Zbornik gozdarstva in lesarstva 67, s. 5 - 46 GDK 181.45+172.8:(497.12 Šaleška dolin) Prispelo / Received-. 10,09.2001 Izvirni znanstveni članek Sprejeto / Accepted: 09.04.2002 Original scientific paper VSEBNOSTI Cd, Pb, Hg IN As V TROSNJAKIH GLIV IZ GOZDNATE KRAJINE ŠALEŠKE DOLINE Samar AL SAVEGH-PETKOVŠEK*, Boštjan POKORNY", Cvetka RIBARIČ-LASNIK*", Jaroslav VRTAČNIK"" Izvleček v letu 2000 smo z metodo ICP-MS doloCili vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v 190 vzorcih gob (52 vist) iz ŠaleSke doline. Ugotovili smo, da; (1) so vsebnosti težkih kovin v klobukih gob visoko značilno višje kot v betih; (2) ima^o ^ive igemno sposobnost kopičenja težkih kovin, s^ so vsebnosti za en velikostni razred (Pb) do štiri velikostne razrede (As) višje kot v ostalih gozdnih sadežih z istih lokacij; (3) Cd najbolj kopičita poljski in beli gozdni kukmak; As beli gozdni kuianak, prava tintnica, voüobeti gobanček in vijoličasta kolesnica; Hg travniški kukmak in vijoličasta kolesnica; Pb pa gibičasti dežnik, betičasta in senožetna prašnica; (4) je zarsdi visokih vsebnosti Cd in Hg potrebna zmernost pri prehranjevanju z gobami (tedensko sme npr. odrasla oseba v Šaleški dolini zaužiti manj kot 50 g kukmakov oziroma približno 500 g pravih štoiovk, vijoličaste kolesnice, oijaških dežnikov ali jesenskih gobanov); (5) je v prihodnje potrebno osnovati vseslovenski monitoring vsebnosti najbolj problematičnih elementov v trosnjakih gob; le-ta je pomemben za izdelavo ocen tveganja za višje člene prehranjevalne verige. Ključne besede: onesnaženost okolja, kadmij, svinec, živo srebro, arzen, glive, bioindikacija. Šaleška dolina Cd, Pb, Hg AND As IN FR UITING BODIES OF HIGHER FUNGI FROM THE FOREST LANDSCAPE OF THE ŠALEK VALLEY ibstract '^h of Cd, Pb, Hg and As were determined by ICP-MS in 190 sampks of higherjungi belonging to 52 species colkcted n the Šalek Valley in 2000. Owfindings were as follows: (1) Heavy metal levels (HML) are significantly higher in the caps /mushrooms in comparison with stems. (2) Fungi have tremendous bio-accumulative potential therefore HML in fruiting bodies are from one order cfmagnitude (Pb) tofour orders ofmagnitude (As) hi^r in con^Koison with otherforestfruits l-om the same locations. (3) The highest HML were (ktermined in the following specks: Cd - Agaricus arvensis and A. lilvicola: As-A. siMcola, Coprinus atramentarius, Boktinus cavipes and Lepista nuda; Hg-A. canpestris and L nuda: °b - Macrokpiota mastoidea, Lycoperdon perlatum and Cahatia utriformis. (4) Mushrooms should be eaten with great •xire due to very hi^ contents ofHgandparticularfy Cd (e.g., the weel^ intake rate for an adult in the Šalek Valley should Kt exceed 50 g of Agaricus specks, or 500 g of Armillaria mellea, Lepista nuda, M. imxxra or Boktus edulis). (5) A nonitoring program of the most probkmatic ekmerUs in mushrooms, which is essential for performing reliabk risk issessmentfor hi^r links oftfwfood chain, must be established all over the country. klobuk > bet (MELGAR et al 1998, SCHMITT / MEISH 1985). 1.2 VSEBNOSTI TEŽKIH KOVIN V GLIVAH: TOKSIKOLOŠKI POMEN TOXICOLOGICAL IMPORTANCE OF HEAVY METALS IN FUNGI Vsebnosti težkih kovin so lahko v nekaterih - sicer užitnih - vrstah gob tako visoke, da ima njihovo uživanje negativen vpliv na zdravje ljudi. Zlasti nevarne so nekatere kronične posledice; tako npr. Cd, Hg in Pb povzročajo poškodbe ledvic, živčnega ter prebavnega sistema, metil-Hg pa vpliva na delovanje možganov. Nabiranje in uživanje gob je v Evropi zelo priljubljen jesenski načm preživljanja prostega časa; v tem času predstavljajo gobe pomemben vir hrane za nekatere skupine ljudi. Nekatere države so zato zakonsko določile mejne koncentracije težkih kovin, ki so lahko v užitnih vrstah gob, da je dopustna njihova uporaba v prehranjevalne namene (preglednica 1). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Preglednica 1: Dopustne vsebnosti težkih kovin (ng/g ) v negojenih gobah v nekaterih evropskih državah (Prirejeno po: Pravilnik o količinah..., KALAČ / SVOBODA 2000, LIUKKONEN-LILJA et al. 1983) Table 1: Permissible levels of heavy metals (ng/g ) in wild-growing fungi in sorne European countries (Modified after: Pravilnik o količinah..., KALAČ / SVOBODA 2000, LIUKKONEN-LIUA et al. 1983) Slovenija / Slovenia Češka / Czech Republic' Poljska / Poland" Finska / Finlaruf H^ 3,0' 0,5" 5,0 / 0,8 Cd 3,0' 0,5" 2,0 / / Pb 5,0' 1,0" 10,0 0,3 1,0 As 1,0' 0,3" / / / Opombe / Notes: a-Posušene gobe / Dried fungi; 6-Sveže gobe / Fresh fungi WHO/FAO (1989) je določila mejo tedenskega vnosa kadmija v človeški organizem; leta znaša 0,007 mg/kg telesne teže oziroma 0,5 mg Cd na odraslega človeka. V Španiji so MELGAR et al (1998) izračunali, da zaužitje kilograma velikotrosnega kukmaka (s