Št. 32.
V Gorici, dne 21. aprila 1890.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih Izdanjlli, in sbev. vsak torek in petek, jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vml po pošti prejcniana ali v Gorici na dom pošiijana:
' Vse leto.......Kll. 6-—
pol leta........»    3-~
četrt leta......¦ .   *    1T>0
Posamično številke stanejo <i kr.
Naročnino spojema upravništvo v Gosposki ulici šiv. !> v Gorili v c<;..riškt Tiukami* A. OabrsiVk vsak dan «1 S. uro zjutrai do 0. zvečer; oh nedeljah pa od 9. do 1-2. ure. Na naročil* brez doposlaii« naročnine se ne oziramo.
»PK1MOKEC* izhaja neodvisno od «Sofie» trikrat im:s>*čno in sta.".« vso Feb "gld. t-SO.    -
«S<-&1» in .Primorce* se prodajata v Gorici v to-Kikarni Svlnvir? v ŠoNki uliti in Jellersitz v Nunski ui*<i; — v Trstu v tobakami Lavreučic sli trgu della Cat-enua in Pipan v ulici Puiite della Fabbra.
SOČA
Odgovorni urednik in izdajatelj '.yan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdanje).
Bog in narod!
Uredništvo in odpravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le arednlStvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravništvii.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo.                _____
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po »egodbi. — večjo črke po prostoru.
Naročnino in oglaso je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. Galn-šfcfc tiska in zalaga razen cSočo. in »Primorca* še -Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane, vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjifmcik se racunijo po 20 kr. petit-vrstica.      .....
«Gor. Tiskarna> A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Naiesftl t Mani
Lansko leto si j«« ogledal namestnik grof i« o •* s s slovenski del dežele po Soški dolmi., l«*tos pa se je bil napuhi v Furlanijo, tla spozna tudi italijanski tlel, ki leži tik meje. Lepa Furlanska ravnina 'c gotovo pri-"ala namestniku, ker je r«>s krasna in mična za oko. Spoznal je tam namestnik -- kolikor se tl.i to storiti v bitmi razmere na sploh, bodisi v tem ali onem pogledu, ter je lahko primtrjal slovenski dej, kolikor ga je videl, Furlanijo. Kaj vse pa j,» utegnil spoznati :,ameslnik v Furlaniji, s letu se ne bomo i-aiiti, temveč si hočemo ogledali te dve .:."j.-;tvi, i<'. katerih je lahko veliko |.»,sne!. ker tisti tlve dejstvi sU prav znatni za razmere v Furlaniji in v (Jonu, m ..'..godili sta se haš eh njegovem potovanju. Pogostumu že smo povdarjiilt v listu, da Furlatii so zve;di in dobri Av.-Irijei. Ui.i par vidijo, ker živijo ob meji, »i-to stra-uo razliko v ?.i\3;t!iii*i b^tran in orioetrau črno-žoltih obnmnih kolov, oni s t i M j o kaj dn-li« kr.tl, kako irilttivi r»».ltii bratje i<" kralje-t v.t blagi ujejn one i.ise, ko '-.o spadali pod Av--bijo. Ibjbti Avstrijci so FuF.aui, in da mi !o, m> iirleii pokarati 'ud; mo:>> iz fiMMu prt Moli, itjiTj risb Fmlani. IVli dan, ko je bival tržaški namestnik v K v r m i ti n. mi se napotili od doma tje. S kolajnami na pavih so korakali proti Kormiuu ter vsklikali: »K v v i v a T A u s l r i a, K v v i v a i \ n o > l ro liiipt ralort"! Ljudstvo je bolem h t« os pokazali svoj«- palrijoiisko mi.sijenje, in to baš v Kormtuii, kj*-r obstoji morim drn-tvu »Aiistria*. pr» v« b> ?. avstrijskim duhom. Vskliki ?5-'mpi'!vr. ev pa niso prijaii lahkim delavcem, k: »o ...«• peljali v Avstrijo služit s! kruli, in ki -« baš lafas b, ¦ v vlaku, ki \o stal na konim.-kem kolodvoru, (ako, d.a so lahko eu!i prv; or.t(a«"erse vsi ike. I';o"-iIi -r, ?e jim, naki;r -o Fr;j!am rav^a; r» ni z.-kii-<';;'.!: M-...a uV\ ±i .a,;; '. M....a ;.!>' \U;.i ! Tu l-ic-ii  ttOnlaV^i'00,  ¦!a   p.Ml!    FiU'i-,JtJ    not«'   biti
Hal^an, ker Itaa^.m a.¦.¦ i',:;/1 le taie, ki so v kralj-stvu. --- l't;s!» j a:: e I.;-kdi sie^.ivev na kt-rmm-kem kotodv--r; [•.«•' j- !oN» Jako. da --• ob»«*ja samo po -<-i\   iv- -e ;.» p-s le
MARCO  V1SCONT1
/tiohoVl.N.s.K!   Kr»MA\
^lalijariski r.apisal Z."omma:C! 6ro::L
Misel jo bila ta, da morda ni res, kar je pravila mati a (»tlorisni, tla <ia ni tako njtirlo obsoditi. Kako bi Min to mujjrore, ko je vendar on nujiskroncJM in !htjbta/.ji mhulenie, ter ji je ttdiko-krat prisegel svojo /.w>tobo! A prva skrb ji H' ni tlala miru, in lohko uganete, && bi je bila rada odpravila. <*%• bi mogla nekoliko časa sama govoriti z očetom, bi ga lehko z lepa, ne da bi se ovadila, privedla do tega, da bi ji pojasnil tisto skrivnost. Ali oče je imel oditi ob zoni, in ee bi ne šla ž njim na lov, bi ga ne videla ve5 do večera; pa naj bi ostala celi dan s tisto skrbjo v glavi ? In Ce bi se ji ne posrečilo, dobiti ga samega Še, kadar bi se vrnil, ter govoriti ž njim o tej zadevi, pred no bi odšel Ot-torino?.... in Ottorino je imel oditi drugo jutro jakozarano..,. Sklenila je, da vstane takoj, ker je hotela biti že pripravljena, ko jo bodo klicali; tačas jo menila dobiti očeta samega, in poskusiti, če bi ga
čuditi    avstrijski   vladi,   da  je  tako   slepa, da pu*ea tako zalejro v svoje pokrajine.
Iz patrijotiriiih pojavov Ktirlnnnv iz &t, Petra pri Mcsi je mo^el namestnik spoznali, tla to ljudstvo je je /veslo Avstriji. Se pravimo, ker utegne se zgoditi, da tista zvestoba in tisti palrijolizem se (•hladita, celo se i/^ubila.  ¦- ......-
Goriškim irredeutoveeiti nikakor ni po volji palrijotizetn Furlanov, iu zato ^a skušajo uduMti, kar se le da ! Kaj radi pohajajo Furlanijo, v katero polagoma vsajajo kali irredenle, kaii odpora proti Avstriji ter sovraštva do slovenskih sudc/.elaiiov. Foselmo ulJralahonska .Lega della giovenlu friulana'' izvriuje (ako svojo nalogo z vso silo. Ti goriški ,j;iovani" se bavijo prav resno s Furlanijo. d i bi jo pridobili popolnoma v svoje svrhe, kar kažejo na vseh svojih izletih in shodili, katere tam prirejajo. In zato preti Fmtatiiji nevarnost, da izgubi njeno prebi-v,t;stvo dosedanji Se trdno ukoreiiiuje'ii pa-trijoti/iin. - Slabi i/gledi nnle navadno prav i-le pteiiilice, in elovcl; ;e pač- bolj iia/nieu k si.dienai, kakor pa k dobremu,
/a namestnika je ta okolnost prav važna, ki r hi ne mu je ja<-no pokazalo, da treba ostavili dokaj sumljiva delovanje goriških ir-red.-n'oveev po Furlaniji, katera naj bi ostala palii/d)<*iia kot doslej, ker le, ako je palrijo-lična, m- živi v sovja-lvu do slovenskih so-deližaiiov, iliugai^e j>a pripade idejam „ne-odre-eiiih" (lOlifauov, katerih srce leži daleč doii v Italijo, kar ja^no priznavajo po svojih Ju lih, zlasti po začasno zamrli „Seu linel li del Friuli!*
To vse namestnik menda ve, ve pa tudi, da goriški i/letniki v Terzu in <! c r v i n-j a u u niso klicali: K v v i v a 1' A u s t r i a! F. v-viva i! nos trn I m p eratore !, pat': pa bas obratno!! Vršile so se preiskave pri predsedniku .Lega della giovvufu friulana", znanem (loiicrmazii, (po novejšem se zove Co.lt rin. \ !), v pro-lt)i'-h društva, itd., kar jo d:oo povod, da so zaprli Codermaza in -e Hrum;da. 1'rei-kave so se vr>ile tudi v Terzu In Červm,ann : kar po noči so morali hoditi l~\ui^- na .sodmjo pred pre-iskov.diiega sodnika, ki ;e bil <ioše! tje iz fjorice. - Fra-vijo, tla sprav To pod kljue .;<•  nekaj ličkov.
noiirla spraviti dti svojega smotra. Lova si* p;i nikuktu" ni hotelu udeležiti, da bi tu- ra/./uiilu matere.
