jezika in na razvoj kulture.*
In — pred nekaj dnevi — je de Gaulle sklenil, da bo občutno povečal pomoč za gospodarski, kulturni in tehnični razvoj Quebeca. 0-pozicija ni glede tega rekla niti »a*.
Te dni je de Gaulle izzval še dve nevihti in sicer eno z govorom o svoji zunanji in notranji politiki, in eno z objavo vrste zakonov o gospodarski reformi ter o reorganizaciji socialnega zavarovanja. Seveda je to napravil na temelju posebnih pooblastil...
De Gaulle ni pravzaprav rekel nič novega. Rekel je samo to, da nadaljuje po poti, ki jo je bil ubral in sicer v svoji zunanji politiki k miru in samostojnosti Francije, kar pa zadeva francosko notranjo politiko k družbenemu napredku in gospodarskemu razmahu. Toda tudi to je bilo dovolj, da je izzval nevihto. Mitterand na primer je razčlenil de Gaullov govor in napadel njegovega avtorja od točke do točke, od številke do številke in mu priznal le eno edino stvar: miroljubnost. Toda še to s pripombo, da odklanja sodelovanje v pogajanjih za razorožitev ter da se oborožuje z atomskimi bombami.
Mitterand je bil še najbolj oster, ko je govoril o de Gaullovi socialni politiki. »To poletje — je rekel s povišanim glasom — bo obeleženo z najglobljo ločitvijo de Gaulla od francoske nacije. Gre za stvar, ki pogaja krizo degoliz-ma».
Toda de Gaulla ni napadla le opozicija. To je, pa čeprav v blažji obliki — kar pa je povsem razumljivo — storil tudi njegov zaveznik Giscard d'Estaing. Toda kritika voditelja neodvisnih republikancev ni bila uperjena le v to, da bi zrušila de Gaulla, pač pa tudi
da pripravi razmere za njegovo zamenjavo in to ne glede na to, kdaj bi do tega prišlo. (De Gaulle je že v letih, do novih volitev za predsednika je še ved let. Bo de Gaulle vzdržal do tedaj in bo ponovno kandidiral? To so resna vprašanja).
Nevihta, ki so jo povzročili najnovejši de Gaullovi zakoni, je po svoji moči zelo podobna nevihti, ki je nastala takoj po sklepu parlamenta, da mu da proste roke. Človek dobi vtis, da dejansko ni nihče zadovoljen. Opazovalec dobi vtis, da so vsi, prav vsi proti de Gaullu: opozicija — leva in desna — sindikati, tisk, pa tudi del njegove »politične družine*. Vsi — razen Zveze za novo republiko.
Če bi hoteli napraviti majhen obračun, bi mogli ugotoviti, da je de Gaulle po letošnjem poletju sejal veter. Vprašanje je, kdo bo žel nevihto.
M. B.
LEPA ZAMISEL <GORANOV* IZ POZAREVCA
Bele breze na poti iz Rusije v Srbijo na grobove junakov
Veliko je v Jugoslaviji krajev, prsti*, medtem ko so mladinci iz
• a. : i i : i j i-   st.i_.__   i _ i:  .: 
švedska umetnica Ulla Bergsson, je letos izbrala za svoje počitnice
Ricclone
MiHiiniiMiiMiiiiiiHiimiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiittiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiMimiiiMiiiiiMiMiiiiiiiuiiiiMiMniiiiiiiiiiiiiirMimiiiMiiiiiimmmiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiii
V PETEK BO 28 LET OD DNE, KO JE NEMČIJA NAPADLA POUSKO
Hitlerjeva «volčja jama krije še veliko tajnosti
•iiiMiiiiiiiiiiimiiiiiKiuiiHiHiiHiHiiiiiiiimMiifmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimimiiMiniiiiiiMimauiMiiiiMiMif
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Določite svoj načrt akcije. Uporabite ugodno priložnost ter odpravite spor med vami in ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne izzivajte svojega tekmeca. Ne dovolite, da bi se nekdo zabaval na vaš račun.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Kar najhitreje rešite stara vprašanja. Ne zanašajte se preveč na svojo fantazijo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Priporočljivo je, da uredite svoje upravno poslovanje. Branite svoj družinski mir.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes vam vam bo potrebna največja natančnost. Privoščite si kako uro počitka.
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Danes ste pripravljeni na podvig, ki za hteva veliko mero prisebnosti. Manj ša napetost v čustvenih odnosih.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V svojem delu boste imeli marsikatero
posrečeno idejo, obenem pa tudi nekaj težkoč.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S pomočjo ustrezne metode boste ponovno pridobili to, kar ste bili izgubili. Deležni boste izrednega čustvenega zadoščenja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste težko prenašali sleher no nadzorovanje predstojnika. Ugod na priložnost za koristno potovanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo prizadevnostjo vam bo danes uspelo odnraviti vse zapreke. Prevzeti si boste morali vlogo razsodnika v nekem sporu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne imejte zaupanja v enega svojih sodelavcev. Udeležili se boste disku sije, ki txi za vas koristna.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Ne zlo rahljajte oblasti, če hočete, da se vaša priljubljenost ne bo zmanjšala Spoznali boste osebo, ki vam bo pri srcu.
•	Kdo je to mesto bunkerjev sredi mogočnih gozdov gradil
•	S čim so nacisti ob umiku razstrelili to maso železobetona?
Od lepega mesta 01sztyna do mesteca Ketrzyna potujemo tako, kot da Baltika sploh ne bi bilo, pa čeprav je Baltik razmeroma blizu. Asfaltirana cesta se vije in vije in ob njej se vrstijo jezera.
Gozdovi in prostrani, čudoviti razgledi. Hiše in hišice. Na majhnih hišah velika gnezda štorkelj in štorklje same. Redkokdaj se ta čudna ptica naseli na veliki hiši. Raje ima majhno hišo.
Nekomu je padlo na pamet, da bi iz Ketrzyna krenili nekoliko stran do Gierloža, da bi videli, kje je bil nekoč Hitlerjev vrhovni štab v tako imenovani Vzhodni Prusiji, med tedanjo poljsko mejo in mejo Sovjetske zveze.
Popoldne je in sonce je kar krepko pritisnilo. Na cesti je malo vozil, ob jezerih pa zelo veliko ribičev in šotorov.
Brž ko smo pustili za hrbtom Ketrzyn, smo se že znašli v gostem gozdu, tako da je postalo kar mračno. Šele tam, kjer je drevje nekoliko bolj redko, vidimo, da je še vedno dan, da je nad gozdom, nad drevesnimi krošnjami svetel dan z močnim soncem.
No, tu smo. Smo že blizu vhoda v »volčjo jamo*, blizu vhoda v nekdanji glavni štab nemškega firerja Adolfa Hitlerja.
Pred nami je pregrada in po leg nje majhna hišica. Za pre grado je parkirni prostor in zelo veliko avtobusov. Na teh avtobusih piše «Wicieczka», kar pomeni »izlet*. Zasebnih osebnih avtomobilov je malo. Neki rdeči karton, na katerem je naslikan črn pajek, označuje vhod na področje, kjer je bila nekoč »volčja jama*.
Mati z dekletcem izgine iz množice v goščavo. S hčerkico nabira cvetje. Vodiči sprejemajo goste. V neki majhni hiši pa se prikazujejo filmi, avtentični filmi: dokumentarci o tvorcu »volčje jame* in o njegovem zlu.
šele ko smo prišli v neposredno oližino ostankov nekdanje »volčje jame*, smo razumeli, zakaj so Poljaki iskali pravi izraz za to največjo vojaško zgradbo iz dru ge svetovne vojne. Nekoč so temu kraju pravili «osišče», nato so mu dali ime »volčja jama*, ven dar pa bo najbolj ustrezal poljski izraz »volčja utrdba*. Gre za nenavadno trdnjavo, v kateri se je krojila usoda milijonov ljudi, v kateri se je sanjalo o osvajanju sveta, hkrati pa strahopetno kruo pred sovražnikom; gre za trdnjavske zgradbe, v katerih so se njegovi prebivalci zabavali s ple som in kjer je šampanjec tekel kot voda, kjer so bile noči tudi
nemirne, kjer so se gubala čela nad vojaškimi zemljevidi.
Potnik, ki ga pot zanese mimo, misli, da bo stopil v jamo pod zemljo, kjer so Hitler in njegovi ožji sodelavci kovali svoje načrte o poteku vojne in tudi o atomskem orožju. Človek misli, da bo stopil globoko pod zemljo. Dejansko pa je nekaj povsem drugega. Na površini kakih osem kv.km so jetniki, sužnji 20. stoletja, pod vodstvom svojih nacističnih biričev, zgradili celo mesto iz betona, železa in granita. Zgradili so mesto v mogočnem temnem gozdu, kjer so derevesa tudi več kot 30 me trov visoka.
Rdeče sonce se skozi goščavo krošenj komaj še opazi, v mraku pa se kot pošasti raztezajo bunkerji v nedogled, bunker poleg bunkerja. Okoli bunkerjev pa rastejo breze in topoli, gabri in smreke, pa tudi drobne še mlade leske. Pri teh pa je veliko kopriv In drugega ščavja, le tu in tam tudi nekaj jagod.
I Pravijo, da bi teh železo-gra-nitno-betonskih trdnjav ne mogel zrušiti niti potres devetih stopinj Mercallijeve lestvice. Strokovnjaki trdijo, da bi bomba, ki je padla na Hirošimo, če bi padla sem, ne omajala teh bunkerjev.
Gledamo »grmado* železa in betona, blok, težak 560 ton, ki jo je eksplozija pri miniranju »volčje jame* ob umiku vrgla 50 metrov stran od bunkerja. Tolmač, in vodič nam pravi, da še niso mogli ugotoviti, s kakšnim razstrelivom so minirali »volčjo jamo*, to mesto iz železa, granita in betona.
Vojaški strokovnjaki trdijo, da je bilo treba za to kakih 200 ton tritola, toda s tritolom tega niso zrušili, toliko eksploziva niso mogli pripeljati sem.
Tudi to je eno izmed nerešenih vprašanj, ki nam jih je zapustila druga svetovna vojna.
Prav tako je mnogo nerešenih vprašanj in tajnosti ostalo pod temi bunkerji. Toda beseda bunker ni dovolj, kajti gre za kolose, ki jih je zgradila ali vsaj dala zgraditi bolestna ideja. Vzpenjamo se na enega izmed bunkerjev. Štejem stopnice na enem izmed njih: točno 39 jih je.
Ostalo je tajno tudi to, kdo je bil graditelj tega bunkerja. Rekli smo, da so ga gradili »sužnji 20. stoletja*. Toda to je domneva, saj so se v Hitlerjevi Nemčiji mnoga velika dela gradila na tak način, to je s pomočjo jetnikov, s pomočjo sužnjev, ki so jih nacisti pripeljali v Nemčijo z vseh zasec .nih področij. Toda doslej se še ni našla priča, ki bi potrdila, da je sodelovala pri gradnji tega bunkerja. Prav tako ni nihče našel grobov tistih delavcev, za katere se predpostavlja, da so gradili »volčjo jamo* in ki so jih nato pobili do zadnjega.
Poljska armada je od osvoboditve pa vse do 1956. leta, torej polnih 11 let, čistila to področje. Na enem kvadratnem metru je bilo do 8 min. Koliko življenj je bilo izgubljenih, da se to pod ročje osvobodi, je zgodba zase. Toda Poljaki so se potrudili, da bi dano vsakomur priti do »volčje jame* in si jo ogledati.
Ko smo si to ogledali, je bilo že okoli sedme ure Bilo pa je že mračno, lahko bi rekli, da je bilo temno kot sredi noči. Stopili smo nato nekoliko na prosto, da bi se oddahnili. Tri tanke breze se vijejo v zrak, proti soncu, ki nad to goščavo še sveti. Iz parka pred restavracijo pa se nezadržno širi v valovih poljska mazurka. Živa je in vesela, beton, železo in granit pa so mrtvi, že zdavnaj mtrvi.