povprečno vsebnostjo 4,3 mg Cd/kg gobe) preseže dovoljeni vnos za obdobje več kot dveh mesecev. Avtorji so zato priporočili, da pred zaužitjem odstranimo trosovnico, ki akumulira največ težkih kovin, oziroma da te vrste ne uživamo, če se želimo povsem izogniti tveganju. V kopenskih ekosistemih so v splošnem vsebnosti živega srebra nizke; izjema so ravno nekatere vrste gliv. Na potencialen vpliv trosnjakov gliv na sezonsko močno povišane vsebnosti Hg v prehranjevalni verigi smo že opozorili (POKORNY / RIBARIČ-LASNIK 2002, POKORNY et al. 2002). Visoke koncentracije Hg v nekaterih užitnih glivah so lahko vzrok kroničnim zastrupitvam s tem elementom. Od 3 do 20 % skupnega Hg v glivah je v obliki zelo strupene organske oblike (metil-Hg), ki je za sesalce izredno strupen. Metil-Hg je topen v maščobah in se zato zelo učinkovito akumulira v tkivih sesalcev (GNAMUŠ / BYRNE / HORVAT 2000). Določene vrste gliv lahko preoblikuje anorganski Hg v metil-Hg, zato je pri teh vrstah stopnja kopičenja še višja (FISCHER et al. 1995, ALONSO et al. 1999). Visoke vsebnosti Hg v nekaterih užitnih vrstah gob lahko zato predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi (KOJO / LODENIUS 1989, GARCIA et al. 1998, MELGAR et al 1998). Vrste, ki zelo kopičijo Hg, so orjaški dežnik, majniška kolobamica, vijoličasta kolesnica {Lepista nuda (Bull.;Fr.) Cke.), travniški in poljski kukmak (Agaricus arvensis Schff.:Fr.); precej ga kopičijo tudi gobani ter prašnice (STIJVE / BESSON 1976). _Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... Dovoljen tedenski vnos svinca v človeški organizem je po priporočilu WHO/FAO (1993) 0,025 mg/kg telesne teže oziroma 1,5 do 1,75 mg Pb na odraslo osebo. Najbolj ga akumulirajo betičaste prašnice, rdečeCi dežniki {Macrolepiota rhacodes (Vitt.) Sing.), vijoličaste kolesnice in velike tintnice; dovoljene vsebnosti ponekod presegajo še kukmaki in orjaški dežniki. Izredno visoke koncentracije Pb so bile izmerjene v neposredni bližini topilnic svinca - npr. na Češkem seje Pb značilno kopičil v vseh vrstah gob, oddaljenih manj kot 6 km od topilnice (KALAČ / BURDA / STAŠKOVA 1991). Močno povišane vsebnosti Pb so bile izmerjene tudi v neposredni bližini avtocest, zato je smisebo prepovedati uživanje gob, ki rastejo na močno onesnaženih območjih; še posebej to velja za saprofitske vrste, katerih rastišče je oddaljeno manj kot 50 m od glavnih cest (GARCIA et al 1998), in za gobe, ki rastejo v bližini topihiic svinca (LIUKKONEN-LILJA et al 1983, SVOBODA / ZIMMERMANNOVA / KALAČ 2000). Arzen, ki je opredeljen kot potencialno najbolj nevarno onesnažilo (ATSDR 1999), se v naravi nahaja v nizkih koncentracijah v anorganskih oblikah: v obliki arzenita (As-III) in arzenata (As-V). Slednji je manj mobilen in ne predstavlja nevarnosti za ljudi in živali, medtem ko je As-III strupen za toplokrvne organizme. V glivah se As preoblikuje v različne manj strupene oblike (npr. arzenobetain, arzenoholin, dimetil arzenska kislina). Najverjetneje se ti metaboliti sintetizirajo v miceliju in se nato prenesejo v trosnjake (BYRNE et al 1995, 1997). Najpogostejša oblika As v glivah je nestrupen arzenobetain (AB). Sintetizirati so ga sposobne tako saprofitske kot mikorizne glive, vendar je sposobnost detoksifikacije As v AB pogojena z razvojno stopnjo gliv. Pri evolucijsko najbolj razvitih, kot so trebuhovnice (Gastrales) z rodom prašnic in nekatere lističarke (npr. Agaricaceae, Lepiotaceae, Cortinaceae), je dominantna oblika arzenobetain. Sposobnost pretvorbe v AB se manjša vzdož evolucijskega debla; v rjavem ježevcu (Sarcodon imbricatus (L.:Fr.) Karst.) je npr. le še polovica As v obliki AB, ostali As je v obliki drugih metabolitov; v pozemni rožici (Thelephora terrestris Fr.:Fr.), ki spada k primitivnejšim glivam, pa AB sploh ni (BYRNE et al 1997, ŠLEJKOVEC et al 1997). Očitno je torej, da imajo glive velik pomen za kroženje in pretvorbo As v kopenskih ekosistemih, in še posebej v gozdnati krajini, kjer so višje glive izredno pomemben dekompozitor in preoblikovalec različnih strupenih snovi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 2 MATERIAL IN METODE MATERIAL AND METHODS 2.1 VZORČENJE SAMPLING PROCEDURE V Šaleški dolini in njenem hribovitem obrobju smo izbrali pet širših območij (Veliki Vrh, Zavodnje, Radojč, Škale in Skomo), v katerih smo vzorčili glive na večjem številu (skupaj 47) podploskev, velikih 1-10 ha. Trosnjake gliv smo nabirali od junija do oktobra 2000. V vzorec smo združili trosnjake iste vrste, ki med seboj niso bili oddaljeni več kot nekaj 10 m. V posameznem vzorcu je bilo različno število trosnjakov (od enega do dvajset, največkrat trije ali štirje), odvisno od velikosti in dostopnosti vrste. V vzorec smo praviloma vključili le klobuke, za primerjavo z njimi pa smo naredili tudi 19 paralelnih vzorcev betov. Skupno smo analizirali 190 vzorcev oziroma 52 vrst gob. Slovenska imena vrst so povzeta po Seznamu gliv Slovenije (POLER 1998) oziroma po delu Naše gobje bogastvo (STROPNIK / TRATNIK / SELJAK 1988). 