I'<izvala je loivj Lauiotto, da bi jo oblekla. Ta jo ji-opravila v lovsko obleko, katero jo bila že zvečer pripravila, in liioo, uglobljona v svoje misli, ni toga opazila, ali so pa ni zmenila za to. Ko jo slišala očetov glas, je stopila doli v neko dvorano, kjer ga j" našla stilnega. (Jrof ji je stopil naproti rekoč: «(Iotovo je /e vse pripravljeno, pojtliva!
t Jaz sem prišla, samo <la bi vas pozdravila, in da bi vam voščila dobro jutro , je odgovorila Uice zbegana.
< Šališ se b
«Ne h je odvrnila deklica, odteguje* roko očetu, ki jo je hotel odvesti, «pustite me malce tukaj; vsedtto se, da se nekoliko pogovoriva».
*Saj boš imela časa govoriti, kolikor boš hotela. Kaj ne bova danes na lovu celi dan skupaj ? Sedaj, ker si bila takd čvrsta, pojdiva, da se ne bo po nepotrebnem dolgočasil Ottorino, ki naju že Čaka».
«Saj sem vam rekla, da ne grem, da ostanem doma*.
«Jaz pa ti pravim, da pusti neumnosti na strani in ne delaj po otročje«.
Tačas je stopil v dvorano Ottorino,
Stojimo toroj pred velevažno politteko pravdo, katera prinese v javnost marsikaj takega, kar je bilo temno skrito in strogo tajno pri društvu .Loga della giovenlu friulana" ; la pravda utegne nam pokazati goriško irro-deiitovslvo v pravi luči, da je spoznajo tudi tisti, ki doslej nikakor niso hoteii verjeli, da irredenta v Gorici obstoji.
Da pa je lako, kakor je, temu so veliko krivi oni činitelji, ki so se bore malo brigali za počelne pojave irredenlo, temveč jim je bilo vse le otročarija in ničarija, dočhn je irredenli raste! greben. No, dobila je sčasoma toliko poguma, daje prišlo do javnih pojavov, katerih ni mogoče, več prikrivati ter j i h p it S č ali neka z nova n e, ker so v dijamelralnem nasprolslvu ?. zakoni. Prišlo je do očitnih pojavov, in namestnik ima sedaj priliko premišljevali, kaj je polreba najprvo v deželi odpravili, da pridemo do rednih oduošajev, do miru, ter kje jo polreba v to svrho uplivali. —
Tržaški namestnik je sedaj lahko raz-videl, koliko z!a t te i na italijanski strani v deželi, zla, katero je naperjeno proti obstoječim razmeram, proti državi iu samo po sebi umevno tudi proti nam.
('," je torej njemu in sploh vladi do lega, da se naplavi mir v deželi, se mora spremenili dosedanji sistem, da ne bodo imeli v rokah celo upravo dežele sami tisti, iz katerih se porajajo laki življi, ki se pre-drzn 'jo očitno v javnosti kazati, kako proti-avstrijsko je njihovo mišljenje in delovanje, ('.e pa vlada res noče ničesar storili ter so jej biki življi ljubši kakor pa zvesti podaniki, tedaj bomo morali gledati, da jih sami spravimo v kraj ter naredimo mir, pa n:<j se zgodi v lo svrho kar hoče. —
N a m e s t n i k, p r v a p o I i t i s k a oseba pri nas, je podnčen dobro o vsem, kar se g o tli v deželi v zadnjem času, zato bomo videli, kaj ukrene, po čemer si uravnamo goriški Slo-v e u e i s v o j e ti e 1 o v a n j e z a p r i h o d-n j ost!
Slednjič vendar mora odpusti naši deželi naslov: .dežela neverjetnoslij" !!
Dopisi.
kateri po običajnem pozdravu, izprosi vsi si dovoljenje od očeta, je prijel deklico za roko ter jo odvedel iz sobane na dvorišče, kjer je bil pripravljen konj za njo. Deklica, kakor začarana, se ni protivila. Spomnila se je sicer obljube, katero je bila dala materi, a kako naj bi se vrnila sedaj, ko se je bila pustila zasačiti na nogah tako zarano in pa s tisto obleko na sebi V Kaj bi imela reči V da se je premislila t — pa zakaj? - 7Ji bila morala izgovoriti se, povedali kak ra/log.... a njej so je vse vrtelo v glavi, in. nedostajalo ji je celo sape, da bi kaj rekla.
Dospevši do konja, je mladenič prijel vajeti iz rok dvorjauiča ter ju podal deklici; na to je pokleknil z jednim kolenom, z drugim je pa napravil pru-čico za njeno nogo, iu ona, dotaknivši se ga komaj, z lehkim skokom je že bila na konju.
Ottorino je stopal na njeni strani, in grof je hodil zraven mladeniča, držč ga prijazno za roko: Za njimi so šli so-kolar in štirje dvorjaniči, ki so nesli sokole na pesteh in peljali za seboj privezane pse.
Grofje začel govoriti z mladeničem o svojih psih in jastrebih. Lehko si mislite, kakd pazljivo ga je nlofel posili-
la Turi na. — Dne 13. t. m. so urod-niki laških časopisov poskakovali veselja, ker so imeli kaj izrednega poročati svojim čita-teljcm: goriškim deželnim glavarjem jo bil imenovan Payer in 15. t. m. seotvori prva seja deželnega zbora. Gotovo bo za Slovence zanimivo, ako navedem, kar piše o tej priliki liberalna „Slam-pa" v T urinu v svojem poročilu iz Gorice z dne 13. t. m.
»Soboto dne 15. t. m. se slovesno odpre naš deželni zbor, ker je že zasedeno mesto deželnega glavarja, katerim, kakor vam znano, je bil izvoljen laški poslanec Payer.
Pri otvoritvi zbora prirede Italijani, kakor se mi poroča, veliko demonstracijo novoizvoljenemu glavpriu.
Za Italijane -, izvolitev Pevorja veliko važnosli, kajti z nje-uvim glasom imajo sedaj pri glasovanju večino.
Tudi pri bodočem zasedanju deželnega zbora ho najbolj lehlovitti razprava o deželnem šolskem zalogu; Italijani gotovo ne pu-slo, da se uresniči predlog, ki ga podpirajo njihovi nasprotniki, Slovenci. Povzročil jo . ravno omenjeni predlog, da je odstopil prejšnji glavar grof Goronini.
Italijani so takrat /ubranili razpravo in so pripravljeni tudi sedaj pobijati z vsemi legalnimi (!) sredstvi težnje njih nasprotnikov Slovencev".
Pri takih poročilih lahko spoznamo, kje da smo. Italijani so zabranili, da bi se o-bravnavalo o šolskem zalogu, ker so se zdržali seje. In sedaj, ko imajo večino, sedaj menda hočejo, da se obravnava seveda po njihovem načinu. Bodimo srčni in upajmo, vsaj se še no ve, kdo zmaga! Naši poslanci, kakor sodim, se ne udeleže soj, dokler si ne pribore zaželjenih pravic.
Goričanje so vneli za svoj narod in navdušeni za Avstrijo! Zakaj bi se nam neki vrival glavar, ki ni prijazen naši narodnosti! ?
Dne 15. t. in. se je res odprl deželni zbor in Payor je obžaloval, da niso prišli Slovenci ter obljubil posredovati. Li misli on, da so Slovenci res toli bedasti, da bi se dali ulovili   njemu   v  mrežo!   Naj  bi jo
sati Ottorino, ko je videl, da Biče ondi na njegovi strani ni izpregovorila besedice, in ga ni hotela razveseliti le z jednim pogledom.
On jo jo poprašal, ali so morda slabo počuti, ali potrebuje česa, kako ji kaj ugaja ta ježa, kaj misli o vremenu, in še marsikaj drugega ; a naposled je moral utihniti tudi on, kajti deklica je ta vprašanja sprejela tako, da mu je prešlo veselje do nadaljnega govorjenja. Tedaj jo ostala pot popolnoma odprta grofovi zgovornosti, in on se je poslužil te prilike v obilni meri.
Čez dve uri so prišli v kostanjev gozd. Tam so dvorjaniči spustili pse, ki so se raztekli na levo in na pravo, slede z gobci po tleh; gospodje in so-kolar so pa šli na griček, odkoder je bil lep razgled na vse strani.
Komaj so došli tjegor, se je obrnil grof h hčeri, rekoč: «Glej Diano, ki nas sliši«, ter ji je kazal psico, ki je pazljivo iskaje ter mahajo z repom šla proti njim. Glej, je žo zasledila, sedaj je spodila kljunača. Snami kapico Garbinu! Dej, le hitro, kako si danes okorna! Spusti za, ga že vidi! tako\ dobro! Glej, kako lep<5 leti! o, mu ne uide več; bravo moj Garbiuo, kako naglo pada na-nj, glejte, glejte, ga že ima!»
Q&&#~&B^mf8mm~ymim
razprostrl raji kje. v Italiji, na Goriškem mu I sreča.ne.bo mila l
Prej so ubranili, da bi se nam z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga podelil j košček pravic, zdaj pa iščejo posredovanja, hočejo, sporazumljenje. Seveda, radi bi, da bi Slovence dobili v svoje pesti. Tedaj bi igrali oni vlogo kuharja, Slovence bi pa imeli za piščanca. Hm, to bi bilo veselje, da bi jih mogli odreti, ožeti in slednjič — snesti.
Kaj se razvije iz vsega tega, še ne vemo; to pa smemo reči že sedaj, da slovenski narod napne vse sile, da se čim preje  reši  ri a s i 1 n i k o v!