Neki domačin potegne iz notesa dobro ohranjeno fotografijo. Lepa vila Kurhaus Goerlitz im Stadt-wald. Ni je več. Mislimo vile ni več. Med vojno so jo izbrisali. V njej je Eva Braun čakala na svojega volka, da bi prišel iz svoje »volčje jame*.
V daljavi se čuje pisk vlaka.
Neka nemirna štorklja kroži po nebu in išče svoje gnezdo.
Čuden je ta človek, ta človek, ki je tu doma, po poklicu pa zgodovinar. Rekel mi je, da je leta 1944 prišel na razgovore s Hitlerjem tudi ustaški voditelj Pavelič. Ne vem, če je to res. Morda je tudi tako bilo. Toda tedaj, leta 1944, je vsakdo, ki j; prišel sem, prihajal v strahu. In tudi tu se je živelo v strahu, kajti konec je bil že na vidiku...
In ta strah je bil bolj gost od sedanjega mraka. Nocoj pa je bil zelo lep večer, zelo lep večer in mazurke so bile vesele in lepe.
B. M.
kjer so nacisti streljali ujete borce in rodoljube. V nekaterih mestih imajo tudi grobnice, v katerih je pokopanih na tisoče žrtev naci-fašizma. Eno tako skupno grobišče je tudi griček čačalica pri Poža-revcu. Na tem griču je pokopanih nad 6000 domačih borcev in rodoljubov, ki so jih nacisti postrelili med vojno. Tik pred osvoboditvijo pa so tu, poleg svojih jugoslovanskih tovarišev v orožju, pokopali tudi 440 rdečearmejcev, ki so padli v skupni borbi proti umikajoči se nacistični vojski.
Požarevac je pred leti postavil svojim junakom ter rdečearmej-cem dva spomenika. Poleg tega se je ves griček spremenil v nekakšen spominski park, posejan z raznim drevjem in cvetjem. Mladinska gozdovniška organizacija «Gorani» je poskrbela, da bo ta spominski park še lepši.
Lani je v Beograd, na sovjetsko veleposlaništvo prispelo iz Poža-revca pismo, v katerem so tedanjega sovjetskega veleposlanika v Beogradu Aleksandra Puzanova «gorani» iz Požarevca prosili, naj bi poskrbel, da bi iz Sovjetske zveze dobili po eno sadiko breze za vsakega sovjetskega vojaka, ki počiva na griču čačalici.
Mladinci iz Požarevca vedo, da je breza tipično rusko drevo. Brezo, celo več vrst breze dobimo tudi v Jugoslaviji in marsikje drugje. Toda ruska breza je najlepša. Poleg tega bodo ruske breze posajene v čast ruskim herojem.
To je bila nekako zamisel in motivacija, ki so jo mladinci iz Požarevca poslali v Beograd na so vjetsko veleposlaništvo. In bivši veleposlanik Aleksander Puzanov je razumel lepo in iskreno zamisel mladincev iz malega šumadijskega mesteca. Zato je poskrbel, da sta zveza sovjetskih vojnih veteranov in centralni komite Komsomola poskrbela za breze, ki bodo rasle na čačalici pri Požarevcu. V kratkem bo tako odpotoval iz Moskve dolg vlak, ki bo pripeljal iz Sovjetske zveze v Srbijo 440 mladih 8 metrov visokih brez, ki jih bodo »gorani* iz Požarevca posadili na čačalici. V ta namen so »gorani* že skopali luknje, tako da bo vse nared, ko bodo v prvih dneh oktobra prispeli v Požarevac potniki «z zelenimi frizurami in c e viškimi prsmi*, kot ruski pesnik Jesenin imenuje brez. " Seveda bodo breze prispele tako, da se bodo za gotovo prijele, ker bodo korenine ovite in vse obložene z zemljo.
Kaže pa, da je zamisel »goranov* iz Požarevca navdušila tudi mnoge druge sovjetske ljudi, predvsem mladince. Iz raznih krajev Sovjetske zveze najavljajo namreč zaboje ruske zemlje, ki naj zagotovi rast brez, in ki naj hkrati predstavlja »simbolično povezavo med dvema bratskima deželama in narodoma, ki so se žrtvovali za iste ideale*.
Na naslov občinskega odbora gibanja »Gorani* v Požarevcu je prišla iz Sevastopolja pošiljka in sicer štafetna palica, napolnjena s prstjo in opremljena s spremnim pismom, v katerem je med drugim rečeno:
»Dragi tovariši, v tej palici vam pošiljamo ščepec prsti z legendar nega Malahova z željo, da naj skupno z brezami raste in se kre pi prijateljstvo med našima dvema deželama.*
Komsomolska organizacija iz Kijeva je prav tako poslala »šatuljo
Volgograda poslali svojim tovarišem v Požarevac »peščico zemlje* z griča Mamajevkurgama, na katerem so se v dobi stalingrajske bitke vodile najhujše borbe.
Zares si požarevska mladina ni mogla zamisliti lepšega spomenika kot po eno brezo nad vsakim grobom sovjetskih vojakov.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Babudrova razstava nakazuje nova pota?
Po razstavi, ki jo je imel v R°s" sonijevi galeriji mladi samouk Mario Bajec in ki je bila njegov pr^ javni nastop, razstavlja sedaj tam svoja najnovejša dela iz zadnja dobe vedno bolj znani in podjetnj Babuder. So to, kot običajno, oljnate slike pokrajin in obalnih razgledov iz tržaške najbližnje okolice, razen slike Pirana, ter ne' kaj posrečenih tihožitij.
Novost so tri zelo uspela olja razgledniške velikosti in pa dva temperi. Poslednji nista nam n°'. vi le po barvni zasnovi, temveo tudi po vsebini, saj se v njih sicer pesniško mehko zasanjani P°' krajinski slikar v eni loteva sodobnejše stvarnosti s podajanja11 temne gmote in vročega žara ške-denjskih plavžev, v drugi pa na' strojenja v jarki luči te.evizijska žarometov nastopajočega para P^e' salk.
Tempere, s katerimi se Babuda v drugič javno predstavlja, dajo jo slutiti na nova slikarska odprtja, ki lebde nad dosedanjo ustvat jalnostjo, katere realistično — tin presioistnične osnove leže v P0" četni dejavnosti iz prvih let de setletja pred vojno, ki je preki"1 a Babudrovo slikanje. »> * -•-’“ Naravno je, da je poletje * V* čel spet tam, kjer je nekoč prek*' nil. Je pa v poslednjih letih to u raznost, kot jo najbolje na razstavl ponazorujejo olja »Bane*, tKonto-vel*, *Sv. Križ* in pa obe razgleda po Gabrovcu, prežela 1 taka slikarska nasičenost, ki Prl čenja klicati po spremembi. Ta s resnično tudi najavlja ponekod, ko v sliki starega miljskega Qra da s prav neobičajno perspek • vo in zornim kotom, ki daje n°' mik tej Babudrovi sliki.
Opažamo torej, da bi se Bab" der rad razbremenil slikarske de diščine preteklosti ter se zato Pr| čenja ogledovati po novem izhod11 kako kreniti na sodobnejše ustvo janje, ki je v čistejši barvnosti 11 strožnji oblikovnosti. Kljub tej aB° tovitvi pa drži, da je Babuder ta kot je postal že mnogim tako do mače priljubljen, da bi ga nera-h pogrešali v sedanji obliki njeg°v' slik vsaj še nekaj let.
MILKO BAMBIČ
Radio Trst A
7.15,
Ju-
slo-
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 tranja glasba - 11.35 Šopek venskih - 11.50 Motivi preteklih dni - 12.00 Lelja Rehar: »Na uoj-sko se uodpravljajo* - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Zborovske skladbe F. Venturinija - 18.15 U-metnost in prireditve - 18.30 Pia nist Gabrijel Devetak - 18.45 Orkester Dumont - 19.00 »Beli kit Moby Dick*, povest - 19.40 Najnovejši uspehi 20.00 šport - 20.30 Ivo Tijardovič: «Mala Floramye», opereta - 22.10 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 Jazzovska revija.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran 13.15 Orkester in -kvintet iz Maranija - 13.35 Radijski oder - 14.00 Donizettijeva opera «La favorita* 14.40 Furlanske pesmi.
Koper
7.30, 8.3u, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke -9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.00 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Jugoslavija v svetu - 14.40 Operna panorama - 16.00 Za oddih in razvedrilo 16.45 Pianist E. Gardina 17.00 Počitniški vrtiljak - 17.15 Glasbeno popoldne - 17.30 Tretja stran 18.40 Pevci 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Atija Sossa - 23.15 Trobentač Curson -23.35 Glasba za lahko noč.
TOREK, 29. AVGUSTA 1967. Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Lahka glasba - 9.10 Glinka, Drigo, Segovia itd. - 10.05 in 11.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -	13.37 Glasbeno-govorni
spored - 14.40 Ital. popevke - 15.45 Nove plošče - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.15 Roman v nadaljevanju - 17.30 Glasbena antologija - 18.15 Glasb* za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Mascagni: »Ca-valleria rusticana* in Leoncavallo: »Pagliacci*.
II. program
7.30,

g y////
y v///.
te
Slovenijo
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30
—	Poročila - 8.05 Telesna vzg°Ja
-	8.50 Oddaja za žene - 9.05 Gl®* bena matineja - 10.00 M. Kru® _ M. šušmel: Zgodba o kakaduju
10.15	Počitniški pozdravi - 1° . Bolgarski basist N Ghiaurov
11.15	Zabavna glasba - 12.00 1 ristični napotki - 12.20 Slov. rovska in narodna glasba - ,w-
- '	13.10	Pis»na
8.30, 13.30. 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Simenon: Preiskava sodnika Frogeta - 10.15 Plošča za poletje 11.00 Beneški filmski festival 11.45 Pesmi desetletja - 13.00 Glasbeno-govorni spored - 14.04 Juke box 14.45 Glasbeni koktail 15.00 Vrtiljak pesmi - 15.15 Arturo Toscanini -16.38 S transistorjem na peščini -
20.00	Vaš prijatelj Rascel 21.00
Poljudna enciklopedija -	21.10
Plesna glasb...
III. program
10.00 ikiadbe za klavičembalo • 10 20 Prokofjev: Simfonija štev. 3 - 10.50 Mozart, Giuliani, Brahms -
13.00	Pianistka Clara Haskil -
14.30	Iz Verdijeve opere »Don Carlos* 15.30 Pet Hindemithovih skladb za flavto - 15.55 Ital. skladatelji - 16.05 Nove plošče resne glasbe - 17.10 Beethoven in Čajkovski - 18.45 Amerika v borbi proti boleznim - 19.15 Koncert -
20.30	Ideja miru skozi zgodovino -
21.00	Francoski romanticizem v glasbi.
Na današnji dan -paleta - 13.30 Kmetijski nasveti 14.30 Priporočajo vam... -Od melodije do melodije - J6' Glasbeni intermezzo - 16.45 V j" rek na svidenje! - 17.00 Vsak da za vas - 18.05 S poti po domovin1--; - 19.00 Aktualnosti doma in.™ svetu - 19.15 Domači ansamb*' _ 19.50 Na mednarodnih križpotjin_ 20.05 Glasbene razglednice -Lahko noč, otroci! - 21.10 Iz stur_t 13 - 21.30 Jan Solovič: »Čez P*, minut bo polnoč* - 22.22 Pes,ifl godal - 22.35 Iz fonoteke r® Koper - 23.15 Jug. glasbena trio na - 24.05 Jazz v noči.
Ital. televizijo
19.45
18.15 Program za mladino Športni dnevnik in ital. kronik 20.30 Dnevnik - 21.00 Večer z yem de Maupassantom - 22.30 * no mesto Petra 23.00 Dnevni®
II. kanal o
20.00 in 21.15 Svetovno prvenstv° v kolesarstvu - 21.00 Dnevni® 22.00 Nagradno tekmovanje: «• ti je dal vozniško dovoljenje.
