1–2006 Mednarodni festival filmov Gradec 2005 . Marjeta K er{i~ - Sv etel tisk o vni ur ad f estiv ala Festival gorni{kih filmov v italijanskem Trentu je najstarej{i na svetu, hkrati pa dan­danes `e ponuja tudi najve~jo pestrost tako filmskega kot nefilmskega dogajanja; festival v Banffu v Kanadi je verjetno najbolj povezan z raziskovanjem gora in njihove vsakovrstne de-di{~ine; gra{ki festival pa je v pravi poplavi gorni{kih filmskih festivalov tisto, ~emur Francozi pravijo »la creme de la creme«. Izbor najbolj{ega. Z mednarodnim festivalom filmov o gorah in pustolov{~inah v Gradcu se nekako kon~uje vsakoletno festivalsko prikazovanje gorni{ke filmske bere. Ustanovitelj in direktor tega festivala Robert Schauer poskrbi, da se pred ob~instvom v treh dneh zvrsti izbor naj­bolj{e filmske in televizijske produkcije min­ulega leta oziroma najzanimivej{i filmi, ki jih je bilo v minulih mesecih mogo~e videti na drugih festivalih. Robert Schauer, ki je letos v Gra{kem kon­gresnem centru organiziral `e 17. gorni{ki filmski festival, u`iva velik ugled tako v film­skih kakor v alpinisti~nih krogih. Med drugim je stal `e na petih osemtiso~akih – na Everestu dvakrat. Prvi~ se je povzpel na njegov vrh leta 1978 v spremstvu sirdarja Ang Phuja – prav tis­tega, ki je leto dni zatem nesre~no preminil med sestopom z vrha Everesta, na katerem je bil z na{o odpravo. Drugi~ pa je na vrh najvi{je gore sveta pomagal pritovoriti skoraj 70 kg te`ko filmsko opremo, da je lahko posnel kadre vrha za film IMAX. Gra{ki festival je nam, Slovencem, najbli`ji veliki mednarodni festival gorni{kih filmov in pravzaprav je kar presenetljivo, da je obisko­valcev tega dogodka iz Slovenije vsako leto le za vzorec. Avstrijski Gradec res ni tako dale~ ... Morda pa je res, da slovenske planinske in alpinisti~ne srenje filmi o gorah kratko in malo ne zanimajo dovolj. Navsezadnje v Sloveniji kljub vsem prizadevanjem podobnega festi­vala {e zmeraj nimamo. Tudi leto{nji gra{ki festival ka`e tri temelj­ne zna~ilnosti, ki so na podobnih festivalih za­dnja leta `e stalnica: pravo poplavo profesion­alno izvrstno narejenih televizijskih dokumen­tarcev o najrazli~nej{ih temah, redke zares do­bre in profesionalne filme o alpinizmu in nekaj alpinisti~nih filmskih zapisov, ki bi komaj so­dili v kategorijo »doma~i video«, ~e ne bi do­kumentirali dokaj zahtevnih alpinisti~nih do­se`kov. ^e kdo snema svoje noge med vzpo­nom na osemtiso~ak, to {e ne pomeni dobrega filma ... Res pa je, da je snemanje v takih oko­li{~inah lahko `e kar juna{ko dejanje. Ne gle­de na rezultat.. Gerhard Baur med snemanjem filma Nanga Parbat 1–2006 Letos je bil ~lan mednarodne festivalske `irije ob Italijanki Danieli Cecchin, Avstrijcu dr. Wolfgangu Freyu, [pancu Jesusu Bosqueju in Bavarcu Hansu Fischerju tudi Toma` Hu­mar. Toma` je takole strnil svoje vtise o festi­valu: »Robert me je `e nekajkrat povabil na fe­stival in tokrat sem se z veseljem odzval va­bilu, naj bom ~lan `irije. Tudi sam se prav zdaj ukvarjam z novim filmskim projektom in hotel sem videti, ali so se stvari od takrat, ko sem se pred nekaj leti dokaj redno udele`eval takih festivalov, kaj bistveno spremenile. Gra{ki fe­stival je ob trentskem in banffskem eden naj­ve~jih – pa {e organiziran je na zelo visoki rav­ni. Glede leto{nje bere filmov pa nisem najbolj zadovoljen. Preve~ je TV-dokumentar­nih serij o naravi – vsi ti filmi so narejeni po istem kopitu, samo da eden govori o medve­dih, drugi o pajkih in tretji o lisicah ... ^eprav smo bili v `iriji zelo razli~ni ljudje, smo se strinjali glede skoraj vseh nagrajenih filmov. Razhajali smo se samo glede glavne nagrade festivala. Tam je bilo razmerje glasov 3:2.