Domače in razne novice.
Gg. dltatcljom pocUistka. — V zadnji
številki se je urinila v podlistek v tiskarni pomota. Odstavek na drugi strani od besed : »Biče bi bila"... do konca, spada kot začetek na prvo stran, kateremu ima slediti začetni odstavek : »Materi je bil"... do... »našla v hiši", Pazljivi čitalelji so si to gotovo popravili že sami.                                                    I
Poroki. Poročil se je g. Ivan Maka-rovič, nadučitelj in c. kr. poštar, z g.čno učiteljico Slavico T o 1 s t o v r š n i k o v o v Jol-šanah v Istri.
Jutri se poroči v Gorici g.čna Pavlina Lebanova z gosp. Jurijem Dmitrovi-čem, c. kr. polkovnikom in poveljnikom pešpolka Fabini 102 v Pragi.
G.čna Lebanova je bila več let vrla učiteljica na »Sloginih" zavodih.
Čestitamo ! Mnogo sreče!
Komično posknšcvališee.  —   V ponedeljek  je  došel v Gorico   z   Dunaja pro- | fesor  dr.  Meissl,   dvorni  svetnik v poljedelskem ministerstvu na Dunaju, dr si ogleda tukajšnje kemično poskuševališče.
»Mont* in Vipavska železnica. — ,Monl" ne da denarja 100.COO gld. za Vipavsko železnico kot posojilo deželi, za katero je prosil dež. odbor. Prošnja za posojilo je ležala na »Monlu" toliko časa, da so se je lehko naučili že na pamet, rešitve pa le ni bilo. Čakali so menda, kdo bo dež. glavar, češ, da vedo, kakošen veter zaveje, ali proti j železnici ali za njo.
Posojila bo treba iskali najbrže drugodi, | in radi  tega bomo  zopet čakali, predno se začne graditi Vipavska železnica.
»Mont"   stoji  izvrstno  in  ima v svoji upravi toliko in  toliko slovenskega denarja! JJradovanje njegovo pa je vse laško, in svojo laško barvo je pokazal tudi sedaj, ko je odrekel brez vsakega pravega vzroka posojilo za Vipavsko železnico, ali katero do- J voli le, če se to in to zgodi! Neutemeljene I ovire,  iz  katerih  se  vidi,   da   gospoda  na I »Montu" niso prijazni Slovencem, čeprav se j ne  branijo slovenskega denarja I
Cerkvena sloves;; st pri st. Ignaciju, j
—  Dobili smo v priobtao: „Katoliško slov. I delavsko  društvo"  bo   »melo v nedeljo, na prazt/ik  varstva sv.  Jožefa, dne  23. t. m., zahvalno sv. mašo za sv. očeta Leona XIII.
—  Ob 8V2 bo primeren govor in ob 9. uri slovesna sv. maša. Pri maši poje mešan zbor g. Komela novo skladbo g. Dan. F a j g l j a.
—  K obilni udeležbi in molitvi za dobrega očeta delavskega ljudstva vabi slovensko občinstvo                                         Odbor.
Smrtna kosa v Gorici. — Od iuta 1858. do 1878. je umrlo v Gorici ljudi j 10.457, med njimi 1798 za j etiko. Od leta 1878. do 1898. jih je umrlo 13.623, med temi 2612 za jetiko; tujcev je med njimi 1267. Ako se odšteje tujce, ima Gorica na umrljivosti pro mille 21. Ta stavek 21 pa bi se še znižal, ako bi se bolje skrbelo v zdravstvenem oziru za mesto, s kanalizacijo, z dobrim vodovom, itd. Pa, nekateri gospodi v Gorici je, namesto skrbeti za nujne potrebe mesta, še vedno bolj pri srcu protislovenska politika!
Šolski odsek  dež. zbora je  imel te dni sejo. Razgovor je bil najbrže o dež. šo!- I skem zalogu. Kaj so sklenili modri italijanski j poslanci, ki imaje večino v odseku, nam pokaže mogoče že prihodnja seja dež. zbora.
Samomor. — V sredo dopoludne med 9. in 10. uro se je ustrelil v Podgori v poslopju orožniške postaje mlad, komaj 25 let star orožnik-fcorporal. Kroglja mu je šla skozi vrat ter predrla glavo v zadnjem delu. V soboto je bil pri spovedi; v sredo ga je obiskal še podgorski g. vikar, kateremu je na vprašanje, če se kesa svojega dejanja, potrdil to s pokimanjem z glavo. Potem pa je izdihnil.
Ustrelil se je baje radi tega, ker ni mogel avanzirati. Pokopali so ga po navadnem cerkvenem obredu.
Kot poštni urad. — Dne i. majnika 1898. se odpre VLokavcu na Goriškem, sodnijski okraj Ajdovščina, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto j ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hramlničnega urada.                                   '   |
Zvezo bode imel s poštnim uradom v Ajdoščini po vsakdanji peš-pošti.
Aprilovo vreme. — V nedeljo je dež sicer prenehal, ali stalno lepega vremena noče biti. Doslej še ni škode na sadnem drevju; morda odevete ob suhem vremenu, potem bo dobro. V nekaterih krajih pa mu silno groze črvi in pedici.
Slovenski patrijotlzom. — G. deželni glavar vit. in dr. Pajer je povdarjal v de- |
želnem zboru v svojem govoru o abstinenci j slovenskih poslancev, da pozna slovensko pre- J bivalatvo v deželi, kako je udano dinastiji, kako je patrijotično! To že zdavnaj vemo, in g. komendatorju ni bilo potreba, nam to praviti. Zato, ker smo pitrijotiCni, ker srno preveč patrijotični, se nam godi tako, kakor se nam godi. Našega patrijotizma je preveč, zategadel se norčujejo ž njim in ga napačno umejo, ker ga hočejo napačno umeti! Se se j spominjamo na lanske izgrede in tudi glede obsodeb na one znamenite besede: To imate za svojo lojalnost, to za svoj patrijolizem! Toliko ga je preveč, da ga mora dušiti na Dunaju narekovana »strenge BestrafungS* In iste besede veljajo tudi za zadnji čas, ko so z nova z Dunaja goriškim Slovencem dikto-vali sslrenge Bestrafung" ter poslali nad nje inkvizitorja! Sicer je  že star, ali mojster v J
svojem poklicu.....                                            j
Slovensko ljudstvo je patrijotično! -G. deželni glavar bi bil stori'1 nam veliko večjo u slug o, d a je povedal, kako patrijotično jo tisto goriško 1 a h o n s t v o, kale-r e m u j e on d i k t a t o r ! O Ustom govorili bi bilo morda bolj umestno; ali ner g. komendator?!
Slovenščina na goriškem magistratu. — Neka ženica, ki so je priselila i/, bližnjih hribov v Gorico, je bih poklicana na popisni oddelek magistrata, da bi naznanila potrebne podatke o svoji rodbini. Žena jo govorila slovenski, toda uradnik jo je zavrnil. da ni dolžan znati slovenski; rekel ji je še, naj si sama privede t o 1 m a č a, sicer pa da jo da prignali v urad po stražarju itd. Žena je prišla h p. G a b r š č e k u, ki jo sel ž njo na magistrat; nudi jo prvi uradnik prav  uljudno  izvršil   vse,  kar jo bilo treba.
—   Toda vmešal so je v It; posle So neki uradnik iz druge sobo, ki je ves sasopljeu ' od notranje razburjenosti zagotavljal, da na magistratu niso dolžni znali slovenščino, a kedar jo tolmač potreben, naj si ga stranko same preskrbijo. Dostavil je še: »Tako je in tako bo — vi pa pišite po svojih časopisih, kar vam je ljubo !" — l)u taka predrznost mestnega uradnika presega mejo uradnega delokroga, to je gotovo; zatogadol protcslu-jemo proti toliki smelosti uradnika nasproti meščanom, ki pridejo na tm-.gistrat po poslih.
—  In v takih časih, ko nas na magistratu tako nesramno bijojo po licu, hoče narediti dr. Pajor mir v deželi! Signor (lommenda-tore, začnite pometali najprej na magistratu !
„1 siicrosanti dlritti na/J omili". -.-Dr. P a j e r tudi kot deželni glavar ui pozabil, cL: je predsednik poliliškega društva »limone", po katerega načelih je deloval v svojem življenju največ, dasi jo drugače igral že prav različne vloge v politiki. Zdelo so mu jo vredno, poudarili tudi ob nastopu kot j dež. glavar, da um ostanejo sveti »diritli na- I zionali", da torej se bode bojeval tudi v bodoče za »svelo laško stvar!" Jako lepo— in za nas važno, kajti politiškoga društva »Uniono" delovanje jo naperjeno proti Slovencem, istotako vsi tisti „dirilli naziouali" goriških Italijanov, vsa „svola laska stvar", sploh vse gibanje laško sedaj gospodujoči; politiške strankeje naperjer.o pr-li Slovencem!
Mož je bil precej odkril, v besedah, in zato zveni kot britka ironij a okolnost, da isti dr. Pajer vabi slovenske poslance v deželni zbor, ter da izraža upanje, da se mu to tudi v istini posreči, čeprav jim jasno pove, kaj jih čaka!
Menda misli, da pojdejo za njegovim vabilom, kakor gredo ovce za pastirjem, ki jim kliče: »soli, soli", da jih spravi v mesnico, kjer jih pokoiiejo. --  Komedija!