Jug. televizija
*•*#* lv»w* I	*Wj
19.45 Drejček in trije njars£fe -
-	20.00 Na Sumatri in se Kje 20.40 Obzornik - 21.00 P°ln°-”ske
—	češki film - 22.30^ StovjJujj, ljudske umetnosti - 23.00 Por
Strelci: v 8’ Bukavec (P), v 19 Živec (R); d. p. v 11’ in 40’ Fras-slnelii (P), v 43' žužič (P).
Prosek: Stoka; Bukavec, Pertot; Trampuš (k), Verša, Čuk; Bukavec, Milič, žužič, Bukavec, Husu (Verginella).
Repen: Mulič; M. Škabar (k), E. Škabar; A. Škabar, Škrk, Su-her; Gomizelj, Sosič, Živec, Škabar in Hrovatič.
Sodnik: Mohorčič.
Kotje: 7:6 za Prosek.
Opombe: Sončno vreme, znatna toplota. Igrišče še kar v redu. Približno 200 gledalcev. V 31’ se je poškodoval vratar Proseka Stoka.
na agonizem največ računali. Toplota pa je tudi njih kmalu ukro-tila.
Med dvema ekipama z izčrpanimi igralci so se uveljavili tisti nogometaši, ki so lahko dali še kaj od sebe — pristno tehniko. In to so bili Prosečani.
Tako si lahko razlagamo ta 4:1, ki je sicer povsem pravičen, toda je prestroga kazen za požrtvovalne nogometaše Repna, ki so še v prvem polčasu gojili skrito upanje za pozitiven rezultat. Frassinel-lijev gol jih je psihološko potrl, tretji gol (ponovno Frassinelli) pa jim je odvzel vsako moč reakcije. Četrti zadetek je bil tako v zraku — žužič ni prizanesel in tako zaokrožil rezultat.
Ekipi sta vzorno športno igrali: delno Mohorčičeva zasluga, ki je vedno držal srečanje avtoritarno v svojih rokah, delno pa tudi zasluga igralcev samih, ki so sicer prikazali moško igro, toda nikoli niso degenerirali.
KRONIKA.
Najbolj pričakovana tekma dneva: Prosek — Repen. Več opazovalcev drugih ekip (Breg, Zarja i. t.d.), dosti repenskih navijačev,
V najzanimivejši tekmi sporeda je prišlo do velikega presenečenja. Morda ne toliko zaradi zmagovalca (Prosek je namreč zaigral z res močno postavo), temveč zaradi visokega rezultata. Prosečani so namreč zmagali s 4:1.
Repen je torej razočaral? Nikakor ne! Kot lani je požrtvovalno igral in v prvem polčasu se je celo enakovredno boril z nasprotnikom. Nato pa je moral podleči boljši tehniki in večji izkušenosti nasprotnikov, ki so uvrščali nekaj res solidnih igralcev (Trampuš, Milič, Bukavec, žužič, Frassinelli i-t.d.). Igralci Repna so tudi pokazali vzorno disciplino (kot tudi Prosečani) in so tako z najlepšim vtisom zapustili ta turnir, za katerega so se toliko pripravljali. Nekoliko grenka izkušnja letos za Repence.
Tekma Je bila na zadovoljivi tehnični in agonsitični višini. Takoj v uvodnih minutah so Prosečani Pokazali res odličen nogomet. Niso kili še trudni: imeli so zato jasne Pojme. Utrujenost pa jim je kaj kmalu odrezala noge. Povprečna Priprava pač. Postajali so tako Plen igralcev Repna, ki so prav
odpravil svojega prvega nasprotnika v okviru 10. SSI. Res je, da se je ekipa Skamperla predstavila na Igrišče brez posebnih ciljev, a se je vseeno skozi vso tekmo lepo držala, ter ustavljala napade Kon-Med nedeljsko tekmo Prosek-Repen	tovela z agonizmom, kjer je teh-
.....................................................................................
proseških pa malo.
Uvodne minute so bile v korist Prosečanov, ki so sprožili celo vrsto napadov, že v 8’ je Bukavec dosegel prvi gol. Preigral je svojega nasprotnika, zvabil vratarja iz vrat in ga nato ukanil. Milič si je nato zapravil dve krasni priložnosti.
Reakcija nasprotnikov in izenačenje. Živec je izkoristil zmedo pred nasprotnikovimi vrati in v 19’ z glavo dosegel lep gol.
V drugem delu igre so Prosečani zamenjali Husuja s Frassinellijem. Napad je bil živahnejši in prav Frassinelli je dvakrat spravil na kolena Mullča. Malo pred koncem pa je žužič postavil rezultat na 4:1.
Najboljši posamezniki.
Prosek:	Štoka, Trampuš, Milič,
Bukavec in Frassinelli.
Repen: M. Škabar, šuber, Hrovatič.
—edson—
7

Včeraj sta bazoviška nogometaša Mirjan Žagar in Hudi Marc odpotovala v Bologno. Kot je znano, sta Žagar in Marc pozitivno opravila «.Vianijev izpit», katerega se je udeležilo več pokrajinskih nogometašev. Cilj: prestopiti v vrste Bologne.
«Z veseljem odpotujem,» je izjavil Marc pred odhodom na kolodvoru.
Konkurenca bo seveda ostra?
«Gotovo, toda z voljo se bo le kaj doseglo.*
Bolj skeptičen je bil Žagar. «Bo-lonjska pustolovščina> ga ni preveč prepričala. V emiljskem mestu bo
namreč 15 dni. V primeru, da bi bila pot uveljavitve izredno zahtevna. se bo vrnil domov.
Morda te bo motilo novo okolje? ’ tOkolje, konkurenca...»
Z bazoviškima igralcema je odpotoval v Bologno tudi vratar Pon-ziane Dapas, ki je v prejšnjem prvenstvu res odlično zaigral.
Viani zares ne izgubi niti ene priložnosti. Upajmo, da je tudi tokrat dobro zadel — za Marca in Žagarja.
Na sliki: Dapas. Žagar in Marc na tržaški železniški postaji pred odhodom v Bologno.
Danes ob 17.30 bo na stadionu «Prvi maj» prijateljsko namiznoteniško srečanje Bor - Soffitta. Za Bor bodo nastopili Boris in Edi Košuta ter Edi Bole, za Soffltto pa verjetno Crechlci, Floreani in Lena.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiimiiiiiiiiuiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiia
KONTOVEL-ŠKAMPERLE 2:0 (1:0)
Tesna zmaga nad upornimi tekmeti
Nogometni turnir 10. jubilejnih slovenskih športnih iger
v
Člani: Doberdob, Kontovel, Prosek, Sovodnje Union (Podlonjer) in Vesna (Križ) v četrtfinalu Mladinci: Breg A in Kontovel v finalu za 1. mesto
PROSEK-REPEN 4:1 (1:1)
Izkušenost proti požrtvovalnosti
ČLANI	ki se nanaša na kršitev pravilni-	žič in Bukavec (Prosek),	
IZIDI	ka nogometnega turnirja SSI.	Boris Tence, Sedmak	in
1. KOLO	Trenutno pa uradno veljajo te	Silvan Sulčič (Vesna).	
Vesna — Primorec	3:2	lestvice in izidi.	GOLI	
Sovodnje — Barkovlje	3:1	PRIHODNJE KOLO	Skupno so v članskem turnir-	
Doberdob — Sokol	3:1	(četrtfinale)	ju dosegli 25 golov. V prvem	ko-
2. KOLO	Union —■ Zarja	lu je bilo 13 zadetkov (v treh	
Prosek — Repen	4:1	Sovodnje — Kontovel	tekmah), v drugem kolu pa	12
Kontovel — Škamperle	2:0	Doberdob — Prosek	(prav tako v treh srečanjih).	
Union — Gaja	5:0	Breg — Vesna	IZKLJUČITVE	
Četrtfinalisti so: Vesna, Sovod-	NAJBOLJŠI STRELCI	1. KOLO	
nje, Doberdob, Prosek, Kontovel	3 gole Bruno Marson (Doberdob)	Fajt (Sovodnje)	
jn Union.	2 gola Sfiligoj (Sovodnje), Pra-	Olenik (Sokol)	
Izločeni pa so: Primorec, Bar-	šelj (Kontovel), Frassinel-	Karel Milič (Barkovlje)	
kovlje, Sokol, Repen, Škamperle	li (Prosek), Poropat in Pu-	2. KOLO	
in Gaja.	rinani (Union)	Nobene izključitve.	
O pravilnosti tekme Union —	1 gol Fučka (Barkovlje), živec	SODNIKI	
Gaja, ki je bila v nedeljo 27. t.	(Repen), Camassa (Union),	Ota 3 tekme	
m., bo organizacijski odbor ukre-	Germani (Sokol), Marinič	Jercog 1	
pal v prihodnjih dneh. Vodstvo	(Sovodnje), Andrej in Žar-	Rupel 1	
Gaje je namreč vložilo pritožbo,	ko Race (Primorec), Zu-	Mohorič 1	
I
X. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
RAZPIS TEKMOVANJ IN PRAVILNIKI
STRELCI: Prašelj v 12’ p.p. in v 33’ d.p.
KONTOVEL: Štoka B.; Stoka S., Starc E.; Štoka E., Daneu Mar-cello, Pertot; Daneu B., Starc A., Daneu K. (Gulič), Prašelj, Daneu Mario.
ŠKAMPERLE: Furlanič; Pilat, Gerbac; Bevk, Zafred, Možina; So. sič, Krmec, Drasič, Mevlja, Grdovič.
KOTJE: 10-1 za Kontovel.
SODNIK: Ota; stranska sodnika: Zocchi in Bandi.
Kontovel je s precejšnjo lahkoto
UNION-GAJA 5:0 (3:0)
Brez hib napad Podlonjercev
UNION- Balde W., Balde B., Appolonio, Gombač (k), Gersin, Camassa Nadlišek, Kozlovič, Poropat, Purinani, Maver.
GAJA: Kalc I., Kleva, Gojča, Možina, Stranšček, Kalc D., Kalc s- (k), Križmančič, Milkovič, Grgič.
SODNIK: Rupel B.	,	,	.
STRELCI: v 7’ in v 57’ Poropat, v 28 in 65 Purinani, v 44
Camassa
OPOMBE: nekoliko blatno igrišče, okrog 100 gledalcev. V 2’ drugega polčasa opomnjen Camassa; v 35 p.p. ponesrečen Poropat.
V tekmi z Gajo je Union zmagal.
Kljub visokemu rezultatu pa bo
najbrž izključen z nadaljnjega nogometnega turnirja športnih iger. ker le precej hudo prekršil pravilnik te V(-‘like slovenske športne manifestacije.