« Festivalski grand prix je dobil film South­ern Extreme, ki sta ga ustvarila re`iser in re`i­serka, Monica Schmiedt in Sylvestre Campe iz Brazilije. Gre za dokumentarec o zares povsem propadli alpinisti~ni odpravi na 2404 m visoki Monte Sarmiento na jugu Patagonije. Zgodba je prava anatomija vsega, kar gre lahko v med­~love{kih odnosih udele`encev odprave naro­be – in pojasnjuje, zakaj se ~lani odprave vzpo­na na vrh niso niti lotili, ~eprav so bile objek­tivne okoli{~ine nekaj dni skoraj idealne. Film je letos dobil tudi glavno nagrado festivala v Trentu in nagrade {e na ve~ drugih festivalih. Toma` Humar je mnenja, da bi moral gra{ki grand prix pripasti kak{nemu drugemu filmu: »Po mojem mnenju si ta film ne zaslu`i glavne nagrade ... ~eprav so psiholo{ka dogajanja in napetosti med ~lani odprave zelo dobro prika­zani. Ampak letos je bilo pa~ tako, da noben film ni zares zbudil pozornosti – in tako je glavno nagrado prejel Southern Extreme. Med alpinisti~nimi filmi je bila {e najopaznej{a zgodba o bratih Huber – zato smo jo tudi so­glasno nagradili z zlato kamero za najbolj{i alpinisti~ni film.« Film Plezanje na meji – Hu­berjeva poba je delo nem{kega re`iserja Mal­teja Roeperja. V tej filmski zgodbi ne manjka osupljivih plezalnih dose`kov, gledalec spoz­na, da sta si brata v marsi~em zelo razli~na (prvi rad igra na klavir Beethovnove sonate, drugi u`iva v pankovsko navdahnjenem lom­ljenju mikrofonov na odru ...), da pa se pri plezanju odli~no ujemata – in da ima v dru`ini Huber precej besede energi~na mati ... V kategoriji filmov o pustolov{~inah je zlato kamero dobil Slovak Pavol Baraba{, ki je postal eno najuglednej{ih svetovnih imen na podro~ju filmov o izjemnih dose`kih (marsiko­mu je ostal v nepozabnem spominu kader, ki ga je posnel pri pre~enju severnega te~aja, ko je pono~i v njegov {otor vdrl sestradan severni medved ...). Baraba{ev film Amazonia Vertical je zgodba o treh plezalcih, katerih prijateljstvo se ne skrha niti v najbolj surovih razmerah; pri tem je zanimivo, da je med njimi tudi `enska, ki je zahtevnemu dejanju kos najmanj tako dobro kot njena mo{ka tovari{a. Najbolj{i dokumentarec o gorah je ustvaril znani mojster gorni{kih filmov Gerhard Baur, tokrat skupaj s svojo `eno Margarete. Nanga Parbat – gora smrti govori o nem{kih travmah zaradi odprav na to goro, ki so terjale veliko `ivljenj, o nedavni smrtni nesre~i pri poskusu vzpona na vrh in skoraj ~ude`nem pre`ivetju mladega alpinista, ki je ostal `iv samo zaradi skoraj `ivalske volje do `ivljenja. Med dokumentarci o gorski naravi je `irija 1–2006 z zlato kamero nagradila film Plaz – pre`iveti tragedijo Ameri~ana Davida Hamlina. Tri zgodbe o sne`nih plazovih, njihovih `rtvah in ljudeh, ki so se re{ili iz objema sne`ene smrti, so srhljiv dokument ... Srhljiv predvsem zaradi odli~nih, skoraj hollywoodskih posnetkov pla­zov, ki odna{ajo neprevidne obiskovalce gora pozimi – pri tem gre za prave smrti in ne zaigrane. Film je opomin, da gore niso svet vir­tualne resni~nosti s filmskih platen in ra~unal­ni{kih zaslonov, ampak presneto resni~en, v~asih tudi okruten svet, v katerem ni milosti za tiste, ki delajo lahkomiselne napake. Med filmi o kulturah gorskih ljudstev je zlato kamero dobila rahlo~utna in izjemno dobro posneta zgodba nem{kih avtorjev Lise Ader in Thomasa Wartmanna Nekega dne v Samarkandu – uzbe{ka ljubezenska zgodba. Kamera je spremljala vsakdanje `ivljenje mlade Uzbekinje, ki ji v tradicionalno patri­arhalnem okolju o~e izbira `enina. Zgodba gle­dalca sili k razmi{ljanju, kaj je pravzaprav sre~a in kaj poglavitne ~love{ke vrednote, pa tudi o tem, da je nesmiselno presojati druge kulture s svojimi lastnimi merili. Leto{nji gra{ki festival je prinesel veliko filmov, ki so bili prava pa{a za o~i. Za vse po vrsti so zna~ilni velika profesionalnost, `elja povedati zgodbo na kar se da mikaven in is­kren na~in in ob~udovanja vredna po`rtvoval­nost ustvarjalcev, ki so za dober filmski kader pripravljeni dobesedno sko~iti levu v gobec. Ali se sprehoditi ~ez minsko polje. Ali se splaz­iti v najgloblje podzemlje. Tudi ta festival je pokazal, da po eni strani gorni{ko filmsko produkcijo popolnoma obvladujejo televizijske hi{e, ki blestijo z nar­avoslovnimi dokumentarci in dokumentarno­reporta`nimi izdelki, po drugi strani pa posta­jajo alpinisti~ni in plezalni filmi prava redkost. »Glede na velikansko {tevilo plezalnih fil­mov in filmov o gorskih {portih, ki jih lahko ~lovek gleda prek interneta, postajajo festivali za alpinisti~ne filme nekako manj pomembni. Stroga festivalska pravila zahtevajo take filme, da popolnoma prevladujejo izpiljeni televizijs­ki poljudnoznanstveni izdelki. Plezalni filmi, ki ustrezajo festivalskim merilom, so redki in bodo verjetno postali {e redkej{i!« komentira Toma` Humar. Ob filmskih projekcijah so si obiskovalci leto{njega gra{kega festivala lahko ogledali tudi zanimivo fotografsko razstavo enega najbolj{ih avanturisti~nih fotografov na svetu. Jimmy Chin, ki so mu plezalski prijatelji nadeli vzdevek Pri~a (ker dokumentira njiho­ve najzahtevnej{e dose`ke), je odrasel v ju`ni Minnesoti v ZDA. S svetom navpi~nih sten se je prvi~ sre~al pri osemnajstih letih na izletu v Kalifornijo – in zgrabilo ga je tako mo~no, da do danes ni nehal plezati in se potepati po vseh svetovnih gorstvih. S fotografiranjem se je za~el ukvarjati po naklju~ju. Spomladi 1999 je s prijateljevim fotoaparatom naredil nekaj posnetkov na vrhu El Capitana in enega izmed njih je za zajetno vsoto odkupila tovarna alpin­isti~ne opreme ... Tako se je za~elo. Danes nje­gove fotografije objavlja National Geographic, pa tudi vrsta drugih najuglednej{ih svetovnih revij. »V resnici vem o fotografiranju zelo malo – mnogi amaterski fotografi vedo veliko ve~ od mene. Imam pa sposobnost, da pridem tja, kamor ve~ina ne more, in dar, da v pravem trenutku pritisnem na spro`ilec,« pravi o sebi. »Zmeraj me najbolj zanima odnos med ~lovekom in okoljem, v katerem ta ~lovek deluje. Za dobro fotografijo je treba predvsem dobro opazovati in poznati oboje.« Jimmy Chin grew up in southern Minne­sota, wondering what life would be like if the landscape wasn’t so flat. It only took one clim­ 1–2006 bing experience in Joshua Tree, California, when he was eighteen, and he was hooked. After finishing college, Jimmy set out for a short climbing and skiing road trip. Eight years later he’s still traveling full-time. These days, however, his road trips take him a bit farther from home. As an athlete for The North Face, as well as an accomplished photographer, Jimmy has been busy climb­ing, skiing, exploring and pho­tographing adventures in the remote corners of the planet. In the last few years, Jimmy has organized and participated in numerous climbing, ski-mountaineering and explorato­ry expeditions to Tibet, China, Pakistan, Nepal, Tanzania, Ma­li, South Africa and Argentina. Some of his adventures in­clude: climbing first ascents of big walls and alpine towers in the Karakoram Mountains of Pakistan; crossing the Chang Tang Plateau in northwestern Tibet, on foot and unsupport­ed, with Conrad Anker, Galen Rowell and Rick Ridgeway; and attempting the direct North Face of Mount Everest, alpine style, with Stephen Koch. In the spring of 2004, Jimmy climbed Mount Everest with David Breashears while filming a feature film for Uni­versal Studios. Jimmy has ap­peared in numerous publica­tions, including profiles in Na­tional Geographic, Outside, Men’s Journal, People and Powder ma­gazines. m International Union for Conservation of Nature (Mednarodna zveza za ohranjanje narave). Spomin na goro (Jalovec 1977) Na tlaki naglice in hrupa mi misli kot na perotih gorske ptice zajadrajo v gorski svet. Tam sem doma. Visoko, blizu sonca in neba modrine, se pogovarjam z vrhovi krog in krog, dokler se v sence ne ogrnejo doline. Poslavljam se od svoje gore, ko popoldanski veter nosi hlad. Zahvaljen bodi gorski bog in daj, da {e se vrnem ~il in mlad. Med skalami veselo poskakujem navzdol, po hrbtu gore in skozi `leb na suhi plaz, ki {e nedavno se je lesketal v snegu. Potem vse ni`e, po kamnitem bregu drsim v mrak in mraz. Saj vem, da spodaj gospodar me pri~akuje. Na pragu drobne ko~e z zvezdami vasuje, ki prve se pri`igajo za krono Jerebicam. V lepo pospravljenem zavetju borovcev se kurjava {iri. Ob vsem, kar bornega je v tem imetju, razko{ja polno se srce umiri. »Dovolj si se nagledal, gornik! Prelestje dneva je minilo. Na mizi ~aka toplo okrep~ilo!« A tu: »Dovolj si se nasanjal, ~lovek, na mestnem spisku Ni~ev Ni~, kolesje naglice dohiti, za hrbtom ~aka te biri~!« Pesem je pred skoraj tridesetimi napisala znana otro{ka zdravnica dr. Marija Kalan, v objavo pa nam jo je poslal Marjan Poljanec.