Vlada in Slovenci. — Deželni glavar je v soboto v svojem nastopnem govoru rekel med drugim tudi, da \hula je na naši strani, da uvažuje naša prizadevanja, ter da Italijani bi bili zadovoljni, da je vlada ž njim,   ako kakor s Slovenci.
Kaj naj rečemo na to? 7. ljudmi, ki očitno zavijajo resnico, so ne bomo kregali, ker vsaka beseda bi bila le bob v sleno!
Povdarjamo pa, da jo žalostno, ali Jako značilno, culi tako besedo i/, ust deželnega glavarja v nastopnem govoru!
Da od takega moža ne moremo nič dobrega pričakovati, lega menda ni treba šo dostavljali! To se uineje samo po sebi.
Hesedo dr. Pajerja pa tudi kažejo, kaj | misli on in kaj misli vlada, namreč: V i, j Slovenci, bodite zadovoljnih tem. kar imate, ter nikar nese g a j t e dal j o, ker ne d obilo l a k o n i č e s a ! Vse, kar je storila doslej vlada za Slovence, vse to je tako imenitno! da s tistim bi bili celo Italijani zadovoljni!
Kaj torej hočemo Se več?  Morda celo | ravnopravnest! Reveži! Ravuopravnosli, tega pojma   Italijani   in   vlada   za   Slovence   ne j pozmda, temveč poznata ie gospodarja j in h 1 a p c a!
j           In   v  znamenju   ,,g o s p o d a r j a   i n
hlapca" se hoče tudi pod Pajerjem kot I deželnim glavarjem, vladati srečno dalje...
x\li »hlapec" je že odpovedal svojo službo in noče služiti več gospodarjem — trinogom l
Maranico. Pišejo nam: »Mnogi bi radi izvedeli, kaj pomeni beseda, ki je sednj zares kot slab denar raztresena  povsodi, t. j. — Mara meo! j           Jaz jo pojasnjujem  tako ; »N o e m a*,
i vrnivša se iz dežele M o a b, je rekla onim, ki so jo  imenovali  »Nocrno« —¦ lepo, imc-I nujte me raji grenko, z  opazko — Mar a, I
i ker Gospod me je ponižal z gre n kost j o
t in t r pljenjem.
K  temu  dostavimo  še:   m i o   —   ali
I m e o, imamo Mara m e o.
Jeremijado prepevajo Lahi torej sami sebi. Zato Bog jih živi! Marameo !u
Žrtev goriške muiarije. — 12. t. m. so pokopali  v  Št.  Petru   9-Ietnega   Mih.
I Boftilina, katerega je lansko  leto napadla
j neka   mlada  laška  baraba    Podlurnom   ter
j ga sunila v rebra tako, da od istega dne-dalje je deček  bolehal,  in  12. t. m.  so  ga
J izročili materi zemlji. Laška baraba je zahtevala od fantiča, naj vpije »Evviva Itaiiani";
j deček se je branil, a moral je to plačati z življenjem.
j          Tudi slika iz Gorice!
„Slov. Narod" pa lahko razvidi iz tega, kako moder je   njegov   dopisnik,   ki   prepo-
I veduje   »Soči*    pisati o goriški   mulariji,   ki
i jo vzgojena vsa proti nam! Ptta nas z »neumnostmi", se ve, ker no razločuje, kaj so neumnosti in kij — pamet!
Srečen Ločnik! — Kar sodi, se trudijo, da bi Ločnik rim prej poitalijanftiii, ali pa pregnali i/. Ločnika v»e .Slovence in njihovo šolo. Največji trn v poti jim je proč. g. dekan Filipič. Kar stalna rubrika skoro sloji v »(lomej-u*. v kateri s<- piše proti njemu edino le za to, ker je Slovenec, in ker ne moro odobravati po>lopania goriških Italijanov, ki hodi o v Ločnik dražit prebivalstvu ter sej.tt med Mo nezdrave in odporne misli, čemur ne mor*; bdi nikdo prijazen, kdor je prijab-lj lin Mvm !
Goričani hodijo prav pridno v Ločnik, in res so si nekateri .stekli zo toliko zaslug z.i »furlanski" Ločnik, da jih jo ujnralo imenovati st,«rašinstvo častnim rI=,.iom. Med njimi čitaino tudi imeni: G orgio H o m b i g in Fr.im.esco dr. M a r a n i.
Z;ikaj   niso   izvolili   častnim članom se
j »veleriii.TJa" dr. Godermata in pa šaplo, ki sta vendar glavna .-dobra društva »Loga delta gioveulu f r i u s a u a ! H*
Tole s 6 nogami. Na trgu v Gorici ve.cr.tj teden je kupil neki posestnik iz Idrije pri I taci Lino s teletom, katero ima 6 nog. 4 noge Moje kakor u.ivadno, 1 pa ima tele zgorej na prvem delu život 1, in 1 izmed teh dveh jo večja kal.or druga. Tele :e zdravo in čvrsto, kakor druga normalno zračena lejet.i. To tele jo pripeljal na trg kmetovalce 1'Vane SiHli iz podim Ifike f.iro.
No v Tolminu, n«' v Kanalu, ampak v (irorlcl ! - »tlorriere" prinaša v včerajšnji številki dopis, kateri se? dotika srednjih Sol v Gorici, češ, da. 10 po.ločevanje v tujem jeziku kaj težko /.a mladino itd.
K temu dostavlja »Corriere", da so stvar da rešiti n ijlep-e na t', način, da se razdele srednjo šolo z it dijaii^čino kot učnim je/ikom tako, da ostanejo za Italijane v Gorici, Slovenci pa naj jih imajo s slovenskim učnim jezikom v Kanalu ali v Tolminu! Mi rečemo to : G o r i c. a jo glavno mesto slovo.iskega dola deželo, zato naj bodejo slovensko srednje šolo za Slovence v Gorici, za Italijane pa. naj jih ustanove v Gradišču ali v Cer-vinjanu, ker spadajo tje doli iti no v Gorico! Puuclum !
Iz Do vina nam poročajo, da »Loga nazionale" je dobila 'M Devin že svojega predsednika, in sicer nekega krčmarja 15., ki je rojen Slovenec kakor tudi njegova žena. Ta »piedsednik" se baje /eio trudi, pridobiti jih. kar se da, za »zalego". V H,egovi krčmi — po poročilu dopi-uika se pridno popiva na čast »zalogi" ter zabavlja Slovencem, in na Vi liko noč so neki pel; v krčmi c« .0 lak čas, ko je nedopustno. Dopisnik >v.in ljudi pred leni novim predsednikom, češ, da bi vso spravil rad v »zalego« \ Zlasti ga priporoča S l a u .1 r e ž a u o m, naj ga tudi *o naprej dobro obiskujejo.
.Lomi Nazlonulo* na delu. ¦ ,Za-logina" šola v Irž.iškcm Sv. Ki'i-':u je dobila pravico javnosti; prihodnje It to mi.-ši tam ustanoviti še obilno šolo.
Daljo je dobila »zalega* pravico, odpreti v De vinu otroški vrbe, kar «e /godi baje v kratkem. Slovenski otroški wbc --kakor smo poročali -•- je že olvuren ; ;-.do »zalega" menda no bo imela dosti v>p< hov. Tudi ljudsko šolo v Devinu nameravajo kmalu odpreti, ker so že dobili učibd.a za veiouk i/. Tržiča. \\\ kako iu< [o od pro, ker
I dovoljenja za 16 šo nimajo I!
j           Devinoi, po   komu, otre-ite   so laškega
nasilstva ter bodite  zavedni!
Občinske volitve v Cerknem. -- Ker so bile občinsko volitve v prvi in drugi volilni skupščini ovržono, so bodo v rs*'le novo dno ±). ao/ih t. I.
Kakor nam poročajo,je v Gerknem gi-
I banje za \<>iitvo  prav živalim:.  Mi bi le ?.e-
j K. da skončajo v znamenju sprave in m» v z ;• ¦ iiiju nasprolstva, pa naj se tiče to jod. v ali drugo stranke.
Letno poročilo komiteja xa kopališče t Gradežu  o  delovanju leta 1SDS.
j — Dobili smo letno poročilo o delovanju tega komiteja, pisano v nemškem jeziku. Iz uvodnega poročila posnemamo, da kopališče v Gradežu je urejeno tako, da ustreza vsem
J modernim potrebam in seje povzdignilo na to stališče, da ne služi samo otrokom dežele, v kateri stoji, temveč tudi otrokom iz drugih
I pokrajin. Lansko kopališko sezono je omeniti še posobe, ker je bila v jubilejnem letu; 50
j letnico cesarjevega vladanja so praznovali tudi olroci v Gradežu na slovesen način, in
I sicer dne 18. avgusta.
1           Iz zdravniškega poročila,  sestavljenega
po dr. P. Montiju, razvidiino, da so bili lansko leto v Gradežu 20i škrofulozni otroci, in sicer 98 dečkov in 106 deklic; izmed teh se jih je ozdravilo popolnoma 101, 92 je bilo takih, ki se sicer niso pozdravili povsem, ali se kaže, da bolezen ponehava, 11 pa jih je ostalo tako, kakor so prišli. •— Otroci so bili 2 jedno besedo iz vseh dežel Avstrije, celo z Ogerskega; posebno dosti sta jih poslala Dunaj in L j u b I j a n a. Iz slovenskega dela naše dežele čitamo med rojstnimi
J kraji otrok: Gorica, Podgora, Sv. Peter, Kanal, Anhovo, Sv. Andrej, Grgar, Krnica, Sv.
J Lucija, Sedlo, Čezsoča, Tolmin,  Brestovšca,
j Komen, Trnovo.
j           V  izkazu  o  denarnem  stanju zavoda
j vidimo, da dobrotniki (Njeg. Veličanstvo, razni dež. odbori, mostni zastopi, ustanovo), so plačali lansko leto zavodu 1098i gld. 11 kr. Poslopje kopališča je vredno 80.000 gld., p,?.rk 6000, mobilije, perilo in drugo potrebščino 6000 gld., tako da z ostankom v blagajni 5000 gld., so coni .sedanjo premoženje
i na 97000 gld. Izdatkov jo imel zavod lani vsega vkupe :*0207 gld. 1-1 kr.
Predsednik zavodu jo bil Kari grof floro n i n i, pndpredsedmk dr. 15 i z z a r o, laj-
I nik pa lekaruik t\ r i s t o f o l o t t i, ki gi je za procvit zavoda si..'kol ž" mnogo zaslug.
Predsednik Kail grof Coroniui se jo odpovedal predsediiišltu te dni, ker jo bolan na očeh, na kar jo i/.voiii novim predsednikom koinitfj Fr.iiH'-! grofa < I n v o n i u i j a.
Aleksander baron Petrino In ne baron l*lno.        V  zadnii   McviiM  pod za-
I glavjem    »Smrtna   kosa"    med   domačimi
t vestmi v /jutranjem izdanju smo povedali, da je umrl bamn P i no, bivši lr>. i*ki iiu-ine.-diiik, kar pa i:i res. (V večernem i/.danju smo dostavili, da najbrže jo umrl baron IV-triun). ¦— Ciiiii je ns baron 1'otrinu, biv-i minister za poljedei.-avo v minislor^lvu Potočki t. 1*70. Pokojni Petrino je bii nasprotnik nem-keg,i centraliziia iit nemške nadvlade. Ctsten mu bodi »pomiii, baronu Piun pa še dolgo žsvijotije.
Dostav o k. S Kon^kogo. s.no dobiti to poročilo :    ..Dovoljujem si Vam naznaniti.
j da Njeg. e;;scel, go«;p. baron piuo ni umrl, pač pa da so pofuti jako dobro. Ker pravi Ijud-ka prislovic,i. da davijo taki bu.be, o kojih se je raznesla vest, da so umrli, nenavadno dolgo, /..do hočemo zaupati, <la tiug da še mnogo let temu blagemu prijatelju našega Ijii.Utva-.
Radodarni doneski.
Za nSohki dom" :
Prejelo je naie upravriištvo: Občina Vrtojba pristopila kot, iistaiiovnica  .Šo!>kerim
J domu" s prvim obrokom gld. 2"i. — Ivan l>ali>t!Č, župan v Vrlo,bi, danijo ."> gld. G.-.spn.l Ai: lleiirik Turna odstopa svojo nagrado »Goriške ljudsko posojilnice" ..Šolskemu domu* v znesku gld. 100. — Gosp. donansičar .<Jor. hud. posojilnici'1* An.lre* Kopač gid. 5 kot,
i Iotuiiiu I. IS'.»9. in l>5 gid. daruje, skupaj gld. M).
j - Gosp. Peter Kob.il, podv/.etnik iz Tolmina, daruje 2 gld. za sn-čuo pol 50 delavcev, potujočih v Uo.sno.      Skupaj i'.Id. !7J-    .
Društvene vesti.
j           I*oroMio o poslovanju    (J oris k o
ljudske   posojilnici1*,   rc^istrova-notra društvu z   omojeito zavezo   v (Jo-rici za loto I s* »8. 1 >»»!*¦/.!• v je bilo koncem let« 1K<17.   :«*.s.5
tekom leta vplačanih.......'.'.Vi
vse^a -Iti-S
i i/plaeanih pa.........   .    l:U
j or-tulo tedaj kuncem letalJSis.   .  . -I-1"S
:i  »M.  10-        ......-hI.     IJ.npr
Stanje lu r.niluih vlo^ koncem leta 1H'.»7.   .'.....    :;»W.s;?»r;.!i
v   letu   189S.   vložilo   iki
novo........>   ,.    ittHUTg-ftI
vse<ra skupaj «,'id, 7."i9..:oj os
j izplačalo pa........    JI.'? tjs.;-
I ostalo je vložene glavnice ., oiri.r.JlOH Posodilo se   je   na   rmvo
vsejra..........J*J*J.:;.»:Mil
vrnilo pa........   „     tit^H.VcJb'
stanje posojil se je torej
povišalo za......j,'ld.  lfi:M98-:!8
preostanek iz leta 1897 . .. 417.H7::S1 dolžujejo tedaj zadružniki
.skupno.......jrUl. r>81.:;7JJJ
('istega dobička je bilo za
1. 1^.'S.........irld.     7/21::- Hi
za   kateri  je   predlagalo ravnateljstvo v skupni j     seji z nadzorstvom  na slednjo razdelitev: deležem .V(1 dividendo   . irld.       1831'04 ravnateljstvu nagrade .   .   „           ;:00-—
ravnateljstvu .'>'(, čistega
dobička (S 14)   ....   „           301-0l>
za dobrodelne namene   .   ,1           3f>0'~-
rezervnemu zakladu.  .  .   „        4300'— J na novi račun se prenese   „           101*36
•Rezervni zaklad je znašal koncem leta 1897 .... gid.   15.941*48 prirastlo v letu 1898   .  .   „           373-85
od čistega dobička za leto
1898.........  .   „       4.300-—
znaša  torej dne  31.  decembra 1898......gld.    20.617*33
I           IiaCun bilance se nahaja na zadnji
j strani.
„GorIškn ljudska posojilnica* je darovala tudi po 25 gld. podpornima društvoma za slovenske visokošolce v Gradcu iu na Dunaju. — Cim krepkejši bo ta naš prvi denarni zavod v deželi, toliko več, bo lahko podpiral narodne težnje. Zategadel naj vsakdo, kdor ima denar naložen v tujih zavodih, izpolni svojo dolžnost do naroda! Prosilcev za posojila je itak vedno več nego je denarja na razpolaganje I
* Persko ttrnStrd "Aflrlja* v Barkovljah vabi na koncertni zvečer, ki bo v nedeljo 23. t. in. v veliki dvorani »Nar. doma*. Začetek ob 5% pop.
Razgled po svetu.
ATclijenee pri cesarju. — Včeraj so bili v avdijenci pri cesarju ruski veleposestnik grof Kapnist, dalje češki namestnik »rof <: omleti ho vt in moravski namestnik b.<ron ISpens-Booden.
Držami uradniki so poslali h jrrofti Thunu deputacijo s prošnjo, naj vlada odpravi naredim, pu kati ri >*o dolžni državni uradniki za nrkabuv službo polagali kavcijo. Mini-lfMski preds.-.hiik je obljubil, da ,«e posvetni«' o Umu z diu-/uui ministri.
IUziio. -~ (irof lloheiuvarl je na-varno olml«-. i.\ pljučnico. • - Minister za '/.t?-Uzuitv Wtttek in pravosodni uiinMtT itu-ber sla odpntov.-J.i \fi-r..j pteko ibke v Dubrovnik. • - Prihodnja seja islrske^a dež. •/bora bo jutri.
Vojaško po\»i..«tvo v IV.ijzi je določilo. «l.i n.i kontrolnih -»hodih se morajo voj.tki i^d.isati edino le m  »hier' !
J)r. I,ui'k<t, dunujikl župan, > po-{.-val po Kalij l-r .-e je mudil dtj,e č.i-a v hfiiu. Na imrs.Mi v pogovoru z urednikom T;>. V.* ji- izjavil, da /e bil pr^em-či-m, ko .<¦ ¦*>«!, kako «i.u«*«** mi v.thk.iu-ki kro^-i poji m o avstrijskih raziut-rah b-r v pusebe o ^ibuijU ,1'roč od Piima", katero smatiajo [¦ t čnim pojavom. Ian^i-r <¦ obi>ka! tudi {-.:pt-;..», o katerem pravi, d.i je nekaj i/.ivd-i../:i, uMrli ča.-t!t!;iieifa s-tareka. kadar iro-\rv,. i':.ov<-k ne bi verjel, da mora bili v lako t,-i i'i t i'"8tt ti-U^u *«¦ toliko duševne čilni-li in [.•.-t,.«.'.d lue hMrn«.li.
Tirohkl Italijani.           Po^a^uij   med
n;'i!:ii in '.L.do m> vedno ni kolin-; /adnja potersla trtic, da piidejo do spur.izumljen a, k ( r i t e.; i i a s; •- ki poslanci m> s p r e \ e 1 i p j .¦ al v. j,- e, kako r jih je stavil njim dr. ii.it ure in v »vrhu, da -¦ >• na le-U-.i'],U i-! I h lia da.jujejo podajanja. N. ni-i mi Itamaiii pa H> ;•¦ o.lhr;;.i >ioje /.Mlplie ido/.e, kab-rim -o povrni.i nadaljuj«* po,:.»jatiji'.
Predsednik rimsko zliurnU-i- Ziinar-delll e pu ;.i f..lr-kiiu laškim županom dopi*-, \ k.,:.-rem .ih ,'ahval;u;e za pu/dr.tv na p«o-li-lt.etn fehodu. Jfidip.ndeiite" a- prinesel pesni S* k te^a dopisa, ali je bil koiili-kovan, k« r o*>v>' ;<• tak, da v Av.-trhi ne sme bili na -u Va-iu !
VVdno bolj te?.e primor>ki llaiijani v kf.j^f-tvo onkraj Ui>r, iti \»-luo več o.lim i\i dobivajo tj,ilic\i li-žire a llai.jc. vendar >:>; ne .siuri nič proli temu. pač pa se davi in :::ora Slovani* v Primorm !
V tle/eliiem /boru v S»liioi;radH so ¦¦prejvli pred/v, po kalerem se uvedejo v km. <kdi občinah tšir.-ktn.' volitve in določijo volilnim kr.s.em v-i tisti. k,er ;e \>aj ?M\) ; rebiva.i ev. Voa^ta prava a s«* razbili ii.t \se, ..i} 1 čj e i'?.r, e,tn .:• tu 5 ji A. -i rek'ti- *:. d »vk.-.
NptiitiJA.          Kai  .:<- b'ko m .io.-Jj /1--
'.>.:.' Z.4:iloi »."- m /• l"č.ij /. j;.i.:j|i.i-ln f\ ;i'".:-!o\ po«, bno -.ilil -;;i ,\t!\ i, jfit -a i!i»U .' . ; ;u ¦, k: *•»- >¦ h;. i.a>',jr:'i v i'.t!.-/;u t« r . . v tisii: ?v--,'i >: \f i;.:!.-.; !>ya ^.'b.iira v v. -la/. To p-.....,e .e po«L,!o pa »ako 1 '.;,.«, da ^- Ki.švi po,'.\a.,» doU J a iliio;,'. .. •¦ ;-.kt!V. :i ru«.*: <\ st:..-k. na; se vn.e v : tr-vrad. k-r >:..-.-I.V':-': do.1-...-.sislvu. Vr.v t,./..!,   ki r   d:;;rMi'«-   .^'l.a   tam t v  kakor
'. -.   ..¦ ¦"..,,.   t:ara>.
K.KMi.v \ šj.iu:;; ",- n- -. .jIi i.-:i iar ..   -•- ><•  -, h  ni  |»i;--i-bi.ii |..d:.
Razgled po slovanskem svetu.
.Narodno žalovanje'. -- Društvo ,I.'^m de; ,:imani* v Tr-lu ;>• biio n imM-i.^lvo raq.n«ta>,   k.r se  >   ka/aio   v v>ur.
,>v«V(.;;i   ••vtiat^n   ureVi-V-    il .i:j.iU«ko.    H-d«-'.!   ^o
::.i i-. :.->! ,t.o',ili dru^rij tini'dvo z jednakimi i. ;i...:;;. ;.e jv..d dru,:«-,: iti.. n< m, ali n.s'sa-4-:.:-tvo_ u". p-.!rd;a. KmfVa iirtiftiva. Zalo .seda; lt.--jški .^-.ovati;* /..il^u^ejo; nosijo črno ob-r> blj>-r.«-ov.ra'.t.:ku z (-ari lia Idijevo j;!..\o '. ovratnici, kar zuači spIo"«no itarodno žalovanje. .Ldinošl* pravi k h-mu: ,Vendar bi rar.i \pra»a"u, ra.iovedni. kakor smo že: kako bi <* podilo v Italiji, ako bi jiriSlr. kontu na •i.istl, da bi ti. pr. s potlobo Iladecke,rr. detitonslroval proti kaki odredbi italijanske Niadi-V Najhrže nekoliko ilrujrače, nego se god« našim gospoehčem*.
Vredno, <1h se zabeleži, - V »Naši Slogi« čilamo: Pisali smo nedavno, da Avstrija ni odgojih za-še nijednega omikanega •laiijnna, marveč, da llaiijani avstrijski — nekateri bolj, nekateri manje, ti odkrito, drugi prikrito —  vidijo svoje odrešenje,   svoj raj,
v blaženi Itaiiji-------- zemlji lepote in divole,
a tudi lakote in bede. To je stara resnica, katero morejo videli tudi slepci, a hoteli smo jo omenili zopet danes, ko namerjamo priobčiti, kakor sledi:
Državna oblast v Trstu je razpustila društvo »Lega dei giovani" radi irredentisti-ških pojavov in je potem zabranila osnovanje društva »Unione dei giovani" na temelju jednako glaseeih se pravil. Stvar je jedno-stavna in se tiče državne. oblasti in nadobudne ndadine italijanske. Toda nas zanima to, ter hočemo pribiti, da je bil med odborniki razpuščenega drušlva in med snovatelji novega, med sinovi- mnogih c. k. Ijudij, tudi sin prvega. .svelpajca na prizivnem sodišču v Trstu, rodom iz Pazina. Reči temu, da je irredentaš, bilo bi,, kakor da si ga ubil iz puške, ali sin njegov more in sme stopati na čelu garibaldinske mladine, ker tako zahteva njegova vzgoja, a v Trstu smo, kier je prvo in vse.... Italija, a ostalo se nam vidi kakor Kitaj.
Avstrija! ne boj se, dokler ti je italijanske mladine, sosebno pa sinov tvojih c. kr. uslužbencev! V slučaju potrebe skočijo ti hitro na junaške noge do mej sosednje kraljevine.
Deželni /bor Istrski. - V Kopru ni nič boljše, kakor je bilo v Pulju tu Poroči«. Slovanski poslanci so v manjšini iu zato delajo ž njimi, kar hočejo. V drugi seji dne iS. t. m, so koj s početka volili 1 odseke, politisko - ekonomični, šolski, finančni iu agrarni; izmed slovanskih poslancev ni n i k d o i z v o I j on v t e o d s ek e! Pri točki o poročilu dež. odbora o dopolnilnih volilvali v mestnih skupinah Piran iu Paziu-Lahiuj-Ploiuiu je prišel na vrsto predlo;; dr, Dinka Trinajsta t, da se volilni spisi i/.ioče posebni komisiji '.» eSeuov v proučevanje in poročilo. Dr. Trinajsbe" je hotel utemeljiti svoj predlog, pa takoj, ko je začel govorili hrvalski, so jeli laški poslanci kaš-j-ati, premikali stole, galerija pa je tudi storila svojo dolžnost, da. so jo morali celo izpraznili. Dr. Trii!a,s.iir ni mogel govorili, ker so ga ovirali oh vsaki besedi s kričanjem, lulenjetu, teptanjem; Kiški poslanci so ee!o zahtevali, it.i govori laški, ker hrvatski ue razumen. Predsedniku ni bilo mar, da bi bil valoval dr. Trinajstiča, pač pa se je obračal do njega, naj kratko govori itd. ProfMindie je klie.i! krii-ačem, da so J a k i n i. (.ovornik dr. Tnnajstič je pripovedoval o volil vi v gori označeni mestni skupini ler o okolnosti, da su glasovali za dr. (lostaulinija celo mrtvi. Tu je nastal Irušč, da je moral predsednik celo pretrgali sejo. Pa ko jo je zopet otvolil, ni bilo nič bolje. Ovirali so ga v govoru iu predsednik jim je šel na roke. Dr. Tri-najslH- mu j«; rekel: ,(J. predsednik, Vi ste p o k I i e a n, d a h r a n i l e č a s I l e g a z b o r a. .S pravit e v e u k a j list e faktur! t. u s p o d, V i u e p o /. u a t e svoj.-g a položaja!" Na lo je pred-s-dtiik ioieuovid početje govoiuiknvo: pro-v o k a e i j o. lir. Triuaj.iltč radi uadaljuega ropola tii mogel več govoriti, zato je /.;iklju-či!: »< l. [i r e d s e il u i k, č e v i u %¦ m o r o t e .s p r a v i t j v e likaj list e laki u a ž e, č e u e ¦/, n a t r v a r o vati r e ti u t e r ščitili d o s I o j ;i n s t v a z b o r u i e e, t e-d a j it o č e m z a k I j u č iti. Z d a j s. I e s v o b od n i!*
.Pieeolo" poroča o tej seji tako, da slovanska manjšina je »izzivala!" Da, da, kadar govore Slovani resnico, britko resnico, katera Italijanom kolje oči, takrat »i z z i v a j o !" Tega „izziv;inja* pa še ne bo koure, temveč se bo ponavljalo, dokler se ne poruši italijanska prevlada, ki sloni na teme! u  krivit   in lopovščin.
