Narodno edinstvo. V zadniem času se mnouo debatira in oolemizira o narodnem edinstvu. Cela seriia člankov in razprav po listib in reviiab obravnava to vnrašanie z različnih, večinoma strankarskih vidikov. Težko ie podati — posebno' v političnem časopisu — obiektivno mneTiip o tem vprašanju, večiinoma avtoritativnih intelektuainih delavcev Rn raiše n tem ne oiše. Tako ie, človek v tem oziru navezan le, na član;ke oolitičnib dnevnikov. ki se serviraio po tem ali onem trenutnem okusu ali oa na slučainp poeovore. ki iib čuieš vsaV dan doma. na potovaniu ali kierkoli. Nik.ier np naideš nepristranosti. Soloh ie obiektivno mnenie oudna cvetka. Če io utreaš in vtaknes v lastno grumbnico, uvene. Uničilo Jo ie tvoje subiektivno mnenie, ki se tebi zdi pač naibob obiektivno. Greš in listaš po zeodovinskib knji?ah. Kai oraviio te o narodnem edinstvu? Naistareiši zeodovinani — bizantinski jn latinski — Pišein o nas in nas imenuieio Slovene. Torei b i 1 i smo enoi Vendar pp nas pozneie, ko so se ustanavlialp !" nropadalp našp domačp države, zeodovinarii nazivajo z neštetimi imeni, kakor Srbe, Hrvate, Dalmatince, Slovence A ti odlomki. ki iib čitamo od historioerafov sredniee^a in tndi še noveea veka. niso naša narodna zeodovina, ampak teritorialna- državna. V naši sfareiši 7cr0d0v.ini torei ni opisan naš narod kot pnnta. v teb zapiskib ueotovimo le imena držav. kraliev. plemenitašev. datump in potek važnib bitk, borbe za nasledstva na prestolib tu in tam se opisuie državna uRrava ter nravice in dolžnosti družabnih kast. Le posredno labko zaznarnn pri poedinib z^odovinopiscib niibovo mišlienip o moralnih in nacionainih črtah naše?a naroda ki so zani 7načilnp in ki ea razodevaio kot pdimstven riarcd. Tudi še ¦ro cerkvenem razkolu, ki ip 7,elo važen meinik ne le v naši z^odovini. ampak tudi povod razliknvania. ]ki i^ mno^p nrivedpi do nenravilnp^a nazirania r> našem narodn in ki i,p. pridelii bratp iste krvi in istec^a iezfka k dvem^ raziionima kulturama — tudi po tem «* oibranil narod iste ^kupnp lastnosti. V devetnaistem vpkn pa. ko sp zeodovina n! vpo pisala samo p-ospodi in 0 eospodi. ko ii i> postal temeli znanstveno iskanie in spoznavanie. *o nastopili zeodovinarii. ki so, dasi še vsak 00 Svoje in vrasih tiehote. iasno dokazali edinstvo Tiaše^a naroda. Niso Ra omemfbe vredni lažniivi nauki nmh piscev, ki sicer priznavaio, da smo izšii w. eneea pokolenia. ki pa z lučio o belem dnevu iščeio razlik med nami. in ki učiio ria se .v v svoiem razvoin celo oddaliuiemo. tako da sp ne bomn riikdar vpr zedinili. Resnih, torei znanstvenib zeodovinskib dokazov o kakih razlikab na ni našel ni eden veliki zp-odovinar. nasprotr.o. vsi so složni v tem. da smn ,PTi narod. V družbi našib bratov Srbov in Hrvatov na 7avzemamo mi Slovpnci vrasih iiRravic^enn oosebno stališče. Imamo svoi kniiževni lezik, ;ki se nekoliko vendar ra7likuie od srbobrvatskep-a. Imamo svoie može. svoie besednike. Kateri drupi narod bi np bil nonosen na našeea Prešerna. Cankaria ali Zupančiča. Imamo svoio narodno zavest. ki nfl ip np kažemo prpvpr napram Srbom in Hrvatom. ko si ip nismo upali pokazati napram Nemcem. Np bom omenial že stokrat oovedanp resnice. da se nrpi ^nnrazumeta slovenski in srbski sel'ak. kakor tiroiski in prusfcj. ki sta aba Nemca. Pripomnim 1p eno: Deistvo ie. da živimo Slcvenci s Srb! fn HVvati v eni rtržavi. kf»mor smo <;a mi Slovenci v svnio naivečin korist zatekl! orprT prozečo nonlavo r»nturčen.ia in 10 ta država nsša večstolefria izoolniena težtiia. Le skoda. ito nam ie tiiil imoeriallzem u^rabil Primorce. a naša nezavednost fn okornosf Korošce. A kdo im^ zasluee. ali če hočete, do ip kriv. da imamo dane«; Slovenci nosebpn kniiževni iezik. kn pa pri^navamo- da smo s Srbi in Hrvati pn narod? O tem bi se daln širokn razpravliati. iPonavliam. da 'živimO' sedai v svoii lastni narodni državi. ki smr> nip HpI mi sami. Slovenskp državp «i Slovenci še nikdar nismn in tudi ne bomn ustvarili Torei nam Rreostaia. in te^a se lahko s nonosom veselimo. 1p velika in močna zaiednica s Srbi in Hrvati. Le v tei zaiednici se bo slišaio tudi našp imp v Svetn. re rps moramo noudariati svoie slovenstvo. le v tei zaiednici bomn res nekai veliali in doseHi.* Vsp pridobitve na^pp'^ naroda bodr> tndi pridobitvp nas Siovencev in obratno. S ponosom bomo labko smatrali tndi kot Jup"osloveni Prešerna in drup-p svoip duševn,p velfkane za svoie. Sooznati oa iih moraio. v koHkor fih žft niso. tudi naš! iužni braH — sai če so tiaši. rfo sn tudi niihovi. Istotako se bomo Slovenci seznanili c slrbsko in hrvatsko kmiževnostio. Takšno oboiestranskn sno7navaniA bo p^otovo veiiko nripomodo tudi V temu. da bomo drue dru^ep^ snoštovali in liubili. kakor se spodobi mdnim bratom. Dosedai smo s.p le oremalo poznali. Nismo te?a sami krivi. Tuip sile. ki tso nas vladale. so nas razdvaiale Sedai ie čas- rla preplabliamr* duševne vezi in da proučuiemo dru? drueeea. Uspehi našeo-a dosedaniefa ra7,voia moraio nostati skupna last. Naučiti <;r moramo uvaže- vati vse. kar ip cri nas lene?a in velikeea. da sp pokažemo <; skupnim bo^astvom pred svetom. Na temeiiu svoiih •pridobitev oa bomo sktrona ustvariali naprei. Vsemn svoiemu bodočemu delu pa daimo enoten znak. ki nai bo pred vsem svetom za na«; značilen. Vlado Klemenčič.