OKTOBER AU i/es . . . ? . . . da se v Združenih državah Sev. Amerike skoti vsak dan tri milijone in pol podgan; ... da je na zemlji več kot 18.000 različnih vrst rož orhidej; ... da poišče avstralska „svilena ptica“ za okras svojega gnezda modre jagode, ki jih na kamnu zmečka in tako dobi barvo za svoje pleskanje; . . . da prinašajo tudi pajki svojim samicam darila, ki spadajo k poročnemu obredu; ... da so opazovali speče slone, ki so položili pri tem svoje čekane na veje dreves; ... da si je mogoče z vodo, ki jo pijemo zdaj, gasil žejo že cesar Neron. Voda je namreč neuničljiva in se vedno znova vrača v morje, kjer se začne znova stalno kroženje izhlapevanja in padavin; ... da je emir v Kuwaitu (v Aziji), ki velja zaradi petrolejskih ležišč v njegovi kneževini za enega najbogatejših ljudi na svetu, potožil angleškemu znanstveniku, da primanjkuje v Kuwaitu predvsem vode. Izjavil je: „Vedno znova smo poskušali dobiti vodo na raznih krajih, pa zaman! Kjer koli vrtamo, vedno naletimo le na petrolej!“ ... da so tudi cvetlice občutljive za hrup? Če postavimo nageljne v vazi tesno zraven hrupnega orkestra, se obrnejo vstran od godbe. ... da je kri šestkrat goistejša kot voda ter da vsebuje 25 kvadrilijonov rdečih krvnih celic, ki nosijo kisik iz pljuč v druge dele telesa. V vsakem kubičnem milimetru krvi je 4 do 5 milijonov rdečih celic in okoli 7 tisoč belih celic, ki so na straži proti okuženju. ... da imamo v ledvicah dva in pol milijona drobčkamih filtrov ali cedil, skozi katere gre v 24 urah 200 litrov tekočine in dva kilograma trdnih snovi, ki jih precedijo in izločijo tisto, kar je odveč in škodljivo. Ko ledvice tako opravijo svoje delo, vrnejo prečiščeno snov v krvni obtok skozi cevčice, ki so skupaj dolge več kot 60 kilometrov. Vse to poganja naprej naša sesalka — srce. ...da je pred začetkom četrtega mednarodnega kongresa fizikov v zahodnonemškem vseučiliškem mestu Heidelbergu predsednik prosil sodelujoče, naj sestavijo, da bo šlo delo hitreje od rok, čim krajša in čim preglednejša poročila. To je znanstvenikom skušal dopovedati z naslednjo nazorno primero: „Predavanja naj bodo kakor damska srajca: dovolj kratka, da so zanimiva, in ne tako dolga, da bi kaj važnega prikrivala.“ Pesem za vinsko trgatev Nebesa so en lušten kraj, sam Bog jih nam dočakat daj! Svet Janez nam bo jagnje dal, Svet Lukež pa solatco opral. Svet Peter pa po ključke skoč', in sladkega vinca nam natoč'. VSE ZA TURIZEM ... Da ustvarijo pri turistih privid o resnični afriški divjini, so turistične agencije v afriški Keniji v Mižimi campingov namestile zvočnike, iz katerih zadoni ponoči na plošče posneto rjovenje levov. Že po nekaj dnevih so pa morale to senzacijo opustiti. Zakaj? Zvočniki so namreč privabili iz velikih daljav pristne leve, ki so se osebno udeleževali koncertov. To je pa bilo zn turiste le preveč neprijetno in nevarno. O „BOLJE TRI URE PREZGODAJ, KOT MINUTO PRF.KASNO." Shakespeare O Rojakinji, ki je tako lepo pela v gostilni v Hab. sterdirku 1. maja in ki je držala pri maši in večernicah zastavo Matere božje, pošiljam lepe pozdrave. — Julka Durn, Knutangc. Uprava sporoča: S. Bergoč, Norveška: Smo prejeli. — Corrimal, Avstralija: Smo prejeli. — V. Kanalec, Švedska: Smo prejeli. — A. Svetcc, švedska: Smo prejeli, hvala. Prijazno vabimo vse, ki še niso poravnali naročnine, da jo poravnajo. V zbirki KNJIŽICI je izšla nova knjižica: Hrastelj, Anton Martin Slomšek NL 8 Zgodovina se ponavlja Fred skoro dva tisoč leti sta si stala nasproti dva svetova. Na eni strani je bil poganski in materialistični Rim, ki se je ponašal z največjo močjo, bogastvom in slavo tedaj poznanega sveta. Na drugi strani pa je stalo dvanajst ribičev, ki po zgledu svojega božjega Učenika niso imeli, kamor bi položili svojo glavo. Prvi so razpolagali z odlično iz-vežbano vojsko, ustaljeno politično oblastjo, važno gospodarsko silo in visoko kulturo. Drugi vsega tega niso imeli. Njihova moč so bile vzvišene resnice Kristusovega evangelija. In vnela se je bitka, krvava bitka, (ki je trajala tristo let. V tej bitki je vseh dvanajst ribičev in. na stotisoče njihovih učencev zgubilo življenje. Z m uč eniško smrtjo so zapečatili zvestobo idealom Kristusovega evangelija. Toda umirajoč so zmagovali in zmagali. Kristusova ideja o človekovem vzvišenem cilju na zemlji ter njegov nauk o pravičnosti in ljubezni sta bila močnejša od surove sile poganskega sveta. + Zgodovina se ponavlja. Današnji časi iso v mnogočem slični prvim časom krščanstva. Tudi danes o, naj pije le votlo. l’o pameti ga pijmo, tla glave ne zgubimo. Ktlor vince prav zauživa, veselje v srce vliva; če dobro srce ni, ga vincc še skazi. Ob drugi priliki jim je zapel tisto: »En hribček bom kupil, bom trte sadil .. .“ Tudi ta se je med ljudmi brž udomačila. Drugič je zložil in zapel pesem: »Preljubi svet’ Urban, ti dobri naš mejaš, v goricah ti stanuješ in žlahtno grozdje imaš. Le zori ga in medi ga, boš dal nam dober mošt. Veselo te ria hribcu vsak kmetič počasti, okol podobe tvoje rad brajdo naredi.” Vse se je oprijelo njegovih ljubkih pesmi, prejSnje — kvantarske pa so prišle ob veljavo. I' „Misli” Kaj je res? Čemu so duhovniki? Tudi brez njih sem lahko dober in posten človek. S svojim Bogom lahko govorim in k njemu molim sam, brez nphovega posredovanja! Seveda moreš, smeš in moraš molki sam! Le Ldo ti ito brani? Verjetno pa ne bo škodilo, če le na dolžnost molitve kdo oid časa do časa opomni . . . Saj veš iz izikušnje, da take reči človek le prerad pozabi. Eno je možnost govoriti z Boigom, drugo pa dejansko opravljanje molitve. Če ti krščanstvo pomeni le Privatno zadevo, sentimentalnost, zasebnega „konjička“, s katerim preganjaš dolgčas, polom seveda ne potrebuješ duhovnika. Toda krščanstvo je Cerkev, je občestvo, ki Potrebuje svojega glavarja. Družina ga ima v očetu, farna družina v župniku, škofija v škofu, vsa Cerkev v papežu. Duhovnik je Zastopnik občestva pri Bogu in poslanec božji Pri občestvu. Duhovništvo je nadaljevanje Jezusa Kristusa in njegovega poslanstva Pri Ijnideh. Zato ga vsi potrebujemo in ga bomo potrebovali, kolikor časa bo Cerkev stala. Kakor potrebujemo tehnikov in inženirjev, znanstvenikov, raziskovalcev, delavcev in kmetov, tako potrebujemo tudi duhovnika. „Človek ne živi le od kruha ...“ Naša skrb mora veljati predvsem duši. Zato bo dušno pastirstvo — ali z drugimi besedami duhovništvo — vedno aktualno. 2e prav, toda moč in oblast Cerkve in duhovnikov je pa le prevelika, postaja ze prava oblastiželjnost. Je to prav? Ne tajim posameznih primerov, v katerih so duhovniki ali cerkvene oblasti prekoračile svoje meje. A velika krivica je, duhovnike na splošno dolžiti oblastiželjnosti. — Ali se ne skriva za tvojim ugovorom strah, strah pred vplivom Cerkve in duhovnikov na javno življenje? Tu bo verjetno izvor tvoje „zaskrbljenosti“. Na živce ti gre, ko vidiš, kako so duhovniki povezani s svojim ljudstvom, kako z njim čutijo, kako od njega odvračajo nekrščanske in protikrščanske vplive. Ti seveda to njih delavnost imenuješ klerikalizem, boj za oblast in podobno. A v resnici je to služba ljudstvu in njegovim pravim potrebam. Lahko je n. pr. od zunaj napadati delo slov. izis el j eniških duhovnikov, jim delati težave in stavljati ovire. Ko pa se z vsem tem ničesar ne doseže, govoriti, kako jim gre za oblast nad ljudmi! Bodimo pošteni in prizinajmo, da pravo delo med in za ljudi opravljajo naši duhovniki, ki žive in delajo med njimi, ne pa tisti, ki iz oddaljenega zaledja dajejo direktive proti njim in s tem dokazujejo, da jim v resnici gre le za oblast nad ljudstvom . . . Od časa do časa se srečajo vsi slovenski izseljenski duhovniki iz Zapadnc Evrope, kakor jih vidimo na gornji sliki. Oh laikih srečanjih je njihova študijska miza obložena s knjigami, brošurami, notesi in zvezki. Med navzočimi opaziš včasih resne obraze, potem prijateljsko sproščenost in nasmeh. Kakršno je pač vprašanje, ki ga obravnava- „Le kaj naj ti gospodje še študirajo?