Laške lopiHMdH,.,           Italijani v Mri
sr tirnico na \ -< mogoč«- načine, da obiv-ku ,e;o Hr. ale. Tako pripoveduje glasilo istrske fin oiijr V Pore«'!'., da malki;li Pohsiuiai i/. Ponča in nekemu ti er'ovi-nui sorodniku mi porrzaii lite Hrvatje ter da j" bilo ukradenih ;;<)fi ."((K) ovca. Oblasti -n lo reč prriskavalr, ali brez vsak«,.ra v.-p«ha: k!,ub-ii temu pa llaiijani >uiiuiičito liriate, k-ikor da oni so .-.to-t '.i \s.   to. Laike JopovšViiie!
i:{ letna dekliea po/.i«alkrt. V (»orič.b v postojnskem okraji U' v /adir.eui .'•asu HignstoMia gon-!o. '.1. prša.p a --o [jo gorela popohioma, čeprav se je bilo posrečilo lrifcr.il ogen; zadušiti. 1. udje mi bili vsi zbegani, ker zaman so ugibali, odkod piibta |oz»r. .Sr-dn-ič pa so zalotili lo h-ltio deklico T. r./ijo Klanšek, ko j<. ha«. hoU.la v Š-i-ilu-In pii (J-irirab zop.t zadati. Pt»k:;ea!i so tirož-ttika, kater.-mu je piizn tla.da ji: on t puž;gaika. V kranjskem dežeinem zhoru so spn -r«l:- prid!«.;:, i\A deželni zbor <ib/.al;uje, da • h zrini šr iski svit se lako malo brina za ¦/•¦'.ji-- prebivitMva gleda- poduka v drugem «hv. je/tki«, ker ricu^čina se še vedno u-a-i.(u:e tudi na Konjskem v vse odprtim; slovenske hiše. — Vlada uruduje, kjer le mogoče, nemški, ker ima skoro same nemške ura<l-nike, ki slovenski tiili ne znajo. Iu če se usedejo za mizo, da zapišejo kaj slovenskega, tedaj tisti sestavek nima ne nog ne glave, in ie pisan v laki slovenščini, da je groza in škandal. Tak razglas v grozoviti slovenščini c. kr. okr. glavarstva v P.adovljiei smo čilaii te dni v »Slovencu*.
Iz štajerskega dež. zbora. — Slovenski poslanci so stavili predlog, naj se ustanovi v St. Juriju ob južni železnici meščanska šola za Slovence ter naj se predlog izroči pristojnemu odseku. Nemci imajo 19 takih sol, ali kljubu temu so s svojo večino preprečili, da bi se predlog odkazal odseku. Slovenski poslanci so razjarjeni ostavili dvorano.
Posojilnica na Vojaškem, upisana zadruga z omejenim poroštvom, je imela kon-
cem 1. leta 451 zadružnikov z 8950 zadružnih deležev po 1 krono. Hranilnih vlog je bilo ob zvršetku- leta 207.300*91 kron, aktivnih posojil pa 232.267-48 kron. Dohodkov je bilo 258.976-28 kron, izdatkov 256.528-50 kron, ob zvršetku leta je bilo torej v blagajni gotovine 2.447-78 kron. Dobiček upravnega teta 1S98. je znašal 2.259-73 kron. Ta posojilnica obrestuje 41/2 % in plačuje sama renlni davek. Posojuje le zadružnikom, in sicer na'hipoteko ;ali na menico in zadolžnice z garancijo. Pobližnje informacije se dobivajo v pisarnah odvetnikov dra. K. Janežiča in dra. Andreja Stangerja.
Sestanek hrvatskih časnikarjev. -— V »Jedinstvu" čitanto, da se dela na to, kako bi se vršil sestanek hrvatskih časnikarjev v to svrho, da se da hrvatskemu časopisju nekoliko vzvišeneji in bolj načelni pravec. »Naša Sloga" pravi k temu: nGekamo, da pretljemo od rieči na djelo!"
/a glagollco v Dalmaciji. — Po sestanku dalmatinskih škofov, ki so se posvetovali o rabi glagolice v cerkvi, so se sešli tudi župniki dalmatinski, ki so sklenili predložiti spo-itenico v obrambo staro slovenskega bogosluženja nadškofu v Zadru in sv. Slolici v Hiniu. Tako hočejo storili tudi vse občine v okraju zaderskem. In slednjič, namerava tudi-dež. odbor dalmatinski, potegnili se v obrambo glagolice, ki je Dalmatincem prava narodna svetinja.
Prestolonaslednik črnogorski princ Danilo .se je zaročil s princesinjo Juto Me k l e n b u r ško. črnogorska vladajoča rodovina N j e g u š se približuje v zadnjem času vedno bolj starejšim vladajočim dinastijam v Kvropi. Italiji je dala bodočo kraljico in sedaj se ie zaročil prestolonaslednik s princesinjo iz jedne najstarejših vladajočih rodbin v Kvropi. Itodbina jo edina v Nemčiji vladajočtt s l o v a n s k a dinastija. Sploh imamo slovanskih dinastij le i) ; ti so : O b r <• n o v i <> i, N j e g u š i in M e k I e u-burgi. Ilusija in liolgarija imata dinastiji nemškega pokoljenja.
Pritu; Danilo je v 28. letu, nevesta pa v L'0. Piinc je pravoslavne vere, nevesta pa protestantske ; najbrže pa prestopi k pravo-slavju.
Povodom te zaroke prihajajo čestitke v Celinje nd  vseh slraliij.
Književnost.
Narodne pesmi r. .Ioh. Kocijančiča,
največ iz naše dežele, kalere je bil založil rodoljubni veleposestnik g. Igu. K o v a č i č pri Sv. Luciji, so odslej na prodaj pri g. J t; r e t i č u v (Joriei. Cena je znižana na 60 kr. Polo\iea i/.ližka pojile za »Šolski dom" iu Pivširnov spomenik. Vsak ljubitelj naše narodne prsmi bi moral imeli lo zbirko; enako naša društva.
»Nas Doni". — Zbirka povesti, pesmij in narodnega blaga, zanimivosti itd. Izšel je lil. zvezek le knjižnice z vsebino: »Vojna leta 2000", fantastična povest, kalero je prevel iz ruščine Zaplanincc, i.i »Doma iu na tujem", poučna povest za narod, kalero je poslovenil iz poljščine znani pre-lagalelj Pod ra vsk i.
Knjiga, ki ima 153 slranij, se dobiva v Celju v tiskarni Dr. Hribarja po 25 kr.; po pošli 5 kr. več.
Scidcn - Jlaiiiaste 75 Kr.
lik t). HC p. M.!. M.v.ir M-hvvarzo, wcissc un.l t".iri'i;'i' Honnohorg-Sotdo \on 4"» kr. bis I!. MG5 p. Mit. iu .In. !i:<p<l<-:iisii'it (iowi>lten, Farbcn un<! p.-Miis. An Prhati'iiortfj-umi steucrfrei itts Haiis. Mii-.ti-r   uiti^i-hciiil.
U. Ileiincbn-J,' \ Seblcii-Fnbilken [k   u. k. HaII.] ZtP.ICH.                            (5)
WilheImov obliž.
Ta i.bli.:. kaliti se izik>luj'.f izključno le v leti Fnineu V^ithrlitm v Nirunkirchcn (Spodnje li.skr.i ;•<: rabi z ilutniin vspnliotn v vsakem stu-. k« m- ¦•|ti'ih rabi kak nbliz. Posebno koristen je a t siniili, iicviii-lijivili bi)jVrit>o!i, kakor pri k urni" »• si b, r o/.«>itii<i. o zel. lili udih in prt žarel i li t it rib. llotinio bolno nteslo se očisti, tu se nbliž titiiiiaže n;i kos lofeta ali usnja in se položi
Vtua sarUkn 10 kr., 12 zavitkov 4 ,.;/., 5 dn-r, ducft po -V ;//. .W kr.
Mati^f! k«>l '1 za\ilka, kalera Ktancla poštnine lo 1 j.-1'J. it. v., m- ne razpošilja.                    IV
100 do 300 gld. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikrka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicner, VIII Deutsche gasse S Budapest.        10-1
išče se gospod,
ki ima potrebne sposobnosti ler veliko poznanstvo, da prevzame za Gorico in okolico glavno zastopstvo in inkaso zavarovalnin dobro vpeljane normalne in ljudske zavarovalnice. Po kratki izkušnji se ga nastavi stalno z dobro plačo; kavcije 1.50-200 gld. Ponudbe v pismih pod ,Priden" na uprav-ništvo ,Soče".
Naznanilo.
Naznanja se slav. občinstvu, da mlin v Dornbergu, katerega je imel do sedaj v zakupu gosp. J o ž e f Š i n i g o j, veleposestnik, imel ga bode tudi nadalje. Toliko dajemo v pojasnilo glede razglasit v   .(Soči* šiv. 30.
Razglednice
krasno dovršeno za 30 gld. 1000. Naročila sprema Anton Jerklc, fotograf v GoricL Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v trni ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
.Kažipota'
— elegantno vezanega -— imamo še kakih 30 izti-sov. Cena 60 gld.
Šola n dtraqju;
Podpisanec naznanja slavn. občinstvu, da se je nastanil,v Gorici ter da bouu poučeval v ciiranju bodisi na lastnem domu, kakor tudi na domugospodov klijentovrKot spreten citrar zagotavlja natanjčnost v pouku ter nizke cene.
Priporoča se udani
Ernast Cerny, ulica Barzellini štev. i.
Velika hiša
v Malavunu zraven slovccih Skocijanskih' jam, 3 ure od T rs l a in Vs ure hoda od želoznifino postajo Divača, ob živahni prometni cosli Rcka-Trsl, z dvema kuhinjama, z dvomi obširnimi podzemeljskimi kletimi, s U krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenim za mnogobrojne lelovSCtnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim tu senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in i?ovcdo, z obširnimi spravami za seno ler druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in triurni zasejanim vrtom in z lepim parl:om je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
POT*   na prodaj   ""^{jj
Proda se tudi na večletne obroke. —- HiSn, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor naluSft prikladna za gostilničarsko in žtueunaisko obrt,
Vsled njene lego na lako živnlmej prometni cesti, je posebno pripravna za kočijo z domai-imi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma hi pa imela razttn navadnega posla 2 domačini ljudstvom in z vozniki, obilo pjsla z nehrojnimi obiskovalci Škocjanskih jam.