Vseeno pa je bila zmaga zaslužena, saj je po zelo dolgem času ekipa nastopila složno, brez trenj in ?rez individualizma. Agonizmu Ga-1® se je postavila po robu s tehniko m, izkušenostjo. Mlada ekipa s Pajnič je takoj v prvih minutah podala tempu Uniona. Takoj se je Ukazalo, da bo Gaja vso tekmo v Podrejeni vlogi, saj ni imela elementov, ki bi se lahko upirali homogeni igri Podlonjercev. Gaji je manjkal predvsem soliden napad, [pedtem ko bi se obramba že neko-«ko rešila. Pri Unionu pa je, kar J? fes čudno, delovalo vse v redu. Vseeno pa je obramba preveč kon-Centrirana na Gombaču, tako kot je paPad na Purinaniju. V vrstah Gaje fa se je izkazal Kalc S., ki se je r^no znašel, kjer so ga potrebo-•mi- Krivda za večino golov pa ‘Joni na vratarjevi neizkušenosti, feprav se je v vec primerih dobro ukazal. Na splošno je bila tekma zanimiva in tudi sodnik ni razparal.
t 9aJa je skušala iti takoj v napad, j?da ji ni uspelo. Le Milkovič je v i streljal proti Balde ju, toda Gom-ac je še prej odbil. V 7’ prvi gol ? Union, Poropat je šibko streljal j tleh, vratar b: lahko ujel, pa mu U žoga ušla med rokami v mrežo pralci Gaje si ne opomorejo od Presenečenja in Podlonjerci imajo SPoudo še vedno v svojih rokah, h Aktivnejša sta Nadlišek in Puri-am. ki v 28’ strelja od daleč in tj.mje drugi gol. Union si je prak-cn° jje zagotovil zmago, toda še j®dno pritiska. V 35' se ponesreči „B0ropat in zapusti igrišče do konji1 Polčasa. V 44’ tretj! gol, ki ga glazira Camassa po lepi osebni
drugi polčas se prične z
Gajo v napadu. V_ 5’ prodira Kalc D. ob robu igrišča, strelja proti vratom, toda žoga gre ob drogu ven. Union preide v protinapad in v 12’ pride do drugega Poropato-vega gola. Tudi tokrat je žoga ušla vratarju med rokami. V 20’ pa ga posnema Purinani, ki realizira naj-
lepši gol dneva. Pred vrati Gaje je bila gneča, žogo je dobil Purinani, ki jo je s krasnim obratom poslal v mrežo. Kmalu nato tolče Kalc S. kazenski strel, pred vrati pa je vedno odlični Gombač, ki pošlje usnje daleč čez igrišče. V 26' bi Možina kmalu dosegel gol, ko je silovito streljal in je Balde v zadnjem trenutku odbil. V 30' je zopet v napadu Kalc D., ki prodira sam, toda strelja prešibko. Tri minute kasneje pa si Kalc D. zopet zapravi že napravljeni gol. Gaja je še vedno v iskanju častnega gola_ pa brez uspeha. Srečanje se zaključi s silovitim strelom Purinanija, ki ga vratar Gaje ujame v naročje.
Radi
nika odpovedala. Zmaga Kontove-la je brez dvoma zaslužena, saj Je Škamperle v vsej tekmi prišel le nekajkrat pred vrata Kontovela, in je bil nasprotno Furlanič vedno poln dela.
Kontovelcl so pokazali lep in mo. deren nogomet, čeprav so preveč držali žogo, kar je zaustavljalo igro, v napadu je bila zelo močna sredina igrišča, kjer sta imela Prašelj in Pertot monopol, medtem ko se Daneu B. na krilu nikakor ni znašel, in je svoje zmožnosti pokazal šele v drugem polčasu, ko je igral na sredini igrišča in se Je Starc pomaknil na krilo. Obramba je imela zelo malo dela, vendar se je vedno rešila z odločnostjo in prisebnostjo.
Škamperle nasprotno ni Imela preveč jasnih pojmov, medtem ko je obramba še kar dobro držala je bil napad brez kakršnekoli povezave. Samo Gerbac Je skušal kaj narediti za svoje moštvo, ostali niso bili mnogo zaposleni.
Kronika je bolj revna, ker Kontovel ni znal zaključevati akcij, obenem pa so bili strelci zelo netočni. V 12’ prvega polčasa se je Prašelj znašel za trenutek sam v kazenskem prostoru, kar je nemudoma izkoristil, da je s točnim strelom pretresel slabo postavlje-
MLADINCI
1.	KOLO
Vesna — Breg B	2:0
Kontovel — Cankar	9:0
2.	KOLO
Breg A — Vesna	1:0
FINALE
V finale sta se uvrstili enajsterici Kontovela in Brega A, za 3. mesto pa se bosta potegovali Vesna in Cankar.
NAJBOLJŠI STRELCI
4 gole Peter Starc (Kontovel)
2 gola Vodopivec in Ukmar (Kontovel), Albert Košuta (Vesna)
1 gol Rebula (Kontovel) tn čuk (Breg A)
Skupno so na mladinskem turnirju dosegli 12 golov, od teh kar 11 v prvem kolu. ENAJSTMETROVKE Tako v 1. kot v 2. kolu so streljali po 1 11-metrovko, in sicer: Ukmar (Vesna) čuk (Breg A)
SODNIKI Mohorčič 2 tekmi Danev 1 tekmo.
							
BREG A ■ VESNA 1:0 (0:0 0:0 0:0 1:0)
Mladi Brežani šele z enajstmetrovko
STRELEC: v 9’ drugega podaljška čuk (B) iz enajstmetrovke. BREG A: Žerjal; Maar, Gerll; Berdon, Bandi, Opara; Krmec, Zahar, Veljak, čuk (k), in Kocjančič.
VESNA: Tretjak (Gruden); Bizin, Verginella; Sedmak, F. Sulčič, E. Sulčič; Bogateč, D. Košuta, B. Košuta, Perissutti, E. Tence (V. Tence).
SODNIK: Danev. Kotje 6:6.
OPOMBE: Sončno vreme. Igrice v dobrem stanju. Sodnik je v 27’ izključil B. Košuto (V) zaradi ugovarjanja. Opomina: Bandi in Kocjančič (B).
Da je «žoga zares okrogla«, smo
videli v nedeljo v tekmi Brega A Vesna. Nihče ne bi stavil za Križane niti vinarja, tako močni so bili na papirju Brežani. Na igrišču pa je bilo drugače.
Brežani so pustili doma dva svoja najboljša Igralca: Mikuža ln Ro-dello, ki bosta okrepila člansko eki-ko. Moštvo je tako izgubilo svojega najboljšega režiserja in s tem tudi povezavo. Cuk pa je lahko le malo sam opravil na sredini igrišča, kjer so Križani brez oklevanja čistili z dolgimi podajami vnaprej. Tudi, ko je Vesna izgubila svojega srednjega napadalca (zaradi izključitve), niso Brežani prodrli v kriško o-brambno vrsto, kjer je bil Franko Sulčič absolutni gospodar položaja. Kriški prosti branilec je večkrat tudi akrobatično posegel v akcijo In v dveh primerih na črti rešil gol. Kriška obramba je bila torej solidna. Z napadom pa ni šlo vse
v redu. Igralci so namreč še neizkušeni in učinkovitost v napadu je gotovo najbolj boleča rana vseh novincev.
Toda tudi napadalci Brega niso opravili obilnega dela. Veljak, 81 je v nedeljo odigral v vrstah Brega svojo zadnjo tekmo, Je bil pre-osamljen v prvi vrsti, da bi lahko presenetil budne kriške branilce. Bodoči Igralec Tevere Roma je v končnih minutah dvakrat za ias zgrešil cilj; do zadetka pa ni prišlo.
Križani so vzdržali, čeprav v desetih. Tudi v prvem podaljšku je ostalo stanje izenačeno. V zadnji minuti drugega podaljška pa so Brežani le prešli v vodstvo. Zahar je prodiral ob komer črti, preigral je Franka Sulčiča ln sam tekel proti vratom. Kriški branilec pa ga je z rokama prijel okrog pasu. 11-metrovka, ki jo je Cuk realiziral.
Torej povsem težka zmaga Breža-
nov, ki so si tako zaslužili pravico, da se bodo potegovali v finalu s Kontovelom za končni naslov. Za Križane pa lepa Izkušnja pred prvenstvom, kjer bodo letos prvič nastopili.
Najboljši posamezniki v vrstah Brega so bili: prosti branilec Bandi. gotov, odločen v vseh posegih; Cuk ln delno Veljak. Med Križani pa so se izkazali Franko Sulčič, oba vratarja in Sedmak.
nemu Furlaniču mrežo. Kontovelcl so stalno napadali in Škamperle se je posluževal protinapadov, da bi se rešil pritiska. V 28’ je Sosič sam pred vratarjem poslal žogo naravnost vanj, 6’ kasneje pa je Stoka posredoval na Sosiča in se laže poškodoval.
V	drugem polčasu je prišla tehnična premoč Kontovela še bolj do izraza in v 14’ je sodnik dosodil Kontovelu enajstmetrovko zaradi prekrška nad Danevom. Streljal jo Je Prašel, ki pa je zadel drog. Kontovelcl so vztrajali še naprej, in Prašelj ter Starc sta si zapravila dve ugodni priložnosti. Končni rezultat pa je postavil Prašelj v 33’, ko je v kazenskem prostoru preigral dva nasprotnika, ter nato z močnim strelom premagal Furlaniča.
V	zaključnih minutah je Škamperle iskal častni zadetek, a obramba Kontovela je bila vedno na mestu.
Tekma je bila zelo korektna in sodnik Ota je v sodelovanju u stranskima sodnikoma zelo lepo opravil svojo nalogo.
K. V.
Napad Kontovela pted vrati Svetoivančanov
PLAVANJE
1.	Datum 20. In 21. septembra 1967
2.	Občinski pokriti bazen «B. Bian-chi» v Trstu
3.	Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
Deklice (DE) — rojene 1. 1958 ali kasneje (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Dečki (Dl) — rojeni 1. 1958 ali kasneje (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Mlajše mladinke (ME) — rojene 1. 1955, 1956, 1957 (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Mlajši mladinci (MI) — rojeni 1. 1955, 1956, 1957 (lahko nastopijo samo v svoji panogi)
2. dan: 33 m poljubno Starejše mladinke (SE) — rojene 1. 1952, 1953, 1954 (lahko nastopijo v obeh panogah)
1.	dan: 33 m prsno
2.	dan: 33 m prosto
Starejši mladinci (SI) — rojeni 1. 1962, 1953, 1954 (lahko nastopijo v obeh panogah)
1.	dan: 33 m prosto
2.	dan: 33 m prsno
Članice (ŽE) — rojene 1. 1951 ali prej (lahko nastopijo .v .vseh panogah kategorije)	v .
1.	dan: 33 m prosto
2.	dan: 33 m prsno
štafeta 4x33 m prosto Člani (MO) — rojeni 1. 1951 ali prej (lahko nastopijo vsak dan v dveh panogah in 1 štafeti)
1. dan: 66 m prsno, 200 m prosto, 33' m metluljček - delfin, štafeta 4x66 m prosto 2 dan: 66 m prosto, 66 m hrbtno, 4x33 m mešano
Tekmovalci mlajših kategorij lahko nastopijo tudi samo v višjih kategorijah z vsemi pogoji teh kategorij.
4.	Proge dečkov in deklic, štafet, 200 m prosto in 33 m metuljček-delfin bodo izvedene v serijah brez finala in lestvica bo sestavljene na podlagi doseženih časov. Za vse ostale panoge boao izvedene izločilne tekme z uvrstitvijo v finale 7 najboljših časov.
5.	Kar v tem pravilniku ni predvideno nadomesti mednarodni plavalni pravilnik in splošni pravilnik o X. SSI.
6.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi Jih utrpeli tekmovalci pred, med ln po tekmovanju.
7.	Vstop k bazenu bo dovoljen samo sodnikom, organizatorjem in tekmovalcem.
8.	Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni, če o tem obvesti prizadete vsaj pol ure prej.