“ se bo ta ali oni vprašal. „Mar ni zadosti, da so hodili v ljudsko šolo, da so obiskavali osem let gimnazijo in napravili maturo, da so šest let študirali na univerzi?“ Kaj jim je še treba hulljtli v knjige? Če še vedno ne znajo mašo brat, potem . . .“ boš morda mnenja. Stvar ni tako enostavna! Izseljenski duhovnik bi mural imeti glavo veliko kot sold in srce široko kot omara, da bi bil kos vsem nalogam in zahtevam, ki jih stavijo nanj rojaki, raztreseni po vsem svetu. Če bi bilo samo zaradi „mašo brat“ in spovedovati, bi že šlo, ko staviš v tem pogledu nanj tako malo zahtev. Drugače je že s porokami in krsti. Ko bi ti jaz vse povedal! Gledal bi! Nekaj stvari ti bom pa že naštel, da se boš mogel prepričati, da tisto o sodu in omari le ni izmišljeno: Ob enajstih ponoči pozvoni Marko v slovenskem uradu in prosi župnika, da bi mu prevedel krstni list, ker ga bo že drugi dan nujno potreboval. „Saj sem mislil biti že ob štirih popoldne tu, pa sem med potjo srečal kolega. Zavila sva upalo v gostilno. Saj razumete, da ga nisem mogel kar tako pustiti,“ se je opravičili, da tako pozno v noč nadleguje. Vidiš, že tu je nekaj blaga za glavo in srce! Ne moreš prevajati, če ne obvladaš tujega jezika. Kaj ima tu opraviti srce, boš pa tudi lahko uganil. France je pridno obiskoval šofersko šolo. Na dan izpita pa se je zbal, da srca ne bo obdržal v prsnem košu, tako mu je bilo. Pa se je znašel. Skočil je k župniku, da bi mu šel tolmačit pri izpitu. Ne bom trdil, da je France pričakoval, da mu bo župnik kaj pomagal. „Pravilno raztolmačit bo pa že, ko je sam že delal izpit in zna nemško“, le to si je mislil. Srečko je zašel v težak položaj. Zaradi tistih par “plavih“ je prišel v navzkriž z delodajalcem. Zbal se je, da ga bodo odpustili. S tem bi pa izgubil tudi božično doklado. „Pišite jim, da je to krivica,“ je Srečko dolbi! zaupanje v župnikovo pomoč. Le točnega naslova tvrdke se ni več »pomnil. „Vi ga boste že izvedeli, ker se spoznate,“ je Srečko pomiril župnika. Milena je prišla na obisk iz domovine. „Samo tri tedne bom ostala tam pri sorodnikih,“ je zagotavljala domačim oblastem in tujemu zastopstvu, da ®o ji končno le dali potrebne vizume. „Tu se mnogo bolje zasluži kot pri nas doma. Bila sem že na občini in na policiji, pa kaj češ, ko se človek ne spozna. Tisti, ki je šel z menoj, pa tudi nase gleda. Pravijo, da moram iti nazaj. Morda bi se vi, gospod župnik, mogli obrniti na kako višje mesto? Vi se tu bolje spoznate,“ predlaga Milena gospodu župniku. Martin je srčno dober in brihten človek. Pe v eni zadevi si ni mogel pomagati. Njegova družina je bila med vojno preseljena v Nemčijo. „Moralo je biti nekje v ruski coni. Točnega imena kraja se ne morem več spomniti: Pustohojslink .. . Sc'henewalde — Scheneheide, Scbeneweide, tako nekako se je moralo glasiti. Sem že pisal, pa od nikoder odgovora. Od tam bi namreč rad dobil rojstni list mojega brata, ki je bil tam rojen. Vi, gospod župnik, imate več knjig in zemljevidov. Morda bi vi pisali itija . . .“ poprosi Martin. Oospa Anica se je hotela samo pozanimati, kako bi bilo glede rente, ki ji pripada po umrlem možu. Sama ne pride naprej, ker ji vsak drugače pove. Iz enega urada ji pokažejo pot v drugega. „Vi pa, gospod župnik, imate avto in se spoznate v tem milijonskem mestu in veste, kje je tisti urad. Zato sem mislila, da bi se obrnila na vas . . .“ Henrik je kar prisopihal v slovenski urad. Dobil je izgon iz države, ker se je v pijanosti pretepal v gostilni. „Ne jesti in ne spati ne morem od samih skrbi. Ko ste imeli zadnjič veselico, smo se videli, saj se gotovo spomnite. Gospod župnik, vi poznate zakone in veste kam se je treba obrniti. Morda bi mi mogli kaj pomagati.. Matilda si že leto dni išče primernega stanovanja. „Drugi ga dobijo, jaz pa ne. Ce bi telefonirali, gospod župnik, na tisti urad. Mislim, da je nekje v D ... Vi boste že vedeli.“ Gašper in Neža sta se pripeljala iz 100 km oddaljenega mesta, da bi pri slovenskem župniku čimprej uredila vse potrebno za poroko- „Oklicati vaju bo treba v župni cerkvi v t J . , -r ‘!upntije, kjer sedaj stanujeta. Ali vesta, pod katero župnijo spadata?“ ju vpraša župnik. »V našem mestu je več cerkva. Čisto blizu naju je ena majhna, to je tam poleg kina -Gloria“. Kako se pravi cerkvi, pod katero midva spadava, pa ne veva. Gospod župnik, vi jo boste že našli. . .“ Guštinu se je obetala dobra služba. Spričevalo, da je obiskoval obrtno šolo, je imel v rolkah. „Le potrdilo mi manjka, da Bern napravil tudi zaključni izpit. Če bi vi, gospod župnik, to kar tu gori pripisali in potem prevedli. Jutri moram to potrdilo pokazati . . .“ Sedaj gledaš, kaj?! Glavo kot sod in srce kot omara, ali ne? Vidiš, taka je zadeva z izseljenskim duhovnikom. Župniki, ki jih vidiš na sliki pred s knjigami obloženo mizo, pa ne študirajo zgornjih vprašanj, ki so jih ljudje stavili ias el jenskemu duhovniku. Le enega vprašanja ne morejo rešiti: kako bi tebe spravili k sv. maši in k sv. spovedi, da ne boš na sodni dan prihitel k enemu izmed njih is željo: „V ogenj moram, pravi Kristus. Gospod župnik, ali ne bi mogli posredovati zame na kakšnem višjem mestu?“ Tedaj bo prepozno. Tvoj prijatelj, izselj. duhovnik ffcazoeseLfuu DOGODKI — , Letošnje počitnice me je pot zanesla v našo Kanalsko dolino. Tam gori pri Trbižu, v kotu kjer se stikajo tri države, Jugoslavija, Italija in Avstrija, pod sv. Višarji, živi 92 let stara, toda še čvrsta in krepka žena Marjeta Novak. Ze sama po sebi je zanimiva, zame je pa še bolj privlačna, ker je prava teta moje žene. „Teta, povejte mi kaj iz svoje mladosti! Kaj Vam jc od takrat ostailo najbolj v spominu!“ sem bil radoveden. „Marsikaj se je zgodilo in minilo,“ je rekla ter nadaljevala. „Tam v Gorenjah pri Postojni je živel lep fant Frone, ti ga nisi poznal. Rada sem se zavrtela takrat, kadar je bilo „žegnanje“, če smo ,. fnnentin“ (koruzo) ružili in tako naprej. Najbolj so me pa pete srbele, če sem vedela, da bom ob taki priliki njega srečala. Pa so bili redki trenutki, da sva se videla, kajti v tistih časih ni bilo tako, kakor je danes. Dekleta so morale biti doma, posebno naš oče nas ni rad kam pustil. Tu in tam sem ušla v „kontrabant“ in tedaj je šiba novo mašo pela. Hujše kot šiba je bilo to, da oče Fronca ni maral. Nekaj dolga je bilo na „gruntu“ in to mu ni bilo prav. Zastonj je bili» «noje zatrjevanje, da sva oba pridna in da bo dolg kmalu plačan. Denar je takrat igral veliko vlogo. Marsikatera poroka se je bila razdrla zaradi kake krave. No pa kar je, to je. Poročila sem se z drugim in se ne morem pritožiti, saj ni bil napačen pokojni mož. Če kidaj ni šlo gladko, me je pa tolažila zavest, da nisem ravnala proti volji staršev.