2.2 ANALITSKE METODE ANALYTICAL PROTOCOLS V laboratoriju smo gobe očistili s krtačko in jih s plastičnim nožem narezali na rezine; lete smo sušili v sušilniku pri 28 "C do konstantne teže (tri do štiri dni). Posušen material smo homogenizirali z visokofrekvenčnim mlinčkom s keramičnim nožem (Büchi-Mixer B-400). Vsebnosti Cd, Hg, Pb in As so bile po popolnem razklopu (kislinski sežig v mikrovalovni napravi Varian CEM MSP 1000; zatehta vzorca 0,5000 ± 0,0010 g; reagent: 10 ml ultračiste HNO3 z dodatkom KMn04; T^ax = 180 °C) izmerjene v ACME Analytical Laboratories v Vancouverju (Kanada), in sicer s tehniko induktivno sklopljene plazme z masnospektrometrično detekcijo (ICP-MS). Kakovost analitskih meritev je bila preizkušena in potrjena z vzporednimi določitvami vsebnosti težkih kovin v certificiranem referenčnem materialu {NIST SRM1515 Apple Leaves)-, za vse elemente je bila skladnost meritev v intervalu 90-110 % referenčnih vrednosti. Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... 2.3 STATISTIČNE METODE STATISTICAL PROCEDURES Vsebnosti večine težkih kovin v glivah hnajo logaritemsko porazdelitev; normalnost porazdelitve in homogenost varianc smo zato skušali doseči z logaritemsko (logio) transformacijo izmerjenih vsebnosti, vse nadaljnje statistične analize pa smo izvajali z uporabo transformiranih podatkov. Razlike v vsebnostih kovin med klobukom in betom iste gobe smo preizkusili s t-testom za odvisne vzorce. Soodvisnost med vsebnostmi elementov med obema deloma gob smo določili z izračunom korelacijskega koeficienta (r) linearne regresije za združen vzorec devetnajstih naključno izbranih predstavnikov gobanov (jesenski, svinjski, žametni, rumeni), dedov (trepetlikov in hrastov turek, brezov in črni ded) ter peščenk. Razlike v vsebnostih elementov v trosnjakih gliv smo med petimi območji Šaleške doline (Veliki Vrh, Radojč, Zavodnje, Škale z okolico, Skomo z okolico) preizkusili z enostavno analizo variance (ANOVA) transformiranih podatkov. Vse statistične analize smo naredili s pomočjo programskega paketa Statistica for Windows 5.5 (STATSOFT 1999). Kot statistično značilne smo privzeli rezultate, če je bila velikost statističnega tveganja p<0,05. Vse v nadaljevanju podane vsebnosti so izražene v ng/g suhega vzorca, in sicer so praviloma podane dejanske (netransformirane) vsebnosti določene kovine. 2.4 PRIMERJAVA S SMERNICAMI WHO/FAO COMPARISON WITH THE WHO/FAO DIRECTIVES Upoštevaje priporočila svetovne zdravstvene organizacije o dovoljenem tedenskem vnosu težkih kovin v organizem odrasle osebe (0,5 mg Cd; 0,3 mg Hg; 1,5 mg Pb; WHO/FAO 1972, WHO/FAO 1993) smo največjo količino gob določene vrste, ki jo lahko v enem tednu zaužije odrasla oseba, izračunali kot kvocient med priporočenim vnosom posamezne kovine in v raziskavi ugotovljeno povprečno vsebnostjo te kovine. Tako dobljeno količino posušenih gob smo množili s faktorjem 10 (delež suhe snovi smo na podlagi lastnih meritev za vse vrste privzeli kot 10 %), s čimer smo dobili količino svežih gob, ki jih je (upoštevaje vsebnosti vsake posamezne kovine) dopustno zaužiti v enem tednu. V izračunu smo predpostavljali, da so gobe izbrane vrste edini vir vnosa težkih kovin v človeški organizem; ker zaužijemo pomembno količino težkih kovin tudi z ostalimi prehrambenimi artikli, so dejansko priporočene količine zaužitih gob manjše. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 3 REZULTATI IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION 3.1 VSEBNOSTI TEŽKIH KOVIN V GLIVAH HEAVY METAL LEVELS IN FUNGI V preglednicah 2, 3, 4, in 5 so prikazane vsebnosti Cd, As, Hg in Pb v glivah, nabranih v letu 2000 v Šaleški dolini, in sicer so za vsako vrsto podane aritmetične sredine z odklonom zaupanja (ä ± to,o5*SE), standardni odkloni (SD), mediane (Me), minimalne (Min) ter maksimalne (Max) vsebnosti. Čeprav smo pri naključno izbranih predstavnikih gobanov, dedov (turkov) in peščenk vsebnosti kovin določali tudi v betih (n = 19), so v preglednicah podane le vsebnosti v klobukih gob, na katere smo analize omejili zaradi naslednjih vzrokov: • Vsebnosti težkih kovin (izjema je Pb) so v betih statistično visoko značihio nižje v prunerjavi s klobuki (t-test za odvisne vzorce, n = 19; Cd; t = 11,55, p<0,0001; Hg: t = 9,95, p<0,0001; As: t = 7,47, p<0,0001; Pb: t = 0,9318, p = 0,36; glej grafikon I). Zaradi višjih koncentracij je vsebnosti kovin v klobukih lažje meriti, spremembe v vsebnostih kovin pa so bolj opazne, zaradi česar so klobuki potencialno boljši indikator onesnaženosti tal