Vse pohiilvu z vrtom in parkom vrod» dalo bi so tudi v nujam uo dagovoru.
Nalanjčtieja pojasnila pri lastniku Aleksandru Maltorčiču v Mnlaviuni, postu DivaJn.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrsto «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Oldjuhuje tovno in hitro postrežbo.
. Konsimma zaloga olja
ANTON   SIRCA
v Gorici v nunski ulici št 12.
Cena vsakovrstnih olj:
Olje jedilno fino.......  lit.  nov.  32
„    dalmatinsko.......„        «    30
,    istrsko........   . »        n    40
n    namizno I.tna .,....»        n    44
B           B       ftnejše.....»        »    48
„           „       najfinejše .   .   .  . »        H    5C
Extra.......        ,    60
„           B       specjalilelno ...»        »    Y2
NB.: Za mesto Gorico in okolico oddaja se prosto na tlom. Zunanje pošiljalve se izvršujejo v pripravnih in močnih kositra-slih vrčih od 5 tlo 30 litrov, večina v sodih. Za razprodajalce poseben skonlo. 7. odličnim spoštovanjem
Anton Širea.
B a r a n c i | a   S   ici
I
M. ŠULiGOJ,
urar v Kanalu.                      !
Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor IVmgsehiffchen in Rundschiff-ehen „Afrana* s tihim tokom. Slednja je glede pvaktičnosli in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 Šivov v minuli), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseli sUojev imenovati. Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur .n strojev po zmerni ceni.
Garancija  5  lat.
OGLAS.
Proda se lepo posestvo s stanovanjem vred, oddaljeno 20 minut od Grgarja, proti Batom,- leži pri cesti na lepem kraju prek jutranjega in večernega solnca. Lepi travniki lepe njive, brez kamnja, z mnogovrstnim lepim sadnim drevjem. Vse se nahaja okoli stanovanja. Kdor si želi ogledat, mu bo gotovo po volji stanovanje, posestvo in cena. Več so izve v našem upravništvu.
Ivan Premrou
trgovec z jedilnim blagom
v ulici Par car štev. 10 (v Podturnn) v Gorici. |    ^Priporoča  se p.  n.  slovenskemu   občinstvu v Gorici in z dežele.
Obljubuje točno in hitro postrežbo.
Priporoča se
za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela,
katera izvriuje
po naročilu hitro in po nizkih ccn;>h.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, <la som jio 17-lclnem pvnklifnain ovojem delovanju v prvih goriških izJclirnlnicnh utež olvoril
v Semeniški ullel štev. 8
lastno zalogo z Izdalo v alnico tehtnic roatno-vrstnih sistemov In viiino, v kalen izvrstnem vsa naredila, ki spadajo »to stroko, kar najhitreje iri po najnižji ceni. Reference o izvrstnem delu more dati slavno županstvo v St. Amlrcžu, kjer sem izdelal občinsko telilnito.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolpsa. Šivalne stroje in slične reči.
In nm glavno zalogo kolus prvih ameri-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se ticlcž udani
KAttOL KOMEL,
20— G                               v Semeniški ulici številka 8
V Gorici -
Nunska ulica 14-16    V Gorici
Prodajal niča
edina mehanična poprav Ijalnica
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih slrojev n. pr. /a čevljarje, krojače in Šiviljo, Vsi stroji za šivilje so vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvakofesa., puške it? samokrese.
^AztZŽZtlt MBuimbIkSIOM; AmA^A^A^aB <\   _____
1
LINlMEHT. CAPSIGS COMPOS.
iz Richterjeve lekarne v Pragi pripozuanc kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdna-vitno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidromet namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richferjeva lekarna „pri zlatem levo'
v PRAGI.

Anton Stoj s,
pekovski mojster v Gorici
Gosposka ulica šiv. 19.
izdeluje dober m zdrav  kruli
iz navadne in fine pšenične moke, v različnih oblikah, kakor:   hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Zeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
pnporoCa preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih evetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročil?, za deželo izvršuje ;ocno in sondno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo O cl.)              tiskarno 2rfc na perilo.              (P. ch
Račun bilance »Goriške ljudske posojilnice" za leto 1898.
I;                   Aktiva	gld.  kr.	gld.    kr.	5                    Pasiva _<L_„._______________________________________________	gld.  kr.	gld.   kr.
0C; Denarnični račun: gotovina BI. dee. 18!)S..... Sij Račun pohištva: po odbitku 10fa........ 93 C. k. poštna hranilnica na Dunaji........ nt! Cetralna posojilnica v Krškem.......... narasle obresti.............-11P lZdruženi tekoči računi:  za   naloženi denar pri 111 1    drugih zavodih.............. 100 Račun posojil................. m      »     poslopji]............... <)i»      -    vknjižnih stroškov............ 's~; « dolžnih obrestij: za vse zaostale posojilne obresti...................	i 103 [33 ___8J —	um 8t 170   1» im i? III   33 2717!»   G7 58137-2   H 35000   — l-H   ii r,3!>7   'M	112  Račun glavnice: 4204 delež, a gld. 10. -   .... 10.V            hranilnice: Hranilne vloge....... upniki hr.-n. obresti: za vse l.apit. hran. obresti do :U. dee. 1<v:j7. za vse v letu lH'.m. nal. kapit. obresti    .  .  . 101. Račun   posojilnih   obrestij:   za   vse predplačano pos. obresti................ Kj7  Račun deležnin -    Se ne terjanih    ....... ;m)  Račun preneskov za saldo prehodnih postavk    . 7u Rezervni zalog      do :il. dee. iv»7........ pri obenem zboru IV«. .  .  . vstopnine po L "•'•¦ pravil   .   . kuponi vn:dn. list. ivz, zaloga	»tfitol 08 i« HM) «3 Mil t  is i7t»	¦fc!uW   -wmo nuj 4,'KK   T»7 lHi-2   :itj U..H7   ".i S)**0 7 J i"    i"
^^^^			fr.i  Račun zjjube in dobička:  za  prenos Vi l ta 1-vn za letošnji ei>ti dobi.f k..........		
		B6u:>ii;  'tf>			M k '4*     '¦«
					
V Gorici, dne 31. decembra 1898.
Ravnateljstvo:
Andrej Kopač,
Domača slovenska gostilna
v Trstu v ulici Solitario št. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okolifansko vino. Daja se (udi vino na debelo krč morje m in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnngohrojui obisk se priporoča udani Fran  Valetič, krčmar.
Zaloga piva
iz prve kranjske ekspertne pivovarne
Th. Frčhiietia na Vrhniki
Ralmlišče SI. 18.      v Gorici      Halmlisče št. 18.
Priporoča p. n. časlilim «<*. odjemalcem iz mesta in dežele svoje izbori:o pivo kakor: „eksportno marčno" ter splošno priljubljeno pivo »kranjski biser" v sod-čekih po Vi, Vs» Vi »n x/8 hektolitra, kakor tudi pivo v piombovanih steklenicah že v pivovarni napolnjeno.
Ker je letos pivovarna izdatno povečana, ter vsem modernim zahtevani ugledno na novo urejena, mogoče mi bode častite p. n. gg. odjemalce v vsakem obziru solidno in točno postreči.
Pri tej priliki opozarjam tudi gg. kmetovalce da imam v zalogi „sladne kali", katere so priznano izvrstna krma za krave mle-karice in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                           udani
Josip Rovan,
zastopnik za (imico in deželo.
C. kr. priti, kraji vsakateremu, razumljivi krojili obleke vsake mie.
Kilor teli vstopiti v iiniibo za iirie-Irivacjs teh slrcjev, jaz mu zagotovim, tla bo te podjetje nesla SO'.',...
Martin Poveraj,
trgovec, civilni in vojaški krojač
v Gorici na Travniku št. 22. I. nadetr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spatla-jočih   priprav   za   obleke   vssikega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških lovinn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 08 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 crn za celo obleko slane 2 fl. 2 i kr. Dobivajo se patentirani lil a č ni ki, kateri na pasih od hlač ni Ireba pum-bov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame fiueje vrste po vsakaleri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, nru je prosta volja si delali kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni.
Delo   je   nekaj   dražje,    ker   se   siva večinoma z rokami.  Izdelane obleke so tako J po ceni, da ceneje ni mogoče zahievaii.
Svoji k svojim!
Priiornratn  ve!(->{;i\iicmu    i.bčiu^tvu Gorici in  v. dežele svojo [epo urejrmi
brivnico
na Travniku Sb»v. -M.   zr..ven   P.denmlii;i-ve i kiiji-ariie in  lolerije.                     '   ,
Ohijiibujf (<ičuu in hilru   pi)-.(re/.i>(j, -." J toplo priporočam udani V,H    «.)                                      A ii Ion  I* ii c <* I j.
P. Drašček
trgovec z jed i i ni m blagom
i pni*
v Stolni ulici št.
p. r:.
(J.,n.
Prodaja kavlnn primemo i*   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga iveplenk druibe »v. Cirila In
Metoda.
Krojaški mojster
Franc Čufer v Gorici
ulica  Sv.  Antona  Stv.l
Izdeluje vsakovrstne obleke za možke
po meri, bodisi fine ali priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa Častiti duhovBKni, učiteljem in učencem ljudskih m srednjih Sol ter ostalemu občinstvu za obila naročila.