“ Seveda mi je povedala teta še mnogo drugega, kaj vse je doživela v življenju. Dvakrat je bila begunka, laško in nemško se je morala naučiti, slovenskega pa ni pozabila. Tudi v cerkev še gre: če je bolna, pride pa župnik k njej. No in potem sem jo ubral še jaz k župniku. Začel sem po slovensko, čeprav sem se bal, da ga bom spravil v zadrego. Še malo ne. V lepi slovenščini mi je odgovarjal na moja vprašanja. Drugi dan je bila birma. V Ukve — tako pravijo vasi, kjer živi teta — je prišel videmski (udinski) škof. Župnik ga je pozdravil po laško in po slovensko, pa še precej na dolgo. „Ali vas je kaj razumel?“ sem ga vprašal. „Prav nič; a vedeti mora, da je v Ukvah 450 Slovencev.“ — „Šola je laška.“ „Kaj pa verouk?“ — „Tudi samo laški, evangelij, pridiga in molitve so pa tudi v slovenskem jeziku, pojemo pa najrajši slovenske pesmi.“ — „Je veliko birmancev?“ — „Šestindvajset.“ — „Koliko fantkov?“ — „Pet, deklet pa enaindvajset. Čudna proporcija, bodo morale pač drugod iskati ženine, kadar bo čas.“ Na Svetih Vičarjih sem bil ta čas dvakrat. Bom pa prihodnjič kaj o tem napisal. — J- J- Materializem je kot varljiva lata norga-na, ki izčrpanega potnika vabi k počitku v prijazno oazo, v resnici pa ga spelje v smrtonosno puščavo. O Mala Terezika je za zidovi karmeličan-skega samostana postala zavetnica misijonov. Kako je pri nas? Ne, preveč prijetno ni tukaj v naši dolgi, dolgi vasi. Pa saj to ni nikjer. Zato nam ni treba tožiti in razlagati. Saj včasih tudi sonce sije in če mrzli veter utihne, je kar lepo. A zadnji nismo nikjer. Zidamo hiše, krasimo vrtove — vozimo avtomobile, nosimo male k sv. krstu in vozimo umrle na pokopališče in nanje postavljamo težke spomenike. In drugače smo tudi po modi. Ker je zdaj v modi šport, se bavimo tudi mi z njim. Tekamo, kegljamo, streljamo, mečemo žoge z rolko, z nogo in z glavo tudi, če tako pride. Če si pretegnemo malo mišice, polomimo kakšen ud, nič za to. Smo na vse kraje zavarovani. Kdor pa ne more več, pač doma ostane in na radiu posluša kako gre naprej ta imenitna reč, 'ki se ji pravi škort. A na prvo mesto smo si postavili „foot-bal“. Kadar igrajo pri nas, se splača gledati. — Seveda so skoro bolj zanimivi tisti, ki gledajo, kot oni, ki igrajo. Tako navdušeno sledijo igri, da vsak gib posnemajo. Skačejo, tekajo im kričijo. — Če žoga zadene, se pa objemajo in derejo, da ne vedo kam. Našega soseda je njegova mlada žena od samega navdušenja tako bila po hrbtu, da se je sklenil zavarovati se za drugič za primer, če mu kaj polomi. Povedali pa so mu, da take zavarovalnice še ni. Kaj hočemo?! Je pač tak šport, in menda je silno zdrav. Na drugem mestu je tekma z nogami. Bolj kot kdo teče, več je vreden. Pa bežijo in drve čez polja, kolt da gre cela vojska za njimi. Kdor priteče prvi, ta je imeniten. In to vleče. O tem vem malo zgodbico, ki mi jo je pravil sosed. Stanuje zraven družine, kjer so trije sinovi že veliki. Zanimajo se za tek. In oče tudi. Nekega dne, ko je moj prijatelj mirno bral časopis, nastane v sosednjem stanovanju močno vpitje im vsake vrste ropot. „Kaj se je neki zgodilo?“ ga je vprašala žena. Sredi dneva menda ne bo nevarno,“ se je smejal. Pa ni bilo konca. Po mizi so tolkli, z nogami bili, kot da hišo podirajo. Naenkrat še vrata zaropočejo in postalo je tiho kot opolnoči. Še bolj zbegana žena drega moža: „Poglej vsaj, kaj je!“ Pa je šel in kaj je videl. Oče in trije sinovi so hiteli po cesti, za njimi pa je sopihala mati z velikim rolbcem v roki. Vos začuden je gledal in ni vedel, kaj bi si mislil. Ob robu gozdička obstanejo in se postavijo v vrsto. Ko pride mati, zamahne z ruto in spet se vsi štirje spustijo v tek nazaj proti domu. Sosed zazija m skoro pozabi zapreti usta. Žena pa skoč’ v vežo: „Menda niso vsi naenikrat znoreli,' je še prestrašeno kriknila. Priteče prvi, pridirja drugi in tretji fant, nazadnje pa ves (upehan še oče. „Ha, ha, ata, pa si zadnji!“ se je zaslišalo. Zdaj se je sosedu posvetilo v glavi. Oče je trdil prej, da še vedno teče hitreje kot sinovi. Oni so se mu smejali, pa je bil vik m krik, kateremu je naredila konec mati. Pograbila je ruto in dejala: „Pa poskusite!“ Pa so šli in sinovi so potolkli očeta, „če bi imel dvajset let, bi te ne,“ ga je mirila žena. On je pa samo vzdihnil: “Mhm.“ — Moj znanec se je še tedaj smejal, ko mi je to pravil. — No, zdaj veste, kako je včasih pri nas. R., Francija E vs-eU \Attcw Avstralija. — V zadnjih mesecih so umrli v daljni Avstraliji rojaki in rojakinje: mati Elizabeta Gej iz Serpenice pri Bovcu, ki je služila precej časa v Egiptu; Janez Mejač iz Podgorice, Sv. Jakob ob Savi (vsled nesreče z avtom; prijatelj ga je rešil, da ga niso dali v krematorij, ampak da so ga krščansko pokopali); mali Janezek iz družine Janez Krušeč in Frančiška; 22-letna Elka Lavrenčičeva iz Logja pri Kobaridu; mala Anica Virag iz družine Julijana in Elvire. Pri delu v tunelu je podsulo in hudo poškodovalo Jožeta Grla in Toneta Benčina. — Novo slovensko gostilno sta odprla Stane in Anica Fabjančič. — Slovenski slikar Stanislav Rapotec se lepo uveljavlja. Argentina. — Tudi letos so v Buenos Airesu priredili Socialni dan db zelo lepi udeležbi. Prof. Lenček je v predavanju razpravljal o nasprotjih med mladimi in starimi, kar je nekaj čisto naravnega. Prof. Debeljak je obdelal to vprašanje v luči naše narodne zgodovine. Tretji predavatelj M. Kremžar pa o starih in mladih med izseljenci. Združene države. — Na Ohijski državni univerzi Columbusu predavajo sedaj kar trije Slovenci kot vseučiliški profesorji: dr. Rudi Zrimc kot lingvist, dr. Ivo Podobnik nevrologijo in dr. Edi Gobec pa sociologijo in psihologijo. O 2/^ ČLOVEŠKEGA TELESA sestoji iz votle, od ostale //„ pa je 20/100 ogljika, 6/100 kisika, 2/100 vodika, 2/100 dušika in 4/100 pepela. naših cL&itnacih* (6c-a^c>i/ Na Koprskem v Slovenski Istri poleti skoraj dva meseca ni deževalo in je nastala velika suša. Podobno je bilo na Goriškem in je primanjkovalo vode . . . V Gornji Branici pri Sežani so dokončali nov vodovod. — Na Colu je pogorel obrat za Proizvodnjo parketov. Po podatkih slovenskega Zavoda za statistiko pride v Sloveniji na ()414 prebivavcev en kinematograf, podobno kot v Italiji. Toda medtem ko gre Italijan v kino povprečno 15-krat, Spanec 10-krat, Poljak 7-krait, gre Slovenec v kino 10-krat na leto. Potrošnja kave, kakaa oz. čokolade ter sladkorja se je v Jugoslaviji v zadnjih letih povečala. Lani je povprečno porabil pre-bivavec Makedonije 8,8 kg sladkorja, Črne gore 9 kg, Bosne 9,1 kg, Srbije 10,7 kg, Hrvatslke 16,7 kg, Slovenije 21,2 kg. Razmerje pri porabi kave je nekoliko drugačno: Makedonija 25 dkg, Srbija 35 dkg, Slovenija 45 dkg, Hrvatska 49 dkg, Boisna 62 dkg, črna gora 68 idkg. Potrošnja čokolade se je podvojila in je bila lani v Bosni 22 dkg, v Makedoniji 23 dkg, Črni gori 28 dkg, Srbiji 38 dkg, Hrvatsiki 54, v Sloveniji 60 dikg. Morala in družinska sreča sta pri nas močno nazadovali. Vsak deseti zakon, ki se sklene, se že razveže. V Parizu je izšla lična knjižica s prevodom nekaterih slovenskih pesmi v francoščino „Anthologie de la poesie