kot beti. • Med vsebnostmi kovin v klobukih in betih obstaja visoko značilna pozitivna soodvisnost (p<0,001; glej grafikon 2), zaradi česar je analize smiselno omejiti le na en ciljni organ, kar omogoča racionalizacijo dela in posledično vključitev večjega števila vrst gliv v monitoring vsebnosti težkih kovin v gozdnih sadežih. • Pri vseh vrstah užitnih gliv je za prehrano ljudi in prostoživečih živali primeren klobuk, medtem ko je bet užiten le pri manjšem številu vrst; z ekotoksikološkega vidika je zato pomembno poznati predvsem vsebnosti težkih kovin v klobukih gliv. Kljub temu, da smo vzorčili v večjem številu območij (Veliki Vrh, Zavodnje, Radojč, Skomo, Skale), smo povprečne vsebnosti podali za celotno Šaleško dolino, saj je bil analiziran vzorec v prvem letu raziskave premajhen, da bi omogočal podrobnejšo prostorsko opredelitev obremenjenosti okolja znotraj Šaleške doline. Združitev dopušča dejstvo, da med omenjenimi območji za večino kovin (izjema je Cd) nismo ugotovili statistično značilnih razlik v vsebnostih v isti vrsti gliv (npr. ANOVA za jesenske gobane, n = 18; Cd: Fp.M) = 3,7603, p<0,05; Hg: F^.h) = 2,7449, p = 0,08; As: Fjj.u) = 1,0202, p = 0,41;Pb:F(3,,4) = 0,9248,p = 0,45). Al Sayegh-Petkovsek et al.:Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... 3.1.1 Kadmij Cadmium Preglednica 2: Vsebnosti Cd (ng/g suhe snovi) v klobukih gliv, nabranih v letu 2000 na območju Šaleške doline Table 2 Levels of Cd (ng/g dry weight) in caps of fungi collected in the Šalek Valley in 2000 ROD / GEJVl/S VRSTA/SPECIES n a ± t0,05*SE SD Me Min Max MDK* Kukmaki! Agaricus poljski kukmak Agaricus arvensis 2 105,06 34,10 105,06 80,93 129,20 +++ travniški kukmak Agaricus campeslris 2 3,39 3,53 3,39 0,90 5,90 + beli gozdni kukmak Agaricus silvicola 2 115,47 94,77 115,47 48,46 182,49 +++ Muiaict / Amanita rdeča muSnica Amanita muscaria 8 17,54 ±5,65 6,76 15,59 7,77 27,10 / rjavi lupinar Amanita fulva 1 2,79 - - - - sivi lupinar Amanita vaginata 1 15,01 - - - - +++ Tintnice / Coprinus prava tintnica Coprinus atramentarius 2 1,23 0,98 1,23 0,54 1,93 velika tintnica Coprinus comatus 3 4,90 ±5,20 2,09 6,08 2,49 6,14 + Dežniki / Macrolepiota grbičasti dežnik Macrolepiota mastoidea 3 5,44 ± 12,60 5,07 5,61 0,28 10,42 + orjaSki dežnik Macrolepiota procera 23 8,67 ±4,15 9,63 6,78 0,27 47,29 +++ Kolesnice / Lepista bledovijoličasta kolesnica Lepista glaucocana 1 0,68 - - - - podvihana kolesnica Lepista inversa 3 1,72 ±6,17 2,49 0,32 0,25 4,59 vijoličasta kolesnica Lepista nuda 2 1,35 0,18 1,35 0,78 1,93 Golobice / Russula slanikova golobica Russula erythropoda 1 1,88 - - - - usnjata golobica Russula Integra 4 3,86 ±5,60 3,53 2,53 1,38 9,11 + [ malinova golobica Russula romellii 2 2,85 0,73 2,85 2,34 3,36 trda golobica Russula rosacea 1 7,80 - - - - -H-+ Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Preglednica 2: (nadaljevanje) Table 2: (continuation) ROD / GENUS V'RSTXI SPECIES n a ± t0,05*SE SD Me Min Max MDK* Gobani / Boletus jesenski goban Boletus edulis 18 8,10 ± 1,95 3,92 7,91 2,67 17,52 +++ rumeni goban Boletus appendiculatus 1 0,36 - - - - leponogi goban Boletus calopus 1 1,60 - - - - žametni goban Boletus erythropus 2 1,61 0,93 1,61 0,95 2,27 svinjski goban Boletus luridus 2 1,15 1,18 1,15 0,31 1,98 Queletov goban Boletus queletii 1 0,03 - - - - kraljevi goban 1 0,65 - - - - Dedi, turki / Lecdnum trepetlikov turek Lecdnum aurantiacum 6 0,83 ± 0,65 0,62 0,63 0,28 2,04 hrastov turek Lecdnum quercinum 2 0,75 0,37 0,75 0,48 1,01 brezov turek Lecdnum testaceo-scabrum 1 0,21 - - - - črni ded Lecdnum melanum 1 0,68 - - - - brezov ded 2 2,08 2,21 2,08 0,52 3,64 LuDliivke/SmV/ttj _______ macesnov goban Suillus grevillei 5 5,91 ± 5,39 4,35 4,24 2,10 12,17 + kravjača Suillus bovinus 8 1,11 ±0,58 0,69 1,00 0,27 2,60 ovCarka Suillus ^anulatus 2 5,07 5,89 5,07 0,91 9,32 + maslenka Suillus luteus 2 0,45 0,01 0,45 0,44 0,46 peäCenka 3 2,77 ± 0,25 0,10 2.78 2,67 2,87 Polstenke/Xeroeoifiui ________ kostanjevka Xerocomus badius 9 2,19 ±0,70 0,91 2,00 1,00 4,17 rdečenogi mavel 1 12,28 - - - - +++ Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... Preglednica 2: (nadaljevanje) Table 2: (continuation) ROD / GENUS \9S1AI SPECIES n a ± to,(B*SE SD Me Min Max MDK* Ostale vrste / Other species votlobetni gobanček Boletinus cavipes 2 4,09 5,34 4,09 0,31 7,87 + navadna lisička Cantharellus cibarius 2 0,98 0,18 0,98 0,54 1,11 veliki slinar Gomphidius glutinosus 1 0,91 - - - - bakrenordeči polžar Chroogomphus rutilus 1 2,00 - - - - užitna sirovka Lactarius deliciosus 9 3,98 ± 2,49 3,24 3,29 0,11 10,83 + ciganček Rozites caperata 1 16,63 +++ prava štorovka Armillaria mellea 7 14,02 ±2,83 3,06 15,86 9,93 17,8 +++ sivolistna žveplenjača Hypholoma capnoides 5 2,26 ±0,55 0,45 2,21 1,81 2,87 ostrigar