9.	Urnik tekmovanja:
1.	DAN
18.30	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
19.00	— 33 m prsno (SE) - kvali-
fikacije
19.20 — 33 m prosto (SI) - kvalifikacije
19.40	— 66 m prsno (MO) - kvali-
fikacije
19.50	— 33 m prosto (ŽE) - kvali-
fikacije
20.00	— 200 m prosto (MO) - serije
20.30	— 22 m prsno (SE) - finale
20.40	— 66 m prsno (MO) - finale
20.50	— 33 m prosto (SI) - finale
21.00	— 33 m metuljček-delfin (MO) - serije
21.10	— 33 m prosto (ŽE) - finale
21.30	— štafeta 4x66 m prosto se-
rije
2.	DAN
18.30	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
19.00	— 33 m prsno (ŽE) - kvali-
fikacije
19.10	— 33 m poljubno (ME-MI)
kvalifikacije
19.20	— 66 m prosto (MO) - kvali-
fikacije
19.40	— 33 rij prosto (SE) . kvali-
fikacije
19.50	— 66 m hrbtno (MO) - kval!
fikacije
20.00	— 33 m prsno (SI) - kvali-
fikacije
22.20	— 33 m poljubno (DE-Dl)
serije
20.30	— 33 m prsno (ŽE) - finale 20.35 — 33 m poljubno (ME-MI) -
finale
20.40	— 66 m prosto (MO) - finale
20.50	— 33 m prosto (SE) - finale 20.55 — 66 m hrbtno (MO) - finale
21.00	— 33 m prsno (SI) - finale
21.20	— 4x33 m "rosto (ŽE) - serije
21.30	— 4x33 m mešano (MO) • se
rije
ATLETIKA
1.	Datum 23. in 24. septembra 1067
2.	Občinski stadion «P. Grezar« v Trstu
3.	Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
ženske (ŽE) — rojene 1. 1954 ali prej (lahko nastopijo v vseh panogah)
1.	dan: 80 m, skok v višino
2.	dan: skok v daljino, met kro-
gle, štafeta 4x50 m Dečki (D) — rojeni 1. 1952, 1953, 1954 (lahko nastopijo v vseh panogah kategorije)
2. dan: 50 m
Naraščajniki (N) — rojeni 1. 1950, 1951 (lahko nastopijo v vseh panogah kategorije)
1.	dan: skok v višino, met krogle
2.	dan: 80 m
Člani (MO) — rojeni 1. 1948 ali prej (lahko nastopijo vsak dan v dveh panogah in v švedski štafeti)
1.	dan: 400 m, 110 m zapreke,
met krogle, skok v daljino, štafeta 400x300x200x
100 m
2.	dan: 100 m, 1500 m, met kopja,
skok v višino
Dečki in naraščajniki lahko nastopijo tudi samo v višjih kategorijah z vsemi pogoji teh kategorij.
4.	V tekih od 50 do 400 m ln v štafeti 4x50 m bodo izvedeni najprej Izločilni teki, nato polfinalni in finalni v številu, ki bo za pravilno izvedbo tekmovanja najbolj primemo. V teku na 1500 m in v švedski štafeti bodo tekači In ekipe starta *e skupaj ali v primeru velikega števila udeležencev v več skupinah brez finalnega teka.
5.	V skokih v daljino ln metih bodo vsi tekmovalci najprej o-pravlli 3 izločilne poskuse, prvih 6 pa bo Imelo pravico do nadaljnjih 3 poskusov. Za končni vrstni red bo prišel v poštev najboljši rezultat vseh 6 poskusov.
6.	V skokih v višino se bo letvica dvigala kot sledi: ženske — 100, 110, 115, 120, 125, 130, 133, 136 in po 3 cm naprej: naraščajniki — 120, 130, 140, 145, 150, 155, 158, ln po 3 cm naprej; člani — 130, 140, 150, 155, 160, 165, 168 in po 3 cm naprej.
7.	Štafete. Prostor za menjave pri ženski štafeti 4x50 m in moški štafeti bo omejen na 20 m (10 m pred in 10 m po meji vsa kega odseka).
8.	Kar v tem pravilniku ni predvideno nadomesti mednarodni atletski pravilnik ln splošni pravilnik o X. SSI.
9.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci pred, med ln po tekmovanju.
10.	Vstop na tekmovalni prostor bo dovoljen samo sodnikom, organizatorjem in tekmovalcem, ko bodo poklicani.
11.	Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni, če o tem obvesti prizadete vsaj pol ure prej.
12.	Urnik tekmovanja:
1.	DAN
14.30	— zbor sodnikov ln tekmo-
valcev
15.00	— lio m zapreke (polfinale)
daljina (MO), krogla (MO,
višina (N)
15.15	— 80 m (ŽE) - kvalifikacije
15.30	— 400 m - (polfinale)
15.45	— 80 m (ŽE) - polfinale
16.00	— 110 m zapreke - (finale)
16.30	— 400 m - (finale), krogla
(N), višina (ŽE)
16.45	— 80 m (ŽE) - finale
17.15	— štafeta 400x300x200x100
(serije)
2.	DAN
8.00	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
8.30	— 100 m - (kvalifikacije)
8.45	— višina (MO), krogla (2E)
9.00	— 80 m (N) - (kvalifikacije)
9.30	— 50 m (D) - (kvalifikacije)
9.45	— 80 m (N) - (polfinale)
daljina (ŽE)
10.00	— 100 m - (polfinale)
10.15	— 50 m (D) . (polfinale)
10.30	— kopje
10.45	— 1500 m - (serije)
11.00	— štafeta 4x50 - (polfinale)
11.15	— 80 m (N) - (finale)
11.30	— 50 m (D) ■ (finale)
11.45	— štafeta 4x50 - (finale)
12.00	- 100 m - (finale) TEKMOVANJE V KROSU
Datum: 15. oktobra 1967 Kraj tekmovanja bo določen kasneje.
Kategorije:
Naraščajniki	1500 m ob 10.00
Člani	2500 m ob 10.30
Veljajo vsa pravila atletskega tek movanja, ki pridejo v poštev!
NAMIZNI TENIS
1.	Datum: Izločilne tekme 14 , 16. in 17. oktobra na stadionu «1. maj» in v drugih krajih, ki bodo pravočasno objavljeni. Finalni del tekmovanja 3. novembra na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu.
2.	Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
Članice (posamezno in mešane dvojice)
Člani, rojeni 1. 1949 ali prej (posamezno, dvojice, mešane dvojice)
Mladinci, rojeni 1. 1950 ali kasneje (posamezno)
Mladincem je nastop v svoji kategoriji in med člani prepovedan, lahko pa nastopijo samo med člani z vsemi pogoji te kategorije.
3 Dvojice. Dvojica mora biti sestavljena iz dveh članov isteva društva Pri vpisovanju Je treba navesti imena obeh Igralcev. Kasnejše spremembe ne bodo dovoljene. Oba člana dvojice morata biti iste starostne kategorije lall člana, ali mladinca), nastopata pa v enotni konkurenci dvojic.
4.	Igra se na dva zmagana seta. razen finala članov, ki bo na 3 zmagane sete. Odigrajo se tudi finala za tretje mesto.
5.	Nositelje skupin bo organizacijski odbor določil takoj po zaključku vpisovanja.
6.	Tekmovalci, ki se po tretjem pozivu ne bodo predstavili pri sodniški mizi, bodo tekmo Izgubili brez borbe.
7.	Igralec, ki tekmo izgubi, mora soditi naslednjo tekmo, če tega noče storiti, ga sodniški odbor lahko diskvalificira iz namiznoteniškega tekmovanja in Iz vseh tekmovanj X. Sšl.
8.	Kar v tem pravilniku ni navedeno nadomestita pravilnika italijanske namiznoteniške zveze GITET in X. Sšl.
9.	Organizator pravilnik lahko po svoji uvidevnosti spremeni, ce o tem obvesti prizadete vsaj pol ure prej.
ATLETIKA ZA OTROKE
Datum: 15. oktobra 1967. Tekmovanje se bo odvijalo na stadionu «1. maj» v Trstu (v dvorani).
Tekmovalo se bo v peteroboju in sicer: met odbojkarske žoge na cilj (2 meta), skok v višino (največ dva poskusa), tek na 20 m, skok v daljino z mesta (2 skoka), tek z raznimi ovirami (približno 40 m).
Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije:
Mlajši (rojeni 1. 1957 in 1958) in starejši (rojeni 1. 1955 in 1956). Dečki in deklice bodo nastopili ločeno.
Končna lestvica bo sestavljena na podlagi uvrstitev v vsaki od petih panog. Prvi v vsaki panogi dobi 30 točk, drugi 29, tretji 28, itd. Zmaga kdor zbere največ točk.
Letvica v skoku v višino se bo dvigala tako:
Mlajše deklice — 30, 40, 50, 55, 60, 65, 70 cm itd.
Starejše deklice in mlajši dečki — 40. 50, 60, 65. 70, 75, 80 cm itd.
Starejši dečki: 50, 60, 70, 75, 80, 85, 90 cm Itd.
Tek z ovirami bo vseboval predvidoma: hojo po gredi, hojo čez kanvas, tek čez nizke zapreke, preskok čez kozo, obvezni prehod pod klopmi, preval, prehod čez švedsko mizo itd.
STRELJANJE
Datum: 23. in 24. oktobra 1967. Tekmovanje bo izvedeno z zračno puško iz razdalje 10 m do tarče.
Moški in ženske bodo nastopili ločeno.
Tekmovanje bo razdeljeno v izločilni in finalni del.
V	izločilnem delu bo imel vsak tekmovalec na razpolago 3 poskusne in 10 tekmovalnih strelov. Vse bo moral izvesti v največ 10 minutah. Norma za nastop v finalu je:
Moški	70 točk
Ženske	50 točk
V	primeru, da norme ne preseže 10 tekmovalcev bo v finalu nastopilo prvih 10 strelcev.
V	finalu bo imel vsak tekmovalec na razpolago 3 poskusne in 10 tekmovalnih strelov. Vse bo moral izvesti v največ 10 minutah.
Rezultati iz 'rločilnega dela ne bodo vplivali na finale.
Izločilni del bo razdeljen na skupine, s tekmovanji predvidoma t Nabrežini, na Opčinah, pri Sv. Jakobu v Trstu itd.
Finalni del bo na stadionu «1. tnaj» v Trstu.

m
JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Dragocena zmaga na tujih tleh enajsterice ljubljanske Olimpije
Visoka zmaga Kopra v Trbovljah in poraz Nove Gorice v Vevčah
Slovanska prvoligaša sta se v nedeljo odlično obnesla. Mariborčani so z rezultatom, ki res ne potrebuje komentarjev, odpravili goste Proleterja, medtem ko je ljubljanska Olimpija pripravila svojim navijačem, ki ji niso preveč zaupali, največje presenečenje. Če-
prav je igrala v Novem Sadu, se je vrnila domov z igrišča Vojvodine z dvema dragocenima točkama.
Trenutno vodi v lestvici prve evezne lige sarajevski Željezničar, ki si je šel po zmago na Reko, drugi je Zagreb, tretja pa presenetljiva enajsterica vijoličastih iz Maribora.
V prvem kolu republiškega nogometnega prvenstva so Koprčani pripravili pravo presenečenje in premagali Rudarja v Trbovljah z 8:1. Pred odhodom v Trbovlje so največji optimisti računali kvečjemu na neodločen izid. Položaj ni bil kdo ve kako rožnat tudi zaradi
tega, ker so morali še tik pred odhodom iskati sredstva za potovanje. Končno so člani uprave med seboj zbrali potrebno vsoto.
Tekma v Trbovljah se je začela ugodno za domačine, saj so v 22’ prvega polčasa vodili z 1:0. Po izenačenju v 30’ pa je Koper povsem zagospodaril na igrišču in z lepimi zadetki dosegel izredno zmago. Treba je pohvaliti celotno koprsko moštvo, zlasti pa še Milinkoviča, Pinteriča in Pertiča. Nekoliko je odpovedal le Vižintin, ki se je bal ostrejših startov in ga je trener v drugem polčasu zamenjal.
Zmaga Kopra vliva mnogo upanja, da bo enajsterica ostala v tem razredu tekmovanja. Če pa bo tako nadaljeval, kot je začel, pa se
aiiiiiiniiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiHiaiiMiHiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimimiiiii
Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Lignanu
Borova moška peterka druga za ekipo Izole
Izolčan Jakomin osvojil nagrado najboljšega igralca
V nedeljo je prva moška ekipa gostovala v Lignanu, kjer se je udeležila letnega mednarodnega športnega dne, ki je obsegal tri discipline: odbojko, košarko in kros.
V	odbojki so borovci kot lani zasedli drugo mesto. V finalni tekmi so morali namreč kloniti običajnemu nasprotniku — Izoli, pri Kateri Je sicer manjkal najboljši mož In trener Kržiščnik, toda tokrat je izredno zaigral Jakomin, ki je v največji meri pripomogel, da je moštvo osvojilo prvo mesto. Jakomin je tudi dobil nagrado za najboljšega odbojkarja tega turnirja.
Odbojkarskega turnirja so se udeležile naslednje ekipe: Mehanoteh-nika Izola, Bor, CSI in Pav Videm. Izidi
Bor — CSI	3:0
(15:12, 15:11, 15:13)
Izola — Pav	3:1
Za 3. mesto:
CSI — Pav	3:1
Za 1. mesto:
Izola — Bor	3:1
(15:17, 15:4, 15:10, 15:9)
Končna lestvica:
1. Izola, 2. Bor, 3 CSI, 4. Pav.
V	prvi tekmi turnirja so se Borovi odbojkarji spoprijeli s CSI. Nasprotnik Je bil šibek, borovci pa nevlgrani, tako da je bilo srečanje precej klavrno. Vseeno pa je uspelo plavim brez težav zaključiti tekmo s 3:0.
V	finalnem dvoboju pa je številno občinstvo lahko prisostvovalo solidni odbojki. Obe ekipi sta se z elanom vrgli v borbo in predvsem v prvem in zadnjem setu so navdušili. Izolčani pa so le strli odpor borovcev z odličnim Jakominom in tako osvojili tudi pokal.
* * •
V	košarki Je zmagala tržaška ekipa Don Bosca, sežanski Partizan pa je osvojil tretje mesto.
utegnejo boriti celo za eno izmed prvih mest. Čeprav trener Mihelič le nekaj tednov vadi moštvo, se že vsepovsod pozna njegova vešča roka.
Manj sreče je imela v prvem kolu Nova Gorica. Tesen poraz 01 s Slavijo v Vevčah sicer ni nečasten, vendar je treba priznati, da so bili domačini boljši in so imeli več zrelih priložnosti. Pri Novi Gorici je treba pohvaliti zlasti vratarja Lebana.
V zahodni conski ligi predstavlja največje presenečenje poraz Izole na njenem igrišču. Piran je kot novinec namreč gladko premagal «veterana» Izolo z 2:0. Izoli v o pravičilo je treba povedati, da je nastopila s pomlajeno ekipo, v kateri se posamezniki še niso znašli. Nekaj časa je kazalo, da domačini ne bodo mogli mimo prenesti poraza in je igra nekoliko skočila iz ojnic. Na koncu pa se je vse v redu končalo. Piran je s to zmago dokazal, da je bilo njegovo prvo mesto v primorskem prvenstvu vendarle zasluženo.
Nanos je gostoval v Sežani in izgubil z 1:3. Postojnčani so se krčevito upirali v prvem polčasu in tudi uspeli doseči neodločen izid 1:1. V nadaljevanju pa se je uveljavila večja rutina domačinov, ki bi lahko zmagali še z višjo razliko (štirikrat so zadeli prečko).
Precejšnjo smolo so imeli Tolminci. Skoraj vso tekmo so se enakovredno borili z nasprotnikom, 15 minut pred koncem pa so zaradi grobe napake obrambe izgubili srečanje.
BOKS

V NCDCLJO IAKLJUČENO TEKMOVANJI ZA 4. JADRANSKI POKAL
Portoroško trofejo za atraktivne skoke drznim akrobatskim padalcem iz ČSSR
Največ zlatih kolajn Sovjetski zvezi - Jadran Cup za moške ČSSR, za zenske pa SZ
Tržačan Aldo Pravisano je osvojil sinoči na graau sv. Justa naslov italijanskega prvaka lahke kategorije. Po Izenačeni in v nekaj trenutkih dramatični borbi je premagal po točkah prvaka Barlattija, kateremu ni uspelo izrabiti 10 let razlike. Dvoboj je potekal na enolični temi: izkušenost Tržačana na eni strani, večja moč Barlattija na drugi, že v prvi rundi je Barlatti nesrečno ustavil nasprotnikov udarec in si sam povzročil rano, zaradi katere je moral stalno paziti. Kljub temu je v osrednjih rundah kazalo, da bo nadkrilll nasprotnika, ki pa je le varčeval z močmi in proti koncu zaostril tempo, s čimer je večkrat spravil v zadrego prvaka. Rezultat je bil kljub temu v dvomu, saj bi sodniki lahko tudi prisodili neodločen rezultat.
Zelo lep je bil tudi dvoboj med drugim Tržačanom Carbijem in Tu-rinčanom Simbulo.
Izredno zanimanje je vladalo za nastop svetovnega prvaka srednje kategorije Nina Benvenutija. Slednji je boksal po dve rundi z Ussar-dijem (srednja ka.t), Sopranijem (poltežka), Battistuto (wleter) in Pellarinom (welter). Najbolj sta zadovoljila Ussardi in Battistuta, čeprav je šlo predvsem za spektakel in je Benvenuti le v redkih primerih prevzel pobudo.
S tekmovanjem za lovoriko «Turizem — Portorož 1967» se je v nedeljo opoldne na sečoveljskem letališču končalo veliko mednarodno tekmovanje za V. jadranski pokal. Po disciplini atraktivnih skokov, ki sicer ne spada v uradno tekmovanje, in po defileju reprezentanc 18 držav udeleženk, je predsednik organizacijskega odbora V. jadranskega padalskega pokala Anton Spl-nelli ob zvokih fanfar izročil po-
kala zmagovitima ekipama CSSR (moški) in SZ (ženske). Predsednik zveze letalskih organizacij Slovenije Vencelj Jeras je podelil najboljšim trem ekipam v vsaki disciplini zlate, srebrne in bronaste kolajne, dekleta v narodnih nošah pa rože — znak tradicionalne slovenske gostoljubnosti. Predsednik turističnega društva Plran-Portorož
Splneili med drugim dejal, da so bile tihe želje organizatorjev uresničene visoko nad pričakovanjem, saj se je na tem koščku slovenske zemlje zbralo veliko število padalskih športnikov z vsega sveta in pokazalo svetu svoje dosežke, nove poti in nove vzpone te Izredno privlačne športne panoge. V. tekmovanje za jadranski padalski pokal bo ostalo zapisano na častnem mestu v zgodovini padalskega športa; uspehi tekmovalcev ter prijetno
je izročil češkoslovaški ekipi še eno I vzdušje, ki so ga ustvarili med tek zasluženo lovoriko, nagrado «Turi- movanjem, pa podpira organizator-zem — Portorož«, ki si jo je prido- j je v upanju, da bo prihodnje tek-
bila v tekmovanju v atraktivnih skokih.
V zaključnem govoru ]e Anton
I
nilllflllllllllHIIIIIMIIIIflllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllMIIMIIIIlllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllMN |
movanje še bolje organizirano ter tako opravičena kandidatura Bleda za 10. jubilejno svetovno padalsko
V NEDELJO V NOVOGORIŠKEM BAZENU
Lepi uspehi plavalcev Sokola
Med pozamezniki je bil s tremi zmagami najboljši Nabrežmec Ivan Pertot
HAVANJi
nančne zaskrbljenosti.
Tekma s Coneglianom vsekakor ne more dati povod posebnim kritikam ali pohvalam, vsekakor pa je treba poudariti, da so sicer neizkušeni in nekompletni nasprotniki nekajkrat spravili v zadrego goste, kar ne more razveseliti.
Odločilni gol je padel v 64’, ko je Filipaz podal Beorchii, ta pa poslal pred vrata, kjer je Pedroni izrabil rahlo zamudo domačega vratarja in poslal žogo z glavo v mrežo.
U. K.
• • *
FIRENCE, 28. — Izvršni svet pol. profesionalne nacionalne lige je na seji, ki je bila v soboto v Rimu, sestavil skupine prvenstva C lige.
Triestina je kot lani v A skupini, kjer sta še Italcantieri iz Tržiča in Udinese. V skupini A bodo naslednje enajsterice:
Alessandria, Biellese, Bolzano, Como, Entella, Legnano, Marzotto,
Mestrina, Italcantieri Tržič, Pavia,
Piacenza, Pro Patria, Rapallo, Sa-vona, Solbiatese, Trevigliese, Tre-viso, Tiestina, Udinese, Verbania.
iiiiiiiiiiiiniii Hlinili Hlinili iiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiit iii iiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiii
NA UNIVERZIADI
v
Štirje novi svetovni rekordi
TOKIO, 28. — Med plavalnim tekmovanjem univerzitetnih iger, kjer letos ne nastopajo vzhodne države, so zabeležili kar štiri nove svetovne rekorde. Prvega je dosegel v predtekmovanju na 100 m hrbtno Američan Douglas Russel, ki je progo preplaval v 59”5. V finalu pa je Američan Charles Kickcok še enkrat izboljšal s časom 59”3 rekord na tej progi. Tudi SpitzQV rekord (4’08”8) na 400 m prosto je padel: novega je s časom 4’08"2 zabeležil Američan Greg Charlton. Zadnji rekord dneva pa je dosegla ameriška moška štafeta 4x100 m prosto v postavi Ken Walsh, Down Hevens, Greg Charlton in Zach Zorn. Američani so progo preplavali v 3’32”6. Prejšnji rekord, ki so ga Američani dosegli v finalu olimpijskih iger, je bil 3’33”2.
L ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Triestina 1 Coneglianese 0
Triestina:	Colovatti, Da Rold,
Martinelli, Del Piccolo, D’Eri, Sca-la (Canzian), Ridolfi, Brusadelli, Pedroni, Beorchia, Moretti (Filipaz).
Coneglianese: Mariotto, Cavazzin, Dolgan, Cimitan, Nardelotto, Roman, Piaoentini, Gaiotti, Vian, Guer-ra, Brusadin.
Sodnik Marchetti (Vicenza)
Strelec Pedroni v 64’
V drugem nastopu je Triestina prikazala nekaj vidnih napredkov, predvsem v svojih novih elementih, ki se polagoma vežejo z ostalimi. Najbolj je zadovoljil Busa-delli, ki je kot leva zveza marljivo opravil svoje naloge na sredini igrišča in podal napadalcem nekaj imenitnih žog. Dobro mu je pomagal tudi Del Piccolo, medtem ko je napad še enkrat šepal pri zaključkih. Novi srednji napadalec Pedroni je na vsak način dosegel lep gol in v nekaj drugih primerih pokazal svoje vrline. Najslabše lahko rečemo da se je odrezala obramba, ki je tudi proti nič kaj nevarnim domačim napadalcem nekajkrat zaplesala. Očitno je bilo prepoznati odsotnost Capitania, katerega je D’Eri zamenjal precej negotovo, oba beka pa morata še priti v formo. Trener Radio je poudaril, da se moštvo počasi vigrava, da pa ne moremo upati na boljše rezultate, če ne bo prišlo še nekaj novih e-lementov. Na žalost, kar se tega tiče, je v upravi Triestine še vedno vse tiho, predvsem zaradi fl-
	IZIDI		Bratstvo —	Leotar			2:0 (0:0)	
Dinamo -	- Partizan	1:1 (0:0)	Split — BSK				3:1	(1:0)	
Beograd	- Zagreb	1:5	(1:2)	Osijek — Lokomotiva				0:1 (0:1)	
Maribor -	- Proleter	3:0	(1:0)	Čelik — Borac				6:0 (1:0)	
Sarajevo -	- Vardar	2:1 (2:1)	Varteks —	Borovo			5:2	(2:0)	
Radnički	— Velež	1:0 (0-0)	Rudar (L)	— Rudar		(K	5:0	(2:0)	
Vojvodina	— Olimpija	2:3	(o:l)	Šibenik —	Famos			0:3	(0:3)	
Rijeka —	željezničar	2:3	(1:1)	Trešnjevka	— Belišče			0	1 (0:1)
C. zvezda	— Hajduk	3:2	(2:1)	Sloboda —	Aluminij			5:0	(3:0)	
	LESTVICA			LESTVICA				
željezničar	2	2 0		0	8:2	4	Sloboda	2	2	0	0	7:1	4
Zagreb	2	1 I	0	5:1	3	Split	2	2	0	0	5:1	4
Maribor	2 1 1	0	4:1	3	Belišče	2	2	0	0	3:0	4
C. zvezda	2 1 1	0	5:4	3	Čelik	2	1	I	0	6:0	3
Rijeka	2 10	1	4:3	2	Rudar (L)	2	1	1	0	6:1	3
Velež	2 10	1	3:2	2	Famos	2	1	1	0	4:1	3
Dinamo	2 0 2	0	3:3	2	Varteks	2	I	1	0	7:5	2
Hajduk	2 1 0	1	3:3	2	BSK	2	1	0	1	4:3	2
Partizan	2 0 2	0 1:1 2	Bratstvo	2	1	0	1	3:2	2
Olimpija	2 1 0	1	3:4	2	Lokomotiva	2	1	0	1	1:2 2
Sarajevo	2 1 0	1	3:4	2	Aluminij	2	1	0	1	5:8	2
Radnički	2 1 0	1	1:5	2	Rudar (K)	2	1	0	1	3:7	2
Vardar	2 0 1	1	2:3	1	Osijek	2	0	I	I	0:1 1
Proleter	2 0 1	1	0:3	1	Borovo	2	0	1	1	2:5	1
Beograd	2 0 1	1	1:5	1	Borac	2	0	1	1	0:6 1
Vojvodina	2 0 0	2	2:4	0	Tršenjevka	2	0	0	2	3:6	0
SLOVENSKA LIGA			Leotar Šibenik	2 2	0 0	0 0	2 2	0:5	0 0:5	0
	IZIDI		Pari prihodnjega kola: Aluminij -					
Rudar —	Ko-per	1:8 (1:2)	Bratstvo, Belišče		- Sloboda, Famos-			
Slavija —	N. Gorica	1:0 (1:0)	Trešnjevka,	Rudar		(K)	-	Šibenik,
Ljubljana	— železničar	2:3	(1:2)	Borovo - Rudar		(L), Borac - Var-			
Kovinar -	- Svoboda	2:1 (1:1)	teks, Lokomotiva		- Čelik, BSK - Osi-			
Mura — Celje-Kladivar		4:0	(0:0)	jek, Leotar	- Split.				
Hrastnik	— Triglav	1:2 (1:2)						
II. LIGA (ZAHOD)
V nedeljo je bilo v bazenu v Novi Gorici plavalno tekmovanje, katerega sta se udeležili ekipi Sokola iz Nabrežine in domače Nove Gorice. Nabrežinci so bili že pred tekmovanjem favoriti in tudi tokrat niso razočarali. Tudi Goričani so se od prejšnjega srečanja okrepili, vendar niso mogli poseči dovolj resno v tekmovanje, to pa predvsem zato, ker nimajo dovolj tekmovalcev. Goriško društvo je namreč še mlado in ima zato v svojih vrstah skoraj izključno mladince.
Tehnično je bilo tekmovanje na precejšnji višini. Rezultati so bili znatno boljši kot pri prejšnjem srečanju. Nekateri tekmovalci so celo izboljšali osebne rekorde. Rezultati bodo služili tudi vodstvu društva pri bodočih športnih igrah.
Treba bo namreč tekmovalce razporediti tako, da bo vsakdo lahko nudil največ.
	 .			
1 I	EDO		1 »J
1.	—	I. Barbahlu	X
2. Cloridano	1X2
2.	—	1. Anubi	2
2. Flower D. Song	2
3.	—	1. Alari	X
2. Gioberti	1
4.	—	1. Tolmeta	1
2. Tekir	2
5.	—	1. Beminl	1
2. Caronte	2
8.	—	1. Daman	X
2. La Nuov. Epoque 2
LESTVICA
Koper
Mura
železničar
Kovinar
Triglav
Slavija
Ljubljana
Hrastnik
Svoboda
N. Gorica
Celje-Klad.
Rudar
1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 • » *
8:1
4:0
3:2
2:1
2:1
1:0
2:3
1:2
1:2
0:1
0:4
1:4
Pari prihodnjega kola:	Koper -
Triglav, Celje-Kladivar - Hrastnik, Svoboda - Mura, železničar - Kovinar, N. Gorica - Ljubljana, Rudar-Slavija.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Tabor — Nanos	3:1	(1:1)
Slovan — N. mesto	1:1	(0:1)
Zagorje — Kamnik	3:0	(2:0)
B. Krajina — Tolmin	1:0	(0:0)
Ilirija — Tolmin	1:0	(0:0)
Izola — Piran	0:2	(0:0)
LESTVICA
Zagorje
Tabor
Piran
B. Krajina
Ilirija
N. Mesto
Slovan
Litija
Tolmin
Nanos
Izola
Kamnik
1
1
1
1
1
I
1
1
1
1
1
1
3:1
3:1
2:0
1:0
1:0
1:1
1:1
0:1
0:1
1:3
0:2
0:3
Pari prihodnjega kola:	Nanos
Piran, Litija - Izola, Tolmin - Ilirija, Kamnik - B. Krajina, N. mesto ■ Zagorje, Tabor - Slovan.
Med najmlajšimi moramo vsekakor omeniti dvojno zmago Branka Jazbeca, v 50 m prosto je bila njegova zmaga gladka, v prsnem slogu pa je nekoliko popustil in mu je le s težavo uspelo ohraniti prvo mesto. Med mladinci sta dosegla vidne rezultate še Blažič Franko, ki je preplaval 100 m prosto v odličnem času 1:14”8, in Ca-harija Hadrijan, ki je pokazal res lep stil in se bo, kot kaže, razvil v dobrega plavalca. Navdušila sta tudi Divjak Samo in Petelin Martin, ki sta se skoraj do zadnjega borila za prvo mesto, dokler ni pri zadnjih zamahih Petelin odpovedal in prepustil zmago bolj izkušenemu Divjaku.
Med člani je bila konkurenca z goriške strani dosti šibkejša. Kljub temu pa so Nabrežinci dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Predvsem je Pertot Ivan osvojil tri prva mesta, dva sam in eno v štafeti. Omenimo naj, da je tekmoval v zelo napornih panogah in sicer na 400 m prosto, 50 m delfin in prav tako delfina v štafeti 4X50 m mešano. Seveda je eno prvo mesto osvojil tudi Petelin Bogdan, ki pa je tekmoval kljub vročini in zato ni dosegel svojih zmožnosti. TEHNIČNI IZIDI:
Ml. pionirji — 50 m prosto:
1. JAZBEC B. (Sokol) 0:36”7, 2. KRAUS E. (Sokol) 0:41”0, 5. ŠTRUKELJ (Nova Gorica) 0:41”0.
ML. pionirji — 50 m prsno 1. JAZBEC (S) 0:51”0, 2. ŠTRUKELJ (NG) 0:51”3.
Ml. pionirke — 50 m prsno 1. AMBROŽIČ (NG) 0:46”0, 2. MELINK (NG) 0:58”5.
St. pionirji — 100 m prosto 1. BLAŽIČ (S) 1:14”8, 2. SKRAP (S) 1:20’’5, 3. KRIŽMAN E. (S) 1:21 ”7, 4. PASKULIN (S) 1:29’’0, 5. PRIJATELJ (NK) 1:32”7 St. pionirji — 100 m prsno 1. GLEŠCIC (NG) 1:44”7, 2. MELINK (NG) 1:45”8, 3. UKMAR (S) 2:05”0.
St. pionirke — 100 m prsno BAVČAR (NG) 1:56”0.
Mladinci 100 m prosto 1. CAHARIJA (S) 1:15”0, 2. PO-
3.	SOKOL B (ŠKRAP, KRIŽMAN B., KRIŽMAN E., TAVČAR) 2'23”4
4.	NOVA GORICA B (PRIJATELJ, GOJKOVIČ, ŠTRUKELJ, MELINK) 2:39”4.
Čeprav prireditelj ni objavil končne lestvice, je iz rezultatov jasno razvidno, da je zmaga pripadla Nabrežincem.
Po zaključku tekmovanja sta se
ŽAR (NG) 1:15”0, 3. KOMELJ (NG) ,£0 fdogovorili še z*večtakih l:16”4, 4. Franco (S)	1:21”0, 5.	d^ov°ri1
1,T6”4,
DIVJAK (S) 1:30”4.
Mladinci — 100 m prsno 1. HUMAR (NG) 1:35"1, 2. SVETLIC (S) 1:37”4, 3. MELINK (NG) 1:42’’6, 4. GLEŠCIC (NG) 1:43”8.
Mladinci in moški skupno — 50 m delfin
1. PERTOT I. (S) 0:39”8, 2. SVETLIC (S) 0:45”4, 3. KOMEL (NG) 0:45”4, 4. CAHARIJA (S) 0:51”6.
Mladinci in moški skupno — 100 m hrbtno
1. DIVJAK (S) 1:37”8, 2. PETELIN M. (S)	1:42”0, 3. HUMAR
(NG) 1:44”2, 4. ANTONINI (S) 1:48”0, 5. BOLTAR (NG) 1:59”3, 6. BOLE (S) 1:59”4.
200 m mešano — Mladinci 1. KOMEL (NG) 3:24”0, 2. TAVČAR (S) 3:42”6.
Mladinci — 400 m prosto 1. TOMŠIČ (NG) 6:47”0, 2. TAVČAR (S) 6:57”0, 3. BIZJAK (NG) 7:21”7, 4. GOJKOVIČ (NG) 8:36”0. Mladinke — 100 m prosto BAREJ S. (S) 1:45”9.
Mladinke — 100 m prsno 1. FILIPČIČ (S) 1:58”0, 2. KNEZ (S) 2:06”1, 3. VALENTINČIČ (NG) 2:22”1.
Člani — 100 m prosto
1. PETELIN B. (S) 1:11”9, 2. POŽAR (NG) 1:17"6, 3. ANTONINI (S) 1:17”7, 4. PERTOT DIM. (S) 1:22”4, 5. KRIŽMAN B. (S) 1:22’8,
6. IPAVEC (NG) 1:24”7, 7. PERTOT DAM. (S) 1:41”4.
Člani — 100 m prsno 1. RADOVIČ (S) 1:37”2, 2. HUMAR (NG) 1:37”4, 3. GRUDEN (S) 1:33”4, 4. TERČON (S) I:47”7.
Člani — 400 m prosto 1. PERTOT I. (S) 6:09”8, 2. PERTOT DIM. (S) 6:35”8, 3. KRIŽMAN B. (S) 6:56”4.
Ženske štafete 4X50 m prosto
1.	SOKOL (FILIPČIČ, KNEZ, BATTIGELLI, BAREJ) 3:17”5,
2.	NOVA GORICA (VALENTINČIČ, MELINK, AMBROŽIČ, BAU-CER) 3:33”6.
Moške štafete — 4X50 m mešano
1.	SOKOL (ANTONINI, RADOVIČ, PERTOT I., PETELIN B.) 2'37”7
2.	NOVA GORICA (HUMAR, GLEŠCIC, KOMEL, BOLTAR) 2:52”6,
3.	SOKOL B (DIVJAK, TERČON, SVETLIC, PERTOT DIM.) 2:54”8.
Moške štafete — 4X50 m prosto
1.	SOKOL A (BLAŽIČ, PASKULIN, FRANCO, CAHARIJA) 2:19”2,
2.	NOVA GORICA A (BIZJAK, 1 IPAVEC, TOMULIC, POŽAR) 2:20”6, I
srečanj. Po vsej verjetnosti bodo rihodnji mesec Nabrežinci odšli ponovno v Novo Gorico, zgodaj spomladi pa je možno tekmovanje v tržaškem bazenu.
r — n
prvenstvo leta 1970.
Več tisoč gledalcev je posebno navdušil program češkoslovaške mešane ekipe. Osem padalcev je skočilo z višine 2500 m z zaprtimi padali in z raznobarvnimi kadečimi se petardami napravilo v zraku pravo figuro zvezde. Po tej figuri so češki mojstri padalstva padali vsak zase ih v zraku delali še druge vratolomne figure. Pri 600 metrov višine so odprli padala in spustili na zemljo mala padalca, da je bilo kar naenkrat na letališču množica otrok, kajti vsak je hotel imeti spomin z jadranskega pokala. Sodniki so jim prisodili 27 točk. Velik vtis so napravili tudi ameriški padalci, ki so plavali z zaprtimi padali daleč naokrog in pristali celo tisoč metrov drug od drugega. Angleži so pokazali pravo mojstrovino: dva padalca na enem samem padalu. Skočila sta skupaj, ko sta se v zraku srečala, sta se tesno objela drug drugega in eden je odvrgel padalo. Kljub dvojni teži sta lepo pristala na cilju. Zadnji so skakali škotje in sicer v njihovi narodni noši-krilu. Medtem ko so padali, jih je njih kolega spremljal na dudah in tako požel aplavz občinstva.
Nato so se dvignila v zrak kar štiri letala skupaj in gledalci so doživeli prav desant na letališče: nad 40 padalcev je s svojimi živo-pisalnimi kupolami za trenutek zameglilo obzorje.
Sodniki so tako ocenili posamezne ekipe: 1. CSSR 27 točk, 2. Velika Britanija 26, 3. ZDA 22, sledijo Švica, Z. Nemčija, Francija, SZ, Jugoslavija, Italija, V. Nemčija, Turčija, škotska in Avstrija.
I. M.
KOLESARSTVO
AMSTERDAM, 28.	— Italijana
Verzini in Gonzato sta v nedeljo osvojila na svetovnem prvenstvu v dirkališčnih panogah prvo mavrično majico za Italijo. Italijana sta v finalu premagala francosko dvojico Morelon — Trentin.
KONČNI TEHNIČNI IZIDI	
TEKMOVANJA PADALCEV	
štafeta na cilj	
ŽENSKE	
1. SZ	točk	2639,1
2. Poljska	2530.6
3. Bolgarija	2453,1
MOŠKI	
1. ZDA	2684,5
2. Madžarska	2669,3
3. ČSSR	2667,7
Skoki z višine 1000	n
ŽENSKE	
1. Francija	1906,4
2. V. Nemčija	1877,8
3. SZ	1860,0
MOŠKI	
1. ČSSR	1964,2
2. SZ	1941,7
3. Francija	1907,7
Skoki z višine 1500	m
ŽENSKE	
1. SZ	1945,7
2. CSSR	1927,3
3. Madžarska	1908,0
MOŠKI	
1. Jugoslavija I.	1965,7
2. Francija	1936,1
3. Avstrija	1923,9
Skoki v morje	
ŽENSKE	
1. Roac-h Karen (ZDA)	250,0
2. Labbč Monique (Fr.)	250,0
3. Zarybnicka Zdena	
(ČSSR)	260,0
MOŠKI	
1 Bordukov Vladimir	
(SZ)	250,0
2. Glover Floyd (ZDA)	250,0
3. Ligocki Edvard (Polj.) 250,0	
V. JADRAN CUP	
Moški: ČSSR	
ženske: Sovjetska zveza	
Nagrada Turizem — Portorož	
1967: ČSSR.	
KOLAJNE	
z:, sreb. bron	
SZ	3	1	1
ZDA	2	1	—
Francija	1	2	1
ČSSR	1	1	2
Jugoslavija	1	—	—
Poljska	—	1	1
Madžarska	—	1	1
V. Nemčija —	1	—
Avstrija	—	—	1
Bolgarija	—	—	1
		
		
PLETENINAMI IN PERILOM
ZA VAŠE NAKUPE V SVOJEM INTERESU
OBIŠČITE
25. samia
SALONE MERCATO INTERNAZIONALE DELL'ABBIGLIAMENTO PER DONNA, UOMO E BAMBINO
TORINO
7.-10. SEPTEMBRA 1967 NA TISOČE MODELOV IN IDEJ ZA POMLAD-POLETJE 1968 IN ZA DOPOLNITEV NABAV ZA SEZONO JESEN-ZIMA 1967/68
INFORMACIJE IN VSTOPNE IZKAZNICE SAMIA — TORINO, CORSO M DAZEGLIO 74 TEL. G8 97 56 — 68 34 32 — 68 34 12
VSTOP DOVOLJEN TRGOVCEM s KONFEKCIJO
ILJA EHRENBURG


i::::::::::::
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige {Ljudje, leta, zivljenje»)
ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ
O tem čevljarju sem pripovedoval Alekseju Nikolajeviču. Dolgo se je smejal in si nekaj zapisoval v beležnico. Beseda «prekrstiti», ki mu je bila takoj všeč, je v noveli ohranjena, toda Tolstoj je zgodbo predelal — junak ni bil več notorični pijanec, temveč lump, ki na veliko prekrščuje otroke in izsiljuje avtorja zgodbe.
Pogosto mi je Aleksej Nikolajevič pripovedoval, da nastajajo včasih njegove novele «vrag ve iz česa»: iz anekdote, ki mu jo je bil kdo povedal pred desetimi leti ali iz smešne besede. Spomnil sem se nočnih sprehodov prve zime po revo luciji. Tolstoj me je prepričeval, da ga moram pripeljati do hiše, ki je bila na Molčanovski, ker se moje zunanjosti banditi bojijo. Ne spominjam se, kako sem bil takrat oblečen, toda spominjam se samo, da se je Alekseju Nikolajeviču zdela zelo smešna moja visoka kapa, ki je bila podobna kamelovki. Pred nekaj leti so mi prinesli fotografijo: Aleksej Nikolajevič in jaz. Na hrbtni strani je bilo s Tolstojevo roko zapisano «Tverski bulvar, junij 1918. (Aleksej Nikolajevič je imel na glavi slamnik, jaz pa visoki sombrero mehiškega kavbuja). Tolstoj me je imenoval «gnili vrag«. Kmalu pa je napisal novelo »Trhli vrag» — o piscu mistiku in jarcu. Pisec ni podoben meni, tudi kapo ima nizko in okroglo. Trhli vrag ni pisatelj, temveč jarec, vendar pa se je bila zgodba rodila tistega trenutka, ko me je Tolstoj pogledal in rekel: «Ali veš, lija, kdo si ti? Trhli vrag. Pred teboj bo vsak bandit pobegnil...«
Tolstoj ni delal kot arhitekt, temveč prej kot kipar: zelo zgodaj se je poslovil od pisanja načrtov za romane in novele. Pogosto je začenjal stvari, ne da bi videl, kako jih ho razvil dalje. Veliko mi je pripovedoval, da ne pozna usode svojega junaka, da celo ne ve, kaj se mu bo pripetilo na naslednji strani — Tolstojevi junaki so postopno oživljali, se izoblikovali in narekovali avtorju sižejske poteze. (To zadeva čas Tolstojevega zrelega stvarjanja.)
Imamo pisatelje mislece. Aleksej Nikolajevič je bil pisa-telj-umetnik. Zelo pogosto si človek strašno želi, da bi storil prav tisto, kar ni lastno njemu. Spominjam se, kako je Aleksej Nikolajevič v mladosti dolgo sedel nad knjigo — želel je napisati aforizem, ker jo je nekomu podaril. Toda to mu nikakor ni šlo od rok.
Izredno reliefno je izražal tisto, kar je želel v likih, v pripovedovanju, v podobah. Toda ni mogel misliti abstraktno: sleherni njegov poskus vnesti v zgodbo ali roman nekaj splošnega, deklarativnega, vse to se je končalo z neuspehom. Tolstoja je bilo nemogoče ločiti od stihije umetnosti, kot je nemogoče prisiliti ribo, naj živi brez vode. Tolstojeve najboljše knjige «Prekovolžje», «Nikitovo detinstvo« in seveda «Peter Veliki« odlikuje notranja svoboda, v njih pisatelj ni suženj zapleta — Tolstoj pripoveduje. Tolstoj je še posebej močan v tistih svojih delih, kjer je pripovedovanje povezano s koreninami in zemljo, ne glede na to, ali je to njegovo detinstvo ali zgodovina Rusije, v kateri se je čutil tako lahkotno in zanesljivo kot v sobi hiše, v kateri je dolgo živel. Po svojih idejah je bil Tolstoj predstavnik dobre ruske inteligence. (To ni definicija vrste poklica temveč zgodovinski pojav. Ni slučajno, da v zahodnoevropskih jezikih rusko besedo ((inteligenca« drugače tolmačijo kot pojem ((umstveni delavec«).
Povedal bom nekaj o prvem Tolstojevem spopadu z rasizmom, mnogo let pred drugo svetovno vojno. Nasproti «Clo-serie des lilas« je bila ogromna plesna dvorana «Bale Bullier« (zdaj so to poslopje porušili). Tolstoj je z ženo včasih zahajal tja. Nekoč je Sifijo Isakovno zaprosil za ples neki črnec in predstavila ga je možu. Črnec je bil Alekseju Nikolajeviču
všeč in povabil ga je na kosilo v penzion. Med gosti, ki ®d živeli v penzionu, je bil tudi neki Američan. Ko je videl, d® sta Tolstoj in njegova žena pripeljala v jedilnico črnca, J® bil zaprepaden. Aleksej Nikolajevič je začel naivno pojasnJe‘ vati Američanu, da je črnec zelo izobražen človek — mu je celo kneževski naziv. Toda Američan ni hotel ničes® slišati: «Pri nas takšni knezi čistijo čevlje!!« Tedaj se J Tolstoj razjezil in vrgel Američana ven — porinil ga je P stopnišču z drugega nadstropja: lastnica penziona je jokal®’ toda ostali gosti so pozdravili Tolstojevo ravnanje.
Tisočdevetstosedemnajstega in osemnajstega leta je P' Tolstoj zmeden, užaljen, včasih zelo poklapan: nikakor ni gel razumeti, kaj se je dogajalo. Sedel je v književniški *®[ varni «Bom», odhajal na dežurstvo hišnega odbora, psoval vS po vrsti in vse obžaloval, in kar je bilo poglavitno, bil j® večnem dvomu. Včasih je prihajal k njemu Ivan Bunin, P®111 ’ ten in zlovoljen, govoril je modro, zlobno in nepravično. SP minjam se, kako je nekoč pripovedoval, kako je prišel ne» kmet in ga opozoril, da so kmetje sklenili zažgati njeg°v.g hišo, imetje pa oropati. Ivan Aleksejevič mu je rekel: «To A slabo,« kmet pe odgovoril: «Kako, da ni slabo... Moram P0” teti, sicer bodo vse odnesli brez mene in razdelili zemljo- J . pa nočem dobiti kake ledine!« Tolstoj se je neveselo srn®J® /
Pogosto ga je obiskovala petrograjska pesnica Liza Ku.fl mina-Karavajeva. Govorila je o pravičnosti, človekoljubju v bogu. Njena nadaljnja usoda je bila nenavadna. Odšla Je . Pariz, rodila tam hčerko, potem pa se je pomenišila in * nuna prijela ime Marija. Njena hčerka je odrasla in Post?,0 komunistka, Ko je Tolstoj prišel v Pariz, ga je dekle P?0®n0’ naj ji pomaga vrniti se v Sovjetsko zvezo. Med drugo svetov _ vojno pa je nuna Marija postala ena izmed junakinj odpor ^ škega gibanja v Franciji. Nemci so jo ujeli in internirali v taborišče Ravensbriicke. Ko so neko skupino taboriščni«^ vodili v plinske celice, je nuna Marija stopila v kol01?0 rj mesto mladega sovjetskega dekleta. Tiste zime pa, o «a ;r pripovedujem v tej knjigi, je Liza Kuzmina svoj globoki ne
prenašala tudi na Tolstoja.
(Nadaljevanje s'i
ledi)
URKDNI9I vo- rasi - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 to 94-638 - Poštni preda’ 559 - FOURU2N1CA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ui - vnap ^8 čptrtletna 2 250 Ur poUetna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna Številka * tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst llbin*JZe ir SFRJ- ADIT 47S ’ Ljubljana, Stari trg 3/1., teleton 22-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/J OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ftoančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU oflam «0 Ur beseda - Oglasi
goriške pokrajne se naročajo pr) upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocletš PubbUcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja Ir tiska Založništvo tržaškega rtskn Trst	___-