slo vene“ na 224 straneh. Del Kamniških planin nameravajo proglasiti za Narodni park, da bi ta kos zemlje ostal bolj neokrnjen v svoji lepoti. — Pod Krimom v več vaseh izdelujejo zobotrebce. Ta domača obrt se razvija v Želimlju, Pijavi gorici, na Rudniku in v Škofljici. Kmalu bo konec naziva „federativna ljudska republika“. Namesto tega bodo uvedli nov naziv „socialistična republika“. Etnografski muzej išče po Sloveniji ostanke pristnih starih narodnih noš, ki so pač velika redkost. Vodi tudi seznam oseb, ki imajo v tujini pravo slovensko narodno nošo. Gorenjska narodna noša (žensika) velja danes okoli 70.000 dinarjev, moška pa je še dražja, ker je redkejša. Trgovina Antika je lani prodala osem narodnih noš povprečno po 80.000 dinarjev. V tujino jo neradi izvažajo. Kakšen je položaj v domovini, dobro kaže dopis v „Dolenjskem listu“, ki izhaja v Novem mestu in se začenja: „Grunt dam občini, samo podporo naj mi dajo. Z ženo sva sama pri hiši. Imam 16 ha zemlje in 5 glav živine, oba pa sva stara. Kako naj plačujeva davke? Sedem otrok imam, pa nobenega doma na posestvu. Nihče se ne zmeni z i naju.“ Tudi naši zdravniki za raka iz Ljubljane so bili na kongresu zdravnikov v Moskvi, a se niso nič kaj navdušeni vrnili iz Sovjetije. — V Radovljici na Gorenjskem je umrla slikarica Helena Vurnik. V Klenjah v Beneški Sloveniji je umrl naš najstarejši Benečan Jožef Jusič in sicer v starosti 107 let. — Na Repentabonu pri Trstu se je zbralo 2000 rojakov in z lepo kulturno prireditvijo pokazalo „da naš rod še stoji zravnan, razkoračen od severa do juga, da je še širok, polnopleč, trd in žilav.“ BLEDA LUNA, BLEDA LUNA... Bleda luna, bleda luna, kako prijazno siješ čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene hribe in doline. Manica moja, mamca moja, pošljite me po vodo, ker me moj fant, ker me moj ljubi pri studencu čakal bo. Hčerka moja, hčerka moja, le pojdi tja po vodo, če te tvoj ljub’, če te tvoj ljub’ Jaka pri studencu čaka. DEKLE NA SRED MORJA ... Dekle na sred morja rada bi moja bla, jaz sem pa fant za to, plavam po njo. Rada bi moja bla; plavat ne morem več, čolnič naredil bom, plaval po njo. cU&cb uol{<> Dobro jim jo je vrnil. — Mlade šolarke so zelo razposajene in navihane. V neki višji dekliški šoli je poučeval star, siten profesor. Da se maščujejo nad njim, so z gobo omočile njegov stoik — Profesor pride, sede in plane kvišku rekoč: „Katera izmed vas je prej sedela na tem stolu?“ Vse v strahu. — Skopuha, ki je ležal na smrtni postelji, obišče star prijatelj in ga vpraša, kako se kaj godi pri njegovi hiši. — „V moji hiši,“ mu odgovori, „smo vsi v strahu. Jaz, ker se bojim umreti, drugi pa, ker se boje, da bi zopet ozdravel.“ Red mora biti. — Sodnik: „Torej še zmerom trdite, da vas je zgolj lakota prisilila za vlom v jedilno shrambo?“ — „Verjemite, da je res, gospod sodnik!“ — „Hudima-na, zakaj ste pa potlej izmaknili še škornje, ki so stali v shrambi?“ — „Smrdljivi škornji vendar ne sodijo med jedi, gospod sodnik!“ JCaj /e nßoexja med nami ? V ANGLIJI Slomškove proslave: Stoletnice smrti škofa Slomška smo se že spomnili ob prazno-vanjiu goidu sv. bratov Cirila in Metoida v začetku julija. Tudi šolo v Bedfordu smo za-ključili z majhno proslavo njemu v spomin. Največja pa je bila 23. septembra v Londonu, o čemer pa bomo poročali prihodnjič. — Na drugo nedeljo v avgustu sta v Lon-donu pokazali skioptione slike iz svojega misijomskega področja sestri Žužkovi, misijonski zdravnici v Pakistanu. Obenem sta povedali tudi marsikaj zanimivega. Rožnovenske pobožnosti: V nedeljo, 7. oktobra bomo imeli v Bedfordu v cerkvi Sv. Jožefa na Midland Road ob 4. popoldan sv. mašo z blagoslovom. Potem bo sestanek v dvorani pri cerkvi. — V Londonu bomo imeli na drugo nedeljo, 1. j. 14. oktobra ob /). popoldan sv. mašo z blagoslovom v naši kapeli. — Misijonsko nedeljo, 21. oktobra bomo praznovali v Rochdale z mašo ob 12.45 pop. v kapeli pri sestrah na William Street. Nato sestanek na 23. Colby Street. — Za zadnjo nedeljo v oktobru bo posebej sporočeno, kje bo sv. maša. Tečaj v Rochdale: Zaradi nekih težav, ki so nastale proti koncu prejšnjega šolskega leta, ismo v Rochdalle kupili hišo štev. 23. Colby Street, ki je tik za železniškim kolodvorom (last Grkmanove družine). Večjo sobo bo mogoče spremeniti v učilnico, o čemer se bomo pogovorili po maši na misijonsko nedeljo. Romanja: Poleg romanja v Rim v začetku avgusta, katerega se je udeležila skupina 23 oseb, smo imeli tudi posebno romanje iz Bed-forda v Walsingham v nedeljo, 19. avgusta, ko je bilo tam narodno romanje. Udeležili smo se vseh slovesnosti in povsod krepko peli. Pratiko za prihodnje leto že lahko dobite pri župnem uradu v Londonu. MA"'™" Liege — Limburg V družini g. Petra Mežnar, ki jc sklenil zakonsko zvezo z gdč. Nevenko Javor, imajo živahnega naslednika, ki nosi očetovo ime Peter. V družini g. Antona Verbič v Zwart- bergu se je dvema sestricama pridružil bratec, ki je pri sv. krstu dobil ime Anton. — K sreči obeh mladih ognjišč toplo čestitamo. V Xhendelesse je gdč. Jožefa Zornik sklenila zakonsko zvezo z g. W e rz ezk o v sk i m Ju-rekom. V Zwartbergu je g. Janez Legat popeljal pred oltar gdč. Anico Mežnar. — Obema mladima paroma želimo vso srečo. Še vedno je težko bolan g. Peter Janež iz Zwartlbcrga. Ga. Melita Bisjorek iz Eisdena, ki je bila ponesrečena na cesti, je, hvala Bogu, že okrevala. V sanatoriju Lanaken se zdravita ig. Anton Globokar in g. Just Polav-clar. Obema pošiljamo posebne pozdrave z željo, da bi ju mogli čimprej videti na njunih domovih v Eisdenu. V avgustu je smrtna kosa napravila pravo razdejanje v naših vrstah. V Genku je umrl g. Franc Papež iz Eisde-®a. Po značaju je bil dobričina in ni imel sovražnikov v življenju. Poznan je bil tudi kot vesten delavec. Zapušča sestro, ki živi v Charleroi. K zadnjemu počitku ga je spremljal č. g. Kazimir Gaberc. V Zwartbergu se je v 71. letu starosti poslovil s tega sveta g. Anton Janežič, rojen v Zagorju. Zapušča ženo in sina. Po dolgem trpljenju nas je zapustila tudi splošno poznana ga. Agata Čopi, roj. Kravanja. S svojim možem g. Jožefom je vadila trgovino v Waterscheju, kjer je že dolga leta bilo shajališče Slovencev. Zavratna bolezen jo je mučila več let, a jo je prenašala z občudovanja vrednim pogumom. Doma in v bolnici so njena potrpežljivost, vdanost in pogum bili v tolažbo in pobudo mnogim. Umrla je lepo pripravljena. Lepo število Slovencev jo je spremljalo na kraj počitka. V Vicmismeeru je po dolgem trpljenju v Goispodu zaspal zgleden družinski oče g. Franc Avsec. Rodil se je v Smolenji vasi pri Novem mestu. Po očetu je sprejel mežnar-sko službo. Bil je tudi izučen čevljar. S svojo skrbno soprogo je vzgojil 7 otrok. Bill je izredno marljiv. V toku svojega življenja si je postavil 3 ihiše. Gospodarska kriza ga je pognala po svetu. V tujini se mu je marsikaj zdelo hladno in odvratno, a se je hitro znašel. Ostali je zgleden kristjan in je talko vzgojil budi svoje otroke. Bil je zvest mežnar pri slovenski službi božji v Waterscheju. Veselil se je lastnega doma, ki ga je postavil s svojimi žulji. Upal je, da bo v miru užival svojo zasluženo pokojnino, a je prišlo drugače. Začele so >se javljati posledice usodnega padca v rudniku. Zdravniki so