Pleurotus sp. 1 9,66 - - - - + borov glivec Sparassis crispa 1 0,80 - - - - hrastov glivec Sparassis laminosa 1 0,84 - - - - rjavi ježevec Sarcodon imbricatus 2 8,22 6,43 8,22 3,67 12,77 +++ navadna krompirjevka Scleroderma aurantium 1 0,08 - - - - visoka praSnica Calvatia excipuliformis 1 5,73 - - - - + betičasta pralnica Lycoperdon perlatum 6 2,28 ± 0,92 0,88 2,04 1,44 3,39 senožetna praSnica Calvatia utriformis 2 8,70 10,26 8,70 1,44 15,95 Opomba / Note: ♦ Primerjava z maksimalno dovoljeno vsebnostjo (MDK), ki jo določa slovenska zakonodaja (Ur. 1. SFRJ 59/83): +++ označuje vrste, v katerih je povprečna vsebnost Cd (oziroma izmerjena vsebnost v primeru le enega vzorca določene vrste) vsaj dvakrat višja od MDK (3 (ig/g suhe snovi); + označuje vrste, pri katerih povprečna vsebnost Cd prekoračuje MDK / Comparison with the permitted level (MDK), defined by Slovene regulations (Ur. I. SFRJ 59/83): +++ indicates species with average Cd levels (or a measured concentration in the case of only one sample) at least two-fold higher in comparison with MDK (which is 3 ng/g dry weight); + indicates species with higher average Cd levels in comparison with MDK Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Glive na območju Šaleške doline imajo veliko sposobnost kopičenja Cd, saj povprečne vsebnosti tega elementa pri skoraj polovici vrst (41,5 %) prekoračujejo zakonsko dovoljeno vsebnost (MDK) v suhih gobah. Sprejem oziroma kopičenje Cd je vrstno pogojeno; glede na vsebnost Gd lahko združimo glive iz naše raziskave v več skupin: • Glive z izredno visoko povprečno vsebnostjo Cd (nad 100 ng/g suhe snovi, kar je več kot 30-krat presežen MDK): poljski kukmak in beli gozdni kukmak. • Glive, v katerih je povprečna vsebnost Cd 2- do 3-krat višja od MDK: rdeča mušnica, sivi lupinar, rdečenogi mavel, ostrigar, orjaški dežnik, trda golobica, jesenski goban, rjavi ježevec, ciganček, prava štorovka in senožetna prašnica. • Glive, ki vsebuje nekoliko več Cd, kot je dovoljeno: travniški kukmak, velika tintnica, grbičasti dežnik, usnjata golobica, macesnov goban, ovčarka, votlobetni gobanček, užitna sirovka in visoka prašnica. • Glive z nizkimi vsebnostmi kadmija: rod kolesnic, gobanov (z izjemo jesenskega) in turkov (dedov) ter maslenka, peščenka, kravjača, kostanjevka, navadna lisička, glivci in sivolisma žveplenjača. Zanimiva je primerjava naših rezultatov z nekaterimi evropskimi raziskavami. Vsebnosti Cd so v gobah, nabranih na območju Šaleške doline, bistveno višje kot v španski pokrajini Lugo (MELGAR et al. 1998), kjer so bile zelo visoke vsebnosti tega elementa (približno 50 )ig/g suhe snovi) izmerjene v velikotrosnem kukmaku, v ostalih vrstah pa so najvišje izmerjene vsebnosti nekoliko presegale 1 ng/g suhe snovi (v veliki tintnici, orjaškem dežniku in travniškem kukmaku). Tudi vsebnosti Cd v glivah iz neonesnaženega predela Hrvaške (Slavonija) so bile nižje kot v Šaleški dolini (MANDIČ et al. 1992). Nasprotno so bile vsebnosti Cd v gobah v območju Tikkurila (Finska), onesnaženem zaradi topilniške dejavnosti, primerljive z našimi rezultati. Najbolj sta Cd kopičila jesenski goban (povprečna vsebnost 16 |ig/g suhe snovi) in rdeča mušnica (18 jig/g suhe snovi), kukmaki pa za polovico manj (LIUKKONEN-LILJA et al. 1983). V Šaleški dolini so povprečne vsebnosti Cd v rdečih mušnicah podobne zgoraj omenjeni, kukmaki vsebujejo znatno več Cd, jesenski gobani pa za polovico manj. Primerjava z rezultati s Češke (KALAČ / BURDA / STAŠKOVA 1991) kaže, da so vsebnosti Cd v jesenskih in macesnovih gobanih, brezovih dedih ter štorovkah iz Šaleške doline primerljive z vsebnostmi v gobah, ki so rasle v okolici topilnice svinca, medtem ko so vsebnosti v rdečih mušnicah, kostanjevkah in vijoličastih kolesnicah primerljive z vsebnostmi v glivah s kontrolnega, neonesnaženega območja na Češkem. Al Sayegh-PetkovSek et al.. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... V sedemdesetih letih so v Sloveniji izvedli raziskavo vsebnosti težkih kovin v glivah, ki so rasle na različno onesnaženih območjih (BYRNE / RAVNIK / KOSTA 1976). Skupno povprečje (združeno za vse vrste) za Cd je bilo 4,8 |ig/g suhe snovi, kar je kazalo na precejšnje kopičenje tega elementa v trosnjakih višjih gliv. Najvišjo vsebnost so izmerili v veliki tintnici v okolici Trbovelj (14 ^g/g suhe snovi), kar je več kot v velikih tintnicah iz Šaleške doline; izmerjene vsebnosti Cd v rdeči mušnici in jesenskem gobanu iz neonesnaženih območij so bile nižje kot v naši raziskavi. Če upoštevamo navedene primerjave in razmeroma visok delež vrst s previsokimi vsebnostmi Cd, lahko ugotovimo, da spada Šaleška dolina med območja, obremenjena s tem elementom. Ugotovitev se sklada z dognanji SVETINOVE (1999), daje povprečna vsebnost Cd v vrhnji plasti tal (0-10 cm) v Šaleški dolini višja od slovenskega povprečja. Vendar obstajajo v Sloveniji območja, kjer so ekosistemi še bistveno bolj obremenjeni s Cd - v primerjavi s Šaleško dolino so bile npr. izmerjene značilno višje vsebnosti Cd v vzorcih tal iz Zgornje Mežiške doline (KUGONIČ / ZUPAN / STROPNIK 2001); v izpostavljenih steljkah epifitskega lišaja napihnjene hipogimnije (Hypogymnia physodes (L.) Nyl.) v Zgornji Mežiški dolini in Zasavju (RIBARIČ-LASNIK / RUPREHT 2000) ter v notranjih organih smjadi, uplenjene v Zgornji Mežiški dolini (POKORNY / RIBARIČ-LASNIK 2000) m na Pokljuki (POKORNY et al. 2001). Upoštevaje izreden akumulacijski potencial gliv domnevamo, da so vsebnosti Cd v trosnjakih iz navedenih območij še višje, zato predlagamo vpeljavo sistematičnega monitoringa vsebnosti Cd v prehrambeno najpomembnejših vrstah gob iz vseh emisijsko ogroženih območij Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 3.1.2 Arzen Arsenic Preglednica 3: Vsebnosti As (ng/g suhe snovi) v klobukih gliv, nabranih v letu 2000 na območju Šaleške doline Table 3: Levels of As (ftg/g dry weight) in caps of fungi collected in the Šalek Valley in 2000 ROD / GENUS WtSik! SPECIES n a ± t0,05*SE SD Me Min Max MDK* KaVmSiü ! Agaricus poljski kukmak Agaricus arvensis 2 1,13 0,35 1,13 0,89 1,38 + travniški kukmak A^aricus campestris 2 3,40 1,38 3,40 , 2,42 4,38 +++ beli gozdni kukmak Agaricus silvicola 2 33,65 34,60 33,65 9,19 58,10 Huinite ! Amanita rdeča mušnica Amanita muscaria 8 3,49 ± 1,75 2,04 2,61 1,43 6,64 / rjavi lupinar Amanita fulva 1 0,20 ■ - - - sivi lupinar Amanita vaginata 1 0,17 - - - - Tintnice / Coprinus prava tintnica Coprinus atramentarius 2 22,89 8,46 22,89 16,90 28,88 +++ velika tintnica Coprinus comatus 3 3,47 ±3,98 1,60 2,74 2,37 5,31 +++ Dežniki / Macrotepiota grbičasti dežnik Macrolepiota mastoidea 3 5,30 ± 17,6 7,07 2,43 0,12 13,35 +++ orjaški dežnik Macrolepiota procera 23 3,01 ± 1,22 2,82 2,71 0,39 13,30 +++ Kolesnice / Lepista bledovijoličasta kolesnica Lepista glaucocana 1 0,80 - - - - podvihana kolesnica Lepista imersa 3 3,87 ± 8,07 3,25 2,47 1,55 7,58 +++ vijoličasta kolesnica Lepista nuda 2 15,88 4,84 15,88 12,46 19,31 +++ Golobice / Russula slanikova golobica Russula erythropoda 1 0,22 - - - - usnjata golobica Russula Integra 4 0,13 ±0,05 0,02 0,13 0,10 0,16 malinova golobica Russula romellii 1 0,05 - - - - trda golobica Russula rosacea 1 0,05 - - - - Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... Preglednica 3: (nadalj evanj e) Table 3: (continuation) ROD/GENUS VRSTA / SPECIES n ä ± to,o5*SE SD Me Min Max MDK* Gobani / Boletus jesenski goban Boletus edulis 18 1,I9±0,30 0,59 1,25 0,32 2,50 + rumeni goban Boletus appendiculatus 1 1,31 - - - - leponogi goban Boletus calopus 1 0,77 - - - - žametni goban Boletus erythropus 2 0,57 0,03 0,57 0,55 0,60 svinjski goban Boletus luridus 2 1,54 1,46 1,54 0,51 2,58 + Queletov goban Boletus queletii 1 1,92 - - - - + kraljevi goban Boletus regius 1 0,44 - - - - Dedi, turki / Lecdnum trepetlikov turek Lecdnum aurantiacum 6 0,76*0,38 0,36 0,68 0,32 1,36 hrastov turek Lecdnum quercinum 2 0,46 0,12 0,46 0,37 0,57 brezov turek Lecdnum testaceo-scabrum 1 0,37 - - - - črni ded Lecdnum melanum 1 1,02 - - - - + brezov ded Lecdnum scabrum 2 0,82 0,95 0,82 0,15 1,49 Lupljivke / Suitlus macesnov goban Suillus grevillei 5 1,15 ±0,72 0,58 0,93 0,71 2,21 + kravjača Suillus bovinus 8 1,64 ± 1,53 1,82 0,93 0,49 5,87 + ovčarka Suillus granulatus 2 0,63 0,12 0,63 0,55 0,72 maslenka Suillus luteus 2 0,84 0,18 0,84 0,72 0,97 peščenka Suillus variegatus 3 2,44 ±2,16 0,87 2,90 1,44 2,97 + foXsteniit! Xerocomus kostanjevka Xerocomus badius 9 0,55 ±0,16 0,22 0,51 0,29 0,89 rdeCenogi mavel Xerocomus chrysenteron 1 1,23 - - - - + Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Preglednica 3: (nadalj evanj e) Table 3: (continuation) ROD / GENUS \SSX XI SPECIES n a ± t0,05*SE SD Me Min Max MDK* Ostale vrste / Other species votlobetni gobanček Boletinus cavipes 2 23,09 11,15 23,09 15,20 30,98 +++ navadna lisička Cantharellus cibarius 2 0,18 0,14 0,18 0,17 0,19 veliki slinar Gomphidius glutinosus 1 0,33 - - - - bakrenordeči polžar Chroogomphus rutilus 1 0,33 - - - - užitna sirovka Lactarius deliciosus 2,12 ± 1,94 2,51 1,60 0,32 8,54 +++ ciganček Rozites caperata 1 0,33 - - - - prava štorovka Armillaria mellea 7 0,17 ±0,09 0,10 0,11 0,09 0,34 sivolistna žveplenjača Hvpholoma capnoides 5 0,73 ± 0,69 0,56 0,68 0,26 1,64 ostrigar Pleurotus sp. 1 1,08 - - - - borov glivec Sparassis crispa 1 4,60 - - - - +++ hrastov glivec Sparassis laminosa 1 4,70 - - - - +++ rjavi ježevec Sarcodon imbricatus 2 0,52 0,18 0,52 0,39 0,65 navadna krompirjevka Scleroderma aurantium 1 0,18 - - - - / visoka praSnica Calvatia excipuliformis 1 0,84 - - - - betičasta