PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJI
LETNIH lil
SEPTEMBER 1938
STEV. 9
Kralj Peter II. no Slomšehovem arobu v Mariboru.
V svrho izpopolnitve šolskega pouka kralj Peter II. potuje v svojem prostem času po Jugoslaviji. V začetku septembra letos je prepotoval kraje ob naši severni meji: Ljutomer, Gornjo Radgono, Apače, Št. Ilj, Pesnico, Maribor in Dravsko dolino. V Mariboru je obiskal tudi Slomšekov grob. Tu sta mu prof. Baš in prelat dr. Kovačič razložila pomen Slomšekovega delovanja med Slovenci.
Kralj Peter 11.
se pripravlja, da prevzame dediščino svojega slavnega očeta kralja Aleksandra Uje-dinitelja (slika ga predstavlja v njegovi sobi).
Rojen je bil naš mladi kralj 6. septembra 1923 v Beogradu ter je stopil letos 6. septembra v 14. leto svojega življenja. Naš mladi kralj se uči in šola, kakor vsi naši otroci. Dovršil je že ljudsko šolo in študira sedaj gimnazijo. Zadnje šolsko leto je dovršil z odliko. Naš kralj se mora mnogo, mnogo več učiti, kakor njegovi vrstniki-dijaki v gimnaziji. Poleg predpisane snovi za šole se uči še več modernih jezikov in tudi marsikaj drugega, kar bo pozneje potreboval. 2e sedaj zna kralj Peter II. poleg srbohrvaščine angleško, dobro tudi francoščino in sedaj se uči še nemščine. Zelo se zanima naš mladi kralj za zemljepis, fiziko in računstvo ter sploh za tehnične predmete. V svojem prostem času se zabava z igrami in čita rad duhovite in vesele povesti ter narodne junaške pripovedke. Rad se igra s svojima mlajšima bratoma osemletnim princem To-mislavom in sedemletnim princem Andrejem. Ob nedeljah in praznikih se jim pridružita še kneževiča Nikolaj in Aleksander, sinova kneza-namestnika Pavla. V šolskih počitnicah pride tudi med druge otroke iste starosti in jim je vselej dober tovariš in prijatelj.
Vojvoda Ifentshi, bral anaieSkeaahralfa EdvardaVIII.,
na počitnicah pri knezu-namestniku Pavlu na Brdu pri Kranju. (Na sliki v prvi vrsti od leve na desno: knez-namestnik Pavel, tretji: vojvoda Kentski, in poleg njega soprogi vojvode Kentskega in kneza-namestnika.) Letošnje poletje je našo državo obiskalo mnogo odličnih tujcev. Najbolj odličen naš gost je bil angleški kralj Edvard VIII., ki je celih 14 dni brodil po našem Jadranskem morju, ogledoval naše kraje, se razgovarjal z našimi ljudmi ter občudoval lepoto naših krajev. Vsled kraljevega obiska je posetilo Dalmacijo tudi mnogo bogatih Angležev, ki so se v naših krajih izredno dobro počutili. Angleški kralj Edvard VIII. in njegov brat vojvoda Kentski sta dobra prijatelja našega kneza-namestnika Pavla in gotovo to osebno prijateljstvo knezovo dosti pomeni tudi za našo državo. — Knez namestnik Pavel je bil vzgojen na Angleškem in v angleškem duhu. Izredno visoko naobražen in pa odločen vodi previdno in modro kot prvi med kraljevskimi namestniki našo državo, dokler ne bo kralj Peter II. sam prevzel dedščine svojega očeta. Pri skrbi za Jugoslavijo mu mnogo koristi prijateljstvo v inozemstvu.
Velika Nedelja blizu Ptuja,
ena najstarejših župnij v naši škofiji, je pred kratkim praznovala 700 letnico svojega obstoja. Vsi župljani ter bližnji in daljnji sosedi so prihiteli na slavnost, da je bilo videti, ko da bi se vršil pri Veliki Nedelji veličasten narodni tabor. Slavnosti so trajale tri dni, v nedeljo, pondeljek in torek, od 6. do 9. septembra. Glavni dan slavnosti je bil praznik 8. septembra, ko sta prišla med Velikonedeljčane oba slovenska škofa: dr. Ivan Jožef Toma-žič iz Maribora in dr. Gregorij Rozman iz Ljubljane. Zbranim množicam je spregovoril ljubljanski škof in v klenih besedah proslavil župno cerkev kot skupni dom vseh župljanov. Sveto mašo je daroval lavantinski knezoškof dr. Tomažič. Po sv. opravilu je bilo veliko ljudsko zborovanje, na katerem so pozdravili zastopniki vseh župnij velikonedeljsko župnijo. Popoldne so vprizorili v grajskem marofu lepo igro »Naša apostola«, katere sta se udeležila ob veliki množici gledalcev tudi oba slovenska nadpastirja.
»Ljudska fronta« v Španiji oborožuje in vežba tudi ženske za boj.
•	' nič nimajo,
Vladna letala bombardirajo most pred Madridom.
Spodaj:
Od komunistov opustošena cerkev v Barceloni.
Vladni vojaki streljajo s cerkvene strehe.
Spodaj:
Ženske streljajo in se borijo kakor moški.
Španski komunisti koljejo naprej.
Pred kratkim je nemški vodja Hitler označil komunistične voditelje za zločinske židove, ki so si komunizem izmislili, da bi lažje zagospodarili na svetu. Že dolgo let se opaža, da židje delajo po nekem določenem načrtu. Njihovo prizadevanje je do približno pred 25 leti šlo le za tem, da bi po celem kulturnem svetu dobili gospodarsko premoč in tako tudi politično oblast nad narodi. Ko so uvideli, da jim to gre prepočasi, ozi-ma, da ne bi uspeli, so po raznih poskusih prišli na misel, prepričati one, ki
____da so vsa zemlja in vse
stvari in reči skupna lastnina vseh. Delavci, ki delajo v tovarnah, morajo biti solastniki tovarne, delavci na polju solastniki zemlje, ki jo obdelujejo itd., in vsi imajo tiste tovarne in tista zemljišča skupaj. Vsi delajo	~~~	~	...........
enako, nobeden ni nad nobenim, pravo bratstvo in nesebičnost naj bi vladala med ljudmi. Pri tem pa so seveda mislili ti židje pred vsem na to, kako bi oni sami tisto skupnost vladali, ne da bi sami bili primorani bratsko in nesebično delati. Posrečilo se jim je to v veliki slovanski državi Rusiji. Sami židje vodijo sedaj Rusijo ter imajo oblast nad tem največjim narodom. S pomočjo svojih
naukov o skupni lastnini seveda niso težko pridobili mnogih, ki si želijo vsaj malo svojega ali če že svojega nimajo, da bi vsaj drugi nič svojega ne imeli. Dobro računajo z nevoščljivostjo in zavistjo takih siromakov in jo za sebe izrabljajo. In tako se komunizem širi po svetu, da nas Bog obvaruj. Kjer so pravočasno spoznali to nevarnost za sedanji družabni red, so komunizem hitro potlačili; med narodi, l^i ^so ^^	^^
škode, katere ne bo
mogoče popraviti. Mrliči leže po ulicah, ker jih ne morejo sproti pokopavati.
Ameriha in Indijanci.
Čikago, eno izmed največjih mest Združenih držav, ki ima več ko pet milijonov prebivalcev in v katerem živi tudi trideset tisoč Slovencev. Čikago bi torej lahko imenovali tretje največje slovensko mesto. Kako velikansko je mesto, moremo sklepati po sliki, ki predstavlja prostore za živino pred klavnico. Prostori čikaške mestne klavnice so trikrat večji ko mesto Maribor.
so Kaptol z veliko kupolo v Washingtonu.
Svoj čas smo Slovenci radi govorili o Španiji kot »deveti deželi«, kjer se cedi mleko in med. Danes je Španija krvava dežela, kjer se preliva bratska kri. — Slovenci pa še mnogokrat mislimo na neko drugo deželo, kjer je vsakemu dobro biti. To je Amerika. Te celine ne poseda samo ena država, ampak jih je tam več kakor v Evropi, pa tudi različnih narodov je več. Najmočnejša država je na severu, ki pa je enotna državna tvorba le na zunaj, v resnici je pa v njej združenih več samostojnih držav: Združene države severne Amerike, Glavno mesto je Njujork, v katerem je poseben del, Vešington imenovan, določen samo za vladne palače in urade. Sredi Vešingtona je kaptol, to je palača, kjer zasedajo ljudski zastopniki. — Ko so leta 1492., torej ravno pred 444 leti odkrili Ameriko, so našli tam že visoko razvito kulturo. Vendar
takrat osvajalci krajev vse uničili in tudi po- J morili večino takratnih prebivalcev. Ustanovili so nova mesta in naselbine, iz katerih so nastala velikanska velemesta. — I Prvotni prebivalci Amerike so bili razni rodovi Maya naroda. Značilna je bila pri njih rdeča koža. Ko je Krištof Kolumb pred 444 leti šel na pot, je hotel odkriti pot v Indijo. Po dolgem tavanju po širokem morju je zagledal še neznano zemljo. Bil je prepričan, da je tista zemlja Indija. Zato so ljudem dali naziv Indijanci. Kakor smo že omenili, je bilo pri in po odkritju Amerike mnogo Indijancev pobitih, ostali pa so bil^
še ta ostanek Indijancev
Vas indijanskega rodu Apači v Združenih ameriških državah, po zaslugi — civilizacije. Veliki kanjon ob veletoku Colorado.
Znameniti kameni obok v državi Utah (Sev. Amerika). Država Utah je bila nekdaj last Utah-Indijancev.
Indijanski poglavar Beli orel iz plemena Sijuks z orlovsko perjanico na glavi.