stvar zanemarili in g. Franc je trpel, trpel vedno bolj. V tem pa je pokazal svojo veličino: trpe1! je krščansko. To ise pravi, da je znal trpljenje obračati v duhovno korist sebi in drugim. Bill je pravi Job med nami. „Gospod je dal, Gospod je vzdl“, iso bile njegove misli. Slovenski duhovnik je bil neštetokrat gost njegove hiše, a mu ni bilo dano, da bi mu stal ob strani v zadnji uri ter se mu na božji njivi zahvalil za sodelovanje, dober zgled in gostoljubje. Naj mu dragi Bog, Kralj življenja in smrti bo bogat plačnik za vso zvestobo! Naj vsi naši dragi pokojni počivajo v miru! Sorodnikom pa izrekamo toplo sožalje. Ob zaključku uredniškega dela za to številko je pa dospela brzojavka z žalostno vestjo, da je zatisnil svoje oči poverjenik „Naše luči“ in veliki izseljenski kulturni delavec, čeprav preprost rudar, g. Štefan Rogelj. Žalujoči soprogi in sinu g. Viliju izrekamo pred slovensko javnostjo tu naše sožalje. Utihnilo je za vedno med nami grlo odličnega pevca, našega slavčka. Umirile so se roke prvovrstnega pevovodja, ki je desetletja učil in zbiral vedno znova rojake, da zapojejo slovensko pesem rojakom v tolažbo in veselje, tujcem v pouk in spoznanje lepot slovenske pesmi, Bogu in Cerkvi pa v čast. Od trpljenja zaradi rudarske bolezni, ki si jo je nabral ob pridnem delu pod zemljo, se bo zdaj umirilo telo človeka, ki je znal iz svojega življenja narediti tako zglednega delavca za slovensko in katoliško stvar. Naj počiva v miru! Dobri Bog mu bodi bogat plačnik za vse njegovo delo v čast in korist slovenske kolonije v Eisdenu, pa tudi rojakov drugod po Limburgu in po zapadni Evropi. Charleroi — Mons — Bruxelles Poroke. — Rojak g. Eranc Štemberger iz Bruslja je 11. 8. popeljal pred oltar gdč. Ančko Macorig. Obljubila sta si večno zve-istobo v cerkvi St. Croix-Ixelles. Na ohceti se je zbralo več Slovencev iz Borinaže kakor tudi beneških Slovencev iz Charleroi. — Na praznik Rojstva Marijinega, 8. 9., sta se cerkveno poročila g. Ciril Škrbe iz Aiseau in gdč. Sofija Zidba, po rodu Poljakinja. — Obema paroma toplo čestitamo ter želimo obilno božjega blagoslova. Bolniki. — Od srede avgusta se zdravi v bolnišnici St. Joseph v Gilly g. Franc Centa iz Earciennes. V Marcinelle, v sanatoriju La Bruyere, pa bolehata g. Franc Strgulc in g. Miha Krofi, Oba na rudarski bolezni. Tam je tudi g. Janez Prezelj, ki pa se kar dobro počuti. V Hopital Civil v Charleroi je še vedno g. Ignac Majcen iz Dampremy; počasi mu gre na bolje. Obvestilo. — S to številko bodo prejeli rojaki tod okoli naročilnico za letošnje „Mohorjeve knjige“. Prosim Vas, da mi naročila pošljete najkasneje do konca meseca oktobra. — Slovenski duhovnik. ^Oav FRANCIH Pas-de-Calais Praznik Marijinega vnebovzetja je združil vse rojake iz Severne Francije na višini Loretto. Za to priložnost je prišel iz Pariza g. Franček Prijatelj, nam dopoldne maševal in govoril o Marijinem vnebovzetju. Popoldne nas je g. Stanislav Kavalar opozoril na tri važne dogodke letošnjega leta; na vesoljni cerlkveni zbor, 10-letnico papeške konšti-tucije Exisul Familia in na 500-letnico ljubljanske škofije, sedaj nadškofije. V francoščini je potem rojake nagovoril čuvar lorett-«ke bazilike, ki je pohvalil naše bruayske pevce in pozval romarje, naj ob tem vsakoletnem romanju radi prejmejo svete zakramente. Po petih litanijah, ki jih je pela vsa cerkev, so se potem rojaki začeli razhajati, 'Veseli, tla so se tako številni sešli in se priporočili naši nebeški Materi. Lievin: Žalostno je zapel 7. junija mrtvaški zvon. Komaj 1.5-letni Jean Pierre Vram-kar je izdihnil svojo mlado plemenito dušo in zapustil v globoki žalosti svojega očeta in mater ter edino sestro. 9. junija so potem prišli v cerkev sv. Petra v Lievin ne samo rojaki, ampak tudi študentje liceja, saj je bil rajni eden najboljših študentov 3. letnika. Naj mu da Gospod v plačilo za lepo mladost večno srečo! Staršem in sestri naše sožalje! Bruay: Pred dobrim pol letom je umrla ga. Vran Viktorija, zdaj 25. avgusta pa ji je sledil soprog Drago Vran, ki je učakal lepo starost 74 let. Zapušča 6 hčera z družinami. Bil je hrvaški rojak, pa je tako lepo slovensko govoril, da ga nismo mogli razločiti od ostalih. Želel si je še videti domovino in domače, pa ga je Gospod po dobri pripravi poklical v večno domovino. Naj počiva v miru! Tudi njegovim želimo iskreno sožalje. Pariz Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevres, Paris 6, metro: Sevres-Baby-lone. Uradovanje v Slovenski pisarni (7 rue Gutenberg, Paris 15, pritličje, levo. BLOmet 89-93, metro: Charles-Michels) je vsak torek in vsak četrtek popoldne. V poletnih mesecih «ta v Parizu pomagala č. gg. Franček Prijatelj iz Rima in Franc Bergant iz Argentine. Obema gospodoma, ki sta pripomogla, da so se naši gospodje lahko udeležili slovenskega romanja v Rim in da so si lahko privoščili malo težko zasluženega oddiha, se prav lepo zahvaljujemo in jima želimo pri njihovem študiju v Rimu obilo uspeha. V goriški stolnici sta se poročila rojaka Janez Križnik iz Celja in Helena Kovačič iz Vedrijana pri Gorici. Naše najboljše želje! Vse starše, katerih otroci so že v letih za učenje veronauka, valbimo, da vpišejo svoje male za verouk in za skupne sestanke slovenskih otrok. Vsi skupaj poskrbimo, da bodo otroci dobro poučeni v veri in da se bodo v tujini naučili maternega jezika, saj za vsakega velja: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš! V tem mesecu oktobru nas bodo obiskali igralci iz Pas-de-Gallais, točen program bo objavljen posebej. Ob odhodu iz cerkve je fotograf ustavil novoporo. čenča Nazarija Kocijančič in Olgo Mavrin (Pariz, — Francija). Ardennes. — Družina Ivana Štrucelj (doma iiz Jerneje vasi pri Črnomlju, mož Ivan, žena Antonija, otroci Slaviko, Ivan in Irena) so 23. septemibra odpotovali iz Genove v Italiji v Avstralijo. V novi deželi jim želimo vse dobro in lepo! INDRE. — V nedeljo, 28. oktobra bo sveta maša za Slovence ob deseti uri v cerkvi v Chazelet. Vsi prijazno vabljeni. Za kosilo se prijavite pri Matjažu Horvat. Toulouse. — Družino Antona Krebsa je razveselila mala Nadja, ki je 'zagledala luč sveta 11. 8. Družinska PRATIKA za leto 1963 je prišla. — Kdor želi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1963, naj pohiti z naročilom. Ob Luksemburgu Audun-le-Tiche: Jerebovo družino sta razveselili dve majčkeni vnukinji; Mari je rodila Cvetko, Fani pa Silvo. Za pot v življenje jima želimo vse najboljše. V bolnišnici Esch-sur-Alzettc v Luksemburgu je umrl 26. avgusta Peregrin Debeljak, star 67 let, stanujoč v Cite Rouge, doma s Primorskega od Sv. Lucije ob Soči. Silvange: Rojen je bil za naravno in nadnaravno življenje v tukajšnji bolnici Janez Marko Trtica, sin Petra in Božidare, roj. Čoš. Čestitamo. Tucquegnieux-Marine: Pred par meseci je umrl tukaj 74-letni upokojen'! rudar DIVJAK Ivan, doma iz Bačkove na Štajerskem. Rav- h lctošnjei;a romanja v Rim: Slovenci iz Francije, Belgije in Nemiije se zbi-zbirajo pred cerkvijo sv. Petra no letos bi mora1! obhajati 50-letnico poroke. Zapušča ženo in edino hčer, ki je poročena s Senegačnikom in kateri je Bog podaril kar 12 otrok. Ko se je g. škof dr. Rožman mudil tukaj, je obiskal tudi to številno družino in ji podelili svoj blagoslov. — Drugače pa v naši koloniji ni dosti novega. Vrnili smo se 'S počitnic, katere smo preživeli v raznih krajih, eni v Lurdu, drugi v Italiji in Švici, tretji v Jugoslaviji, itd. Nabrali smo ,si moči, da bomo lažje zmagovali svoje redno delo in kljubovali boleznim, ki nas bodo skušale napadati v zimskem času. Iz vzhodne Lotaringije Iz naše pisarne: Krsti in poroke so malo prenehale, smrt pa je med nami žela dalje. 17. 8. ponoči je odšla od svoje drage družine v večnost Marija Češek, roj. 4. 7. 1881 v Retju pri Trbovljah, cerkveno pokopana 20. 8. na Hochwal-du. Zapustila je bolnega moža in dve hčerki. — 29. 8. je umrl v bolnišnicii St. Avold daleč naokrog priljubljeni Jožko Kaliope, do-ber pevec „Triglava“ in tudi bivši pevec v cerkvenem zboru „Slomšek“ v Merlebachu. Rojen 21. 2. 1920 v Konjščici na Dolenjskem, oče 3 otrok, se je z malim motornim ................. Slovenci! Da boste bolj brez skrbi po nevarnih cestah, zavarujte svoje avtomobile pri Rudolfu TOMC-u v Tucquegnieux, kateri vam je vedno pripravljen pomagati in s katerim se lahko razgovorite v slovenskem jeziku! kolesom tako nesrečno zvrnil, da si je prebil lobanjo in živel še brez zavesti od nedelje do srede ponoči. Na mrtvaškem odru je ležal z mirom na obrazu. Ob njem so bile 3 zastave. Čez 50 osebnih avtomobilov in veliki avtobus so ga ispremljali s pogrebci na 2 km oddaljeno pokopališče. — 31. 8. je umrl rojak Franc Hribar, roj. 22. 2. 1899 v Grižah pri Celju. Želel je še enkrat videti domači kraj. Odšel je z našimi letošnjimi izletniki v domovino, kjer je pa zbolel in v celjski bolnišnici umrl. Mrliški avto iz Strasbourga je šel ponj v domovino in ga pripeljal v Greutzwald, kjer je bil 10. 9. cerkveno pokopan. — 1. 9. je v rudniku Creutz-wald padla težka sikala na rojaka Jožefa Podkrajšek, roj. 8. 3. 1921 in mu na mestu vzela zemeljsko življenje. Bil je cerkveno pokopan v krajni Ham s/Varsberg 4. 9. — Vsem našim dragim rajnim želimo večni pokoj, sorodnikom pa izražamo krščansko sožalje! Naši romarji so se iz Rima, Lurda in od drugod srečno vrnili. Naši izletniki, ki so šli v domovino, v Švico, Italijo, Avstrijo in tudi v oddaljene kraje Francije, so se razen zgoraj omenjenega rojaka Hribarja, zdravi in dobre volje vrnili v svoj drugi domači kraj. Za vse lepe razglednice, pisma in pozdrave se vsem tu prav lepo zahvaljujem! Bog Vam daj zdravja, da bi si drugo leto zopet lahko privoščili potrebni oddih! Naš dobri prijatelj č. g. Tensundern, ki je na Westfaiskem krasno obhajati svojo zlato mašo, kot smo čiitaili v prejšnji „Naši luči", ,se je odpeljal v našo domovino, da se udeleži slovesnosti 500-letnice škofije v Ljubljani in 100-ktnice smrti škofa Slomška v Mariboru. Upamo, ida bo tudi zdaj kot vedno z lepimi spomini prišel srečno zopet na svojo veliko župnijo v Recklinghausen. Želimo mu, da bi praznoval v vsej svoji moči tudi „diamantni“ mašniški jubilej! Njegove besede so nam tod okoli vedno v srce segajoče, polne ljubezni do našega naroda. Zato mu v imenu rojakov iskreno kličemo: Dobrodošel ob vsaki priliki med nami. Šola se začenja. Vsako leto je nekaj otrok na cestah povoženih. Dragi starši: poleg poljuba svojemu otroku naredite še križ na čelo, da ga dobri Zveličar — tako velik Prijatelj otrok — srečno privede vsakokrat domov ! Jesenski p od leski so pognali, listje že odpada z dreves: naši bolniki to zelo čutijo! Sorodniki, imejte usmiljenje z bolniki! Ako bomo mi bolni, bomo tudi zelo veseli, ako nam bo kdo obrisal pot bolečin in trpljenja z našega čela! — Želeč Vam vse dobro, vas vse pozdravlja: Stanko iz Merlebacha. Bavarska Na Bavarskem ni toliko porok kot po drugi/h krajih Nemčije, ker pač manjka mladih ljudi. Zato pa pri nas začenjamo praznovati njih jubileje . . . Petdeset let zakonske ljubezni in zvestobe sta praznovala v Penzltergu zakonca Fritz. Slavljenca naj bosta vsem našim mladim parom vzor in opomin, da je zakon nekaj svetega, da veže do smrti, da je vreden truda, tetav in potrpljenja. V nedeljo, dne !). septembra, sta v Penz-bergu na Zgornjem Bavarskem praznovala . zlato poroko zakonca Fritz. Mož je slovenski rojak iz Ptuja, žena pa Nemka iz Meer-becka. Pred 50 leti ju je poročil v Porurju g. August Hegenkötter, nemški duhovnik, ki je tedaj pastiroval med Slovenci in se dodobra naučil slovenskega jezika. Sedaj je župnik v Twiistedenu pri Kevelaerju. — Oba zakonca sta še čila in zdrava. Jubilej sta obhajala z mašo in prejemom zakramentov. Bog ju živi in ohrani še dolgo let! Udeleženci romanja v Rim so se vrnili iz večnega mesta navdušeni in veseli. Žal jih je nekaj v zadnjem trenutku moralo zaradi nepredvidenih težav odpovedati udeležbo. Želja vseh pa je: ob prvi priliki spet na slovensko romanje! Bravce „Naše luči“ opozarjamo na prilogo „Med nami povedano!“ Preberejo naj ki ne pozabijo, kar je napisano o novem kraju slovenskih maš v Miinchcnu. Baden-Württemberg Udeleženci rimskega romanja živimo seda d močnih vtisov vsega, kar smo v večnem mestu videli in doživeli. Za Nemčijo nas je bilo rekordno število. Obžalujemo le, da je vse tako hitro minilo. Tak doživljaj človeka duhovno dvigne. Vsaj za nekaj dni je to, kar mnogokrat tudi pri vernih ljudeh stoji le bolj ob robu vsakdanjega življenja in svetnih skrbi — to je Bog in Njegova Cerkev, katere sedež je v Rimu — pomaknjeno prav v središče vseh naših misli. Bog daj, da bi bili ti sadovi za udeležence, pa tudi za druge, ki so bili vsaj v duhu z nami, trajni in obilni. Izseljenski duhovnik iz Stuttgarta javlja svojim rojakom sledeče: Lani in letos sem oskrboval naj bližjo okolico Stuttgarta, v krogu kakih 50 km, kjer sem imel na štirih krajih po enkrat na mesec sv. mašo. Sedaj bo treba obiskovati tudi bolj oddaljene kraje, kjer biva večje števil« Slovencev. S tem ne mislim na dosedanje kraje pozabiti, marveč le, da se bomo za naprej videli nekoliko redkeje; obveščeni boste o tem sproti. Tu mislim predvsem na Oiber-istenfelid, Grossaspach in Schwaikheim. Neiz-premenjeno pa ostane za Esslingen in za nekaj časa tudi za Pfullingen, Nagold in Wildbad, ker je bil vaš odziv v teh krajih zelo zadovoljiv. V novem dušnopastirskem letu moram usmeriti svoje delo proti jugu v kraje okoli Bodenskega jezera, to je v Konstanco, Ravensburg, Schwenningen, iitđ. Spet dva, ki sta se potlala na skupno življenjsko pot v Nemčiji: Alojz Strašek in Alojzija Rakuša, poročena v VVinnendenu 28. 7. 1962. Moral sem spet menjati stanovanje. Odslej je moj naslov: Dr. Franc Felc, Stuttgart-S, Heusteigstraße 49/11. — Moja telefonska številka je: 70-79-70. — Maševal bom, kadar bom doma, -dnevno v cerkvi Marienkirohe, Fübin-gerstraße. Tam ibom imel na razpolago za vas tudi lastno spovednico. Dne 28. julija sta se v Winnendenu poročila Strašek Alojz iz Rogaške Slatine in Rakuša Alojzija iz Strigovcev (zagrebška nadškofija). Čestitamo in želimo obilo sreče •n božjega blagoslova! Porurje O krstih: Kakor nam je znano, Slovenijo že „komandira“ ženska. Upamo, da je to neveselo dejstvo le prehodnega pomena in se bo kmalu našel kak moški, ki bo prevzel to odgovorno nalogo. Vse drugače pa je v Porurju. V skrbdh smo, da bodo tu prevzele in obdržale vlado ženske, kajti v demokratičnih deželah delajo oblast edino le glasovi. Kaj se je zgodilo v Porurju v zadnjem času? Kar naravnoist povemo: fantje-novorojenčki stojijo z dekleti-novorojenčki v razmerju 1:5 Le berite: V Bochumiu je bila 13. avgusta krščena Klavdija Godina, hčerka Silvije. V E.-Berge-borbecku ®o 18. avgusta prinesli h krstu Elviro Javornik, hčerko Vladimira in Marije. V Stenkrade sta bili 2. sept. krščeni dve deklici: Irena Težak, hčerkica Franceta in Karoline, ter Danijela Mislovič, hčerkica Stanka in Albine. V Hattingenu je bil 2. sept. krst Marije Kristine Velikonja, hčerkice g. ing. Marjana in ge. prof. Brede Velikonja. Fanta je dobila samo Ochsova družina v Osterfeldu. Malega Georga, sinka Antona in Elizabete Ochs, smo krstili 26. avgusta. — Staršem iskrene čestitke, malčkom mnogo zdravja! Poroke: V Bottropu ista se 12. julija poročila Zvonko-Bdo Bele, rojen v vasi Mlino pri Bledu, in G iz el a Konarski, rojena v Bottropu. V Altenessenu sta si obljubila življenjsko zvestobo dva para. Alojzij Piuzi iz Loga pod Mangartom in Ida Hrovat z Zage, župnija Srpenica na Bovškem, sta se poročila 4. avgusta. Johan Siegrid iz Essena in Ana Razboršek iz Sv. Lenarta nad Laškim pa sta šla pred oltar v torek, 4. septembra. Vsem novim parom iskrene čestitke! Prometna nesreča: V Osterfeldu se je 7. avgusta smrtno ponesrečil 26-letni slovenski fant Franc Steineker, rojen v Žetalah na Štajerskem. S prijateljem Martinom T. sta se peljala z motorjem po Bottroperstrasse. Njima nasproti je privozil mali tovornjak, ki je hotel zaviti v stransko ulico, pri tem pa zadel v njun motor in ju treščil na cesto. France je pri tem dobil tako težke notranje poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Martin T. je bil lažje poškodovan in je mogel po nekaj dneh zapustiti bolnico. Pogreb pokojnega Franceta Steinekerja je bil 11. avgusta na pokopališču Wittekindstrasse v Osterfeldu. — Naj počiva v miru! Sorodnikom iskreno sožalje. ß'Lv NIZOZEMSKI G. Leo Kiajbi'č, član odbora društva sv. Barbare v Heerlerheide je v Zagröbu sklenil zakonsko »vezo z gdč. Ivanko Fakin. — Toplo čestitamo in želimo vso srečo! V Sittardu ise zdravi g. Škorc iz Hoens-broßka. V Kerkrade pa je v zdravniški negi g. Romih tudi iz Hoenisbroeka. Obema želimo posebno božjo pomoč. Slov. društvo sv. Barbare v Heerlerheide je 9. sept. 1962 imelo svojo vinsko trgatev, ki je prav lepo uspela. Ze sedaj opozarjamo na vsakoletno vseslovensko prireditev, ki se bo vršila 11. nov. popoldne v Heerlenu v dvorani očetov frančiškanov na Sittardervveg. Zveza slov. društev namerava kot lani program sestaviti tako, da bo kulturno pomešano z zabavnim. — Pridite, dragi rojaki, da bomo v pošteni in prijetni domači družbi preživeli nekaj uric! — Povabite prijatelje! — Odbor. Že četrtič je Slovenska pisarna v Ster-krade organizirala počitniško kolonijo za slovenske oitroke iz Porurja. Kdor pozna nezdravo klimo industrijskih porurskih mest od Duisburga do Dortmunda, ve, kako potrebno je, da odidejo otroci v poletnih tednih na boljši zrak izven industrijskega področja. Sprememba okolja, sveži zrak in sonce ugodno vpliva na zdravje otrok. Naj nam pove Marko iz Hattingena, ki je kil v koloniji, kako so se otroci počutili na Počitnicah: Takole je pisali: »Slovenski otroci smo bili na počitnicah v Elkihauseou v Siegerlandu. Vodila nas je čjs. Metodija. Stanovali smo v planinski koči, ki je bila lepo urejena. Radi smo hodili na sprehode, peli in se Igrali. To je bilo lepo! Obiskal nas je tudi g. župnik Turk. Z njim smo šli v gozd, tam zakurili ogenj in pekli krompir. Tudi na harmoniko je zaigral slovenske pesmi. Zvečer pa nam je povedal lepo povest o Jožeku. Škoda, da je bil njegov obisk tako kratek! Ker je bilo vreme letos zelo lepo, smo se po treh tednih vsi zagoreli, spočiti in veseli vrnili domov. Kako škoda, da imamo slovenski otroci tako malokrat priliko biti sikupaj!“ je zaključil Marko iz Hattingena svoje pisemce. ŠVEDSKEM Prejeli smo nekaj novic od duhovnika, ki se je odločil, da bo skušal pomagati rojakom m rojakinj jim na Švedskem. Pisal nam je iiz glavnega mesta Stokholma, kamor je šel, da uredi potrebno zaradi bivanja na Švedskem: »Naših ljudi doslej nisem videl niti polo-v'co tistih, katerih naslov imam. Razdalje so tu ogromne, naši ljudje pa razkropljeni, da sc Bog usmili. Če rečem, n. pr., da je okoli Nöteborga okrog 100 Slovencev, se to pravi, da iso ti Slovenci razpršeni na ozemlju, ki Je veliko kot ljubljanska nadškofija, če ne večje. Edino v Malmö je večja skupina okrog 80 Slovencev, ki iso bolj sikupaj naseljeni, to je v mestu in predmestjih. Ko bi imel avto, bi seveda lahko obiskal mnogo več ljudi.“ „Tukajšnji škof je nov. Ni še dolgo, kar je bil imenovan in za njegovo škofovsko posvečenje je bil izbran dam 21. septembra. Seveda bo kot drugi škofje celega sveta v začetku oktobra odšel v Rim, da bo navzoč na 21. vesoljnem cerkvenem zboru.“ Družba sv. Mohorja v Celovcu ima na razpolago novo Družinsko pratiko za 1963. S poštnino vred stane 1,20 Šved. kr. Kjer jih je več skupaj, lahko naroče skupno in dajo denar v pismo. J^OYEC Ko lovec je na Štoru spal, holadrija dro . . . se medved mim’ je primajal. Od straha lovec gor posikoč’, vzame puško in že poč’. holadrija dro . .. Nazaj obrne medved se, pokaže lovcu vse zobe. Na mah pa lovec prebledi, saj v njem več korajže ni. Že viđ’mo lovca na dreves’, z oči mu sije strah in bes. A medved pa postal ni len, hitro spleza na vezden. Medved lovca zgrabi že, potegne dol ga za pete. Pod smreko borba se vrši, medvedu lovec ubeži. Najhujše čudo se zgodi, ko lovec se na štor’ zbudi. . . Zapomnil lovec si bo to, na štoru -spal nič več ne bo. Poglej, poglejte no, kaj zdaj iz naš’ga lovca bo. Poglej, poglejte no, na štoru nič več spal ne bo. Narodna pesem <> NE ZAUPAJO NAŠIM DELAVCEM Časopis „Die Ruhrwaoht“ je poročal v začetku septembra, da jugoslovanski delavci ne bodo mogli več prihajati na delo v Nemčijo, ker jim nemške oblasti ne bodo dajale za to dovoljenja (Aufenthaltserlaubnis). Časopis se sklicuje na odlok notranjega ministrstva, ki se je odločilo za ta korak iz političnih razlogov. Nemške oblasti so namreč zasledile, da nekateri delavci iz Jugoslavije prihajajo na delo v Nemčijo le pod krinko, v resnici pa se bavijo tudi z drugimi, Nemčiji neljubimi zadevami. Škoda, da bodo zaradi teh posameznikov morali trpeti škodo tudi drugi pošteni delavci, ki so si nameravali z delom v Nemčiji doma opomoči. Že marsikdo si je s zaslužkom enega ali dveh let bivanja v Nemčiji mogel doma marsikaj urediti: popraviti hišo, kupiti motor ali celo avto. ZA PUHLE GLAVE ... Prav je imel neki list, ki je zapisal tole: Po zapadni Evropi opaziš pri brivcih in v kioskih številne ilustrirane revije, luksuzno opremljene. Ko jih začneš listati, vidiš, da je v njih malo vrednega in pametnega. Največkrat kup pozornost vzbujajočih, a brezpomembnih slik raznih od časnikarjev napihnjenih lepotic, ki nič drugega ne znajo kot plavati, veslati in plesati twist. . . VESELE IZ AMERIŠKE DOMOVINE Amerikanska. — Hčerka se je pogovarjala s starši, kaj bo servirala prijateljicam iz bridž-kluba, ki jih je povabila na večerjo. Ena od deklet ne mara isalate, druga peciva, tretja sadja, četrta ne je mesa, peti se gnusijo ribe. Mlajši brat, ki je razgovor poslušal, poseže vmes in pravi sestri: „Nič drugega ti ne preostane, kot da serviraš vsem skupaj žvečilni gumi.“ Točen odgovor. — »Mesar je odjemalki zavil meseno klobaso in jo vljudno vprašal: »Ali imate še kaj na srcu gospa?« — »Da — dve kili svinjske mastif« Če pa ni bilo mogoče ... Ravnatelj jetniš-nice: »Že spet ste tu. Da sem jaz na vašem mestu, bi gledal, da nikoli več ne bi niti od daleč prišel v dotik z jetnišnico.« — Kaznjenec: »Jaz tudi, gospod ravnatelj. Kakor vrag sem se otepal stražnikov, a bilo jih je preveč — moral sem se jim vdati!« Za smeh. — „Mama, ali res človek razpade v prah, potem ko je enkrat mrtev?“ — „Da, sinko! Zakaj pa to vprašaš?“ — „Ker se mi zdi, da je moral pod posteljo že dalj časa ležati mrtev človek!“ Čudna slika. — Kmet prinese slikarju desko in prosi, naj mu nanjo naslika Krištofa Kolumba. Slikar pravi, da deska ni zadosti dolga. Kmet pravi: „Saj noge lahko doli visijo!“ GOSPA JHaida SVETUJE K prejšnjim dodam danes še dva enostavna recepta za konserviranje. Tako si boiste z rnalo truda pripravile za zimo zelenjavo za juhe in omake. Vso jušno zelenjavo brez čebule in paradižnika temeljito operi. Vzameš lalhko peteršilj in zeleno, od katerih porabiš liste in korenino, korenje, por, cvetačo, zeljne Krelje i. pd. Čisto zelenjavo zmelji srednje debelo na mesnem strojčku. Zmleto zelenjavo zmešaj s soljo in sicer vzameš na 1 kg zmlete zelenjave '/4 kg soli. Zelenjavo napolni v čisite in suhe kozarce, zaveži s pergamentnim papirjem in hrani na suhem, hladnem pro-&l°ru. Uporabljaš za začinjenje juh in omak. Ker je konservirana zelenjava soljena, moraš jed manj soliti. Po drugem receptu pa si boste napravile zalogo paradižnika za juhe in omake. 10 kg zdravih, zrelih, srednje .velikih, čvrstih paradižnikov razpoloviš, potreseš z IV2 dkg sa-licila in pustiš stati 24 ur. Nato jih zložiš v čiste kozarce, ki jih pustiš zdaj 12 ur odprte, nato nalij na paradižnike malo olja in zaveži. Priporočam, da na vsak kozarec konservi-ranih živil nalepite etiketo z datumom vlaganja. Starejše konserve porabite najprej! Kako spoznaš sveže meso, ribe, jajca? Sveže meso je sočne rdeče ali rožnate barve, prijetnega duha in prožno na pritisk. Sveže ribe so čvrste, imajo živordeče škrge in bistre oči. Svežost jajc spoznate, če napravite tale poskus: v 1 liter vode raztopite 12 dkg kuhinjske soli in denite v to raztopino jajca. Če so sveža, bodo ostala na dnu, 5 dni stara se bodo dvignila do polovice, 8 in več dni stara jajca pa bodo plavala na površini. Aid 2E VESTE, da ... madeže najlaže očistimo, dokler so še sveži? Predhodno madež in Okolico skrtačimo, da ne nastanejo pri čiščenju robovi. Vinski madež odstranimo tako, da ga posujemo s soljo in nato izperemo s čisto vodo. Madež od črnila navlažimo, posujemo s soljo ali pa nateremo z limonovim sokom ter izperemo z vodo. Madež od krvi zmencamo v mrzli vodi, kateri smo dodale malo pralnega praška ali amonijaka in izplaknemo. Madež od sadja odstranimo s toplim mlekom ali pa z vodikovim superokisidorn (Was-s e rst of fs up er oksid), kateremu pred uporabo dodamo malo saknijaka. Mastne madeže odstranjujemo z milom, s s a lini jakom, razredčenim v vodi, z bencinom in raznimi pastami. naslovi slovenskih izseljenskih duhovnikov ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offlcy Road 62, London S. W. 9., England (Tel. RELiancc 6655, izg. Rilajcns). BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique (Tel. 04/233910). - Kazimir Ga-berc, Grand’ rue 211, Charleroi, Belgique (Tel. 07/328435). ERANCIJA: Nace Čretnik, 4 «ue Saint Fargeau, Paris 20 (Tel. MENilmontant 80.68), Jože Flis in Ciril Lavrič, oba: 7 rue Gutenberg, Paris 15 (Tel. BLOmct 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin, Pas-de-Calais, France. — Anton De jak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz, Moscllc, France. — Msgr. Stanko Grims, 24 rue N. Colson, Merlebach, Mo-selle, France. — P. Jakob Vučina, 11 Montee Claire-Virenque, Nice (A. M.), France. NEMČIJA: Ciril Turk in Ivan Ifko, oba: Mathildestr. 18, Oberhauscn-Sterkrade., West!., 4V. Deutschland (Tel. 62676). -Dr. Franc Felc, Heusteigstraße 49/11, Stuttgart-S., W. Deutschland (Tel. 70.79.70). - Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zicblandstr. 32/11 Rgb., München 13, tV. Deutschland, (Tel. 550296). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. Madeže od rje namočimo in nataremo z limonovim sokom, pokrijemo s suho bom-baževinasto krpo ali s pivnikom in prelikamo. DRAGA DEKLETA, po majhnem premoru se spet povrnimo k našim pogovorom. Danes nekaj o negi las. Pri tem je krtača naš največji zaveznik. Najboljše so tiste z ročajem, ki imajo v gumijasti blazinici tope kovinasite iglice. Krtačimo ne le lase, ampak tudi lasišče. Tu se namreč nabira prah, ki pomešan z znojem zamaži pore, da lasišče ne more dihati in lasje oslabijo. Krtačimo v vseh smereh, ne le koit ležijo lasje. Bodimo vztrajne in opravimo ta posel redno vsako jutro in zvečer! Lasje ise boido v kratkem okrepili in dobili lep lesk. Lase oz. glavo moramo umivati v rednih presledkih od 10 — 14 dni. Pri tem uporabljamo šampon, ki je primeren za našo barvo in vrsto las. Po skrbnem premisleku in posvetovanju z ogledalom si izberite pričesko, ki vam najbolj pristoja. Najlepša je preprosta frizura, katero ob vsaki priliki hitro uredite in, ki je čim manj odvisna od mode. Mladim dekletom dovoljuje moda, da si lase poživijo z barvastim trakom. Bleščeče zaponke, igle in glavnički so primerni samo iza večerne prireditve. Izbirajte jih previdno z veliko okusa! Pozdravljene do prihodnjič! U Q A N K E POSETNICA ZDRAVKO BIZON | Uganite poklic tega moža! ENAČBA a -(- (b—r) + <1 + c + f + (g-h) + (i-j) + k + (1—m) + (n—o) + (p—r) + (s-t) + (u-v) = X a = zemeljski tečaj, b = ljubljansko pokopališče, c = svetlo angleško pivo, d = tovarna koles v Ljubljani, e = junaška pesnitev, f = preko 1500 km dolgi pritok Volge, g — moški pred poroko, h = zgodovinsko mestece v Dalmaciji, i = britanski dominion v Severni Ameriki, j = upanje, k = darilo, 1 = točaj bogov na Olimpu, m = čebelji izdelek, n = staja za živino, o = „kralj živali”, p = vrtnina, r = gnojna tvorba, s = funkcionalno obolenje organa zaradi nepravilnega delovanja živca, t = domače žensko ime, u = prisrčnost preprostega življenja, v = pasivna pokrajina na Hrvat-skem, X slovenski pregovor. Rešitve bodo objavljene v prihodnji številki. REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Skrit izrek. — Cc hoče kdo narediti kako lopovščino; mu nikoli ne zmanjka plemenitih nagibov zato. Uganka. — Črka „K”. Pravokotnik. — L—II. Ljubljana (Lira, Jože, usta. Bled, lava, jama, Anka, noga, Ante). NAŠA LUČ je namenjena Slovencem po zapadni Evropi 11. letnik 1902 • Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgustaJ. Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. * Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. » List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost, pri upravi v Celoten. Uredništvo in uprava imata NASLOV: „Naša luč”, Viktrin-ger Ring 20, Celovcc-Klagenturt, Austria. * Ce list naročiš pri upravi, STANE na leto 28 šil. ali protivrednost: 00 bfr, G NF, 4,50 b. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 8 norv. kron, G švedskih kron, 9 danskih kron, 1.50 dolarja. * P r i n t c d in Austria