praänica Lycoperdon perlatum 6 5,43 ± 4,86 4,63 3,89 1,48 14,10 senožetna prašnica Calvatia utriformis 2 10,43 13,60 10,43 0,80 20,10 +++ Opomba / Note: * Primerjava z maksimalno dovoljeno vsebnostjo (MDK), ki jo določa slovenska zakonodaja (Ur. 1. SFRJ 59/83): +++ označuje vrste, v katerih je povprečna vsebnost As (oziroma izmerjena vsebnost v primeru le enega vzorca določene vrste) vsaj dvakrat višja od MDK (I ng/g suhe snovi); + označuje vrste, pri katerih povprečna vsebnost As prekoračuje MDK / Comparison with permitted levels (MDK), defined by Slovene regulations (Ur. I. SFRJ 59/83): + + + indicates species with average As levels (or measured concentration in the case of only one sample) at least two-fold higher in comparison with MDK (which is 1 ßg/g dry weight): + indicates species with higher average As levels in comparison with MDK Povprečne vsebnosti As v klobukih gob prekoračujejo zakonsko dovoljeno vrednost za ta element v 45,3 % vrst gliv, nabranih v letu 2000 v Šaleški dolini. Vrste lahko glede na vsebnost As združimo v naslednje skupine: _Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... • Glive, ki izredno kopičijo As (MDK prekoračujejo za 20- do 30-krat): beli gozdni kukmak, prava tintnica, votlobetni gobanček in vijoličasta kolesnica. • Glive, pri katerih je vsebnost As 2- do 5-krat višja od MDK: grbičasti dežnik, betičasta prašnica, borov in hrastov glivec, travniški kukmak, rdeča mušnica, velika tintnica, orjaški dežnik, podvihana kolesnica, peščenka in užitna sirovka. • Glive, ki le rahlo prekoračujejo MDK vrednost: jesenski, svinjski, queletov in macesnov goban, črni ded, kravjača ter rdečenogi mavel. • Glive z nizkimi vsebnostmi As: rod golobic, nekateri gobani (rumeni, žametni, kraljevi in leponogi), rod turkov in dedov, ovčarka, maslenka, kostanjevka, navadna lisička, veliki slinar, bakrenordeči polžar, ciganček, prava štorovka, sivolistna žvepljenjača, ostrigar, borov in hrastov glivec ter senožetna prašnica. V trosnjakih gliv so najvišje izmerjene vsebnosti celokupnega As v evropskem prostoru (novejše raziskave sicer ločujejo anorganski in organski As, vendar smo se v preliminarni raziskavi omejili le na celokupno vsebnost tega elementa) presegale 100 |ig/g - npr. v vijoličasti bledivki in bledivki Laccaria fraterna (STIJVE / VALLINGA / HERMANN 1990, SLEKOVEC 1995, ŠLEJKOVEC et al. 1997); tako visokih vsebnosti v glivah iz Šaleške doline ni. Polovico manj As smo izmerili v belem gozdnem kukmaku, pravi tintnici, votlobetnem gobančku in vijoličasti kolesnici. Pri velikem številu vrst iz naše raziskave se vsebnosti gibljejo okoli 4-5 |ig/g suhe snovi, kar se ujema z rezultati pionirske slovenske raziskave vsebnosti As v trosnjakih gliv (BYRNE / RAVNIK / KOSTA 1976). Zanimivo je, da so na območju bivšega vojaškega centra v Litvi (kjer so v preteklosti uporabljali veliko arzenovih spojin) v trosnjakih gliv izmerili bistveno nižje vsebnosti As (z izjemo cigančka - 2,4 fig/g - so bile vsebnosti v vseh ostalih vrstah <1 fig/g; STANKEVICIENE 1996), kar opozarja, da so vsebnosti tega elementa v ekosistemih Šaleške doline visoke oziroma, da omogočajo ekološki pogoji veliko mobilnost po prehranjevalni verigi. Analize tal v Šaleški dolini so pokazale, da vsebnosti As v tleh presegajo slovensko povprečje (SVETINA 1999), na širšem območju Malega in Velikega Vrha, kjer smo nabrali največ gob, pa celo presegajo kritične imisijske vrednosti ;KUG0NIČ / STROPNIK 2001), zato bo potrebno v prihodnje posvetiti še večjo pozornost vsebnostim tega elementa v gobah in tudi v ostalih gozdnih sadežih. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 3.1.3 Živo srebro Mercury Preglednica 4: Vsebnosti Hg (|ig/g suhe snovi) v klobukih gliv, nabranih v letu 2000 na območju Šaleške doline Table 4: Levels of Hg (ng/g dry weight) in caps of fungi collected in the Šalek Valley in 2000 ROD / GENUS VRSTA / SPECIES n a ± to,o5*SE SD Me Min Max MDK* Kukmaki / Agaricus poljski kukmak Agaricus amensis 2 0,95 0,15 0,95 0,85 1,06 travniški kukmak Agaricus campestris 2 17,10 10,73 17,10 9,51 24,69 +++ beli gozdni kukmak Agaricus silvicola 2 2,19 0,12 2,19 2,04 2,34 Muinict / Amanita rdeča mušnica Amanita muscaria 8 5,20± 6,73 8,06 1,10 0,41 19,07 / rjavi lupinar Amanita fulva 1 0,09 - - - - sivi lupinar Amanita vaginala 1 0,25 - - - - Tiiitnice / Coprinus prava tintnica Coprinus alramentarius 2 0,40 0,32 0,40 0,17 0,63 velika tintnica Coprinus comatus 3 1,99 ±4,06 1,64 1,17 0,93 3,88 Dežniki / Macrolepiota grbičasti dežnik Macrolepiota mastoidea 3 0,61±1,21 0,49 0,71 0,08 1,04 orjaški dežnik Macrolepiota procera 23 2,26 ± 0,39 0,91 2,38 0,57 3,55 Kolesnice / Lepista bledovijoličasta kolesnica Lepista glaucocana 1 1,07 - - - - podvihana kolesnica Lepista inversa 3 1,08 ± 1,20 0,48 0,89 0,73 1,63 vijoličasta kolesnica Lepista nuda 2 8,01 1,29 8,01 7,10 8,92 +++ Golobice / Russula slanikova golobica Russula erythropoda 1 0,23 - - - - usnjata golobica Russula Integra 4 0,03 ± 0,02 0,01 0,03 0,02 0,05 malinova golobica Russula romellii 2 0,20 0,13 0,20 0,11 0,29 trda golobica Russula rosacea 1 0,11 - - - - Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... Preglednica 4: (nadaljevanje) Table 4: (continuation) ROD/GENUS 1 \RSTA / SPECIES | " a ± to,a5*SE SD Me Min Max MDK* Gobani / Boletus jesenski goban Boletus eduUs 18 4,65 ± 2,46 4,96 3,65 1,39 23,9 + rumeni goban Boletus appendiculatus 1 5,13 - - - - + leponogi goban Boletus calopus 1 2,47 - - - - žametni goban Boletus erythropus 2 0,93 0,29 0,93 0,72 1,13 svinjsici goban Boletus luridus 2 2,04 0,71 2,04 1,54 2,55 Queletov goban Boletus queletii 1 0,18 - - - - kraljevi goban Boletus regius 1 4,64 - - - - + Dedi, turki / Leccinum trepetlikov turek Leccinum aurantiacum 6 1,10 ±0,76 0,72 0,88 0,34 2,17 hrastov turek Leccinum quercinum 2 0,62 0,18 0,62 0,50 0,75 brezov turek Leccinum testaceo-scabrum 1 1,25 - - - - črni ded Leccinum melanum 1 0,58 - - - - brezov ded Leccinum scabrum 2 1,04 0,52 1,04 0,68 1,41 Lupljivke / Suillus macesnov goban Suillus grevillei 5 0,35 ±0,16 0,13 0,37 0,20 0,48 kravjača Suillus bovinus 8 0,72 ± 0,72 0,86 0,43 0,20 2,80 ovčarka Suillus granulalus 2 0,44 0,35 0,44 0,19 0,69 maslenka Suillus luteus 2 0,15 0,02 0,15 0,09 0,22 peščenka Suillus variegaius 3 0,20 ± 0,33 0,13 0,20 0,07 0,34 Polstenke / Xerocomus kostanjevka Xerocomus badius 9 0,3 ±0,18 0,12 0,20 0,11 0,89 rdečenogi mavel ; Xerocomus chrysenteron 1 0,08 - - - - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Preglednica 4: (nadaljevanje) Table 4: (continuation) KOD/GENUS VRST K/SPECIES n a ± to,os*SE SD Me Min Max MDK* Ostale vrste / Other species votlobetni gobanček Botetinus cavipes 2 0,80 0,47 0,80 0,47 0,11 navadna lisička Cantharellus cibarius 2 0,03 0,01 0,03 0,02 0,04 veliki slinar Gomphidius glutinosus 0,39 - - - - bakrenordeči polžar Chroogomphus rutilus 0,08 - - - - užitna sirovka Lactarius deliciosus 0,48 ± 0,27 0,36 0,40 0,04 1,23 ciganček Rozites caperata 3,19 - - - - + prava štorovka Armillaria mellea 0,17 ±0,06 0,06 0,19 0,08 0,24 sivolistna žveplenjača Hypholoma capnoides 0,44 ± 0,35 0,28 0,37 0,22 0,91 ostrigar Pleurotus sp. 0,17 - - - - borov glivec Sparassis crispa 1,67 - - - - hrastov glivec Sparassis laminosa 0,96 - - - - rjavi ježevec Sarcodon imbricatus 3,07 0,74 3,07 2,55 3,59 + navadna krompirjevka Scleroderma aurantium 0,02 - - - - / visoka prašnica Calvatia excipuliformis 0,95 - - - - betičasta prašnica Lycoperdon perlatum 6 2,50 ± 1,73 1,65 2,02 0,94 4,67 senožetna praänica Calvatia utriformis 2 4,72 4,94 4,72 1,23 8,22 + Opomba / Note: * Primerjava z maksimalno dovoljeno vsebnostjo (MDK), ki jo določa slovenska zakonodaja (Ur. I. SFRJ 59/83): +++ označuje vrste, v katerih je povprečna vsebnost Hg (oziroma izmerjena vsebnost v primeru le enega vzorca določene vrste) vsaj dvakrat višja od MDK (3 |ig/g suhe snovi); + označuje vrste, pri katerih povprečna vsebnost Hg prekoračuje MDK / Comparison with permitted levels (MDK), defined by Slovene regulaliosn (Ur. I SFRJ 59/83): +++ indicates species with average Hg levels (or a measured concentration in the case of only one sample) at least two-fold higher in comparison with MDK (which is 3 fig/g dry weight): + indicates species with higher average Hg levels in comparison with MDK Maksimalno dovoljeno koncentracijo presega 18 % vrst gliv iz Šaleške doline; uvrstimo jih lahko v naslednje skupine: _Al Sayegh-PetkovSek et al: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... Hg zelo izrazito kopičita travniški kukmak in vijoličasta kolesnica, ki prekoračujeta MDK za 3- do 5-krat. Skupina gliv, ki nekoliko prekoračujejo MDK so: rdeča mušnica, modrikasta golobica, jesenski goban, rumeni goban, ciganček, rjavi ježevec in senožetna prašnica. Vse ostale vrste gliv ne prekoračujejo MDK. Če rezultate iz Šaleške doline primerjamo z izsledki raziskav iz ostalih območij Evrope, lahko ugotovimo, da so vsebnosti Hg v glivah iz Šaleške doline bistveno nižje kot v okolici topilnice svinca na Češkem (KALAČ et al. 1996), kjer so bile vsebnosti ekstremno visoke (do 40 ng/g v orjaških dežnikih). Travniški kukmaki in jesenski gobani iz Šaleške doline vsebujejo primerljive koncentracije Hg kot v okolici Helsinkov (KUUSI et al. 1981), v veliki tintnici pa je tega elementa manj kot v mestnem okolju. Najvišja vsebnost Hg na območju Slovenije je bila izmerjena v užitni sirovki iz okolice Idrije in v sporah betičaste prašnice iz Bele, v obeh primerih približno 40 ng/g suhe snovi; polovico nižje so bile vsebnosti Hg v travniškem kukmaku v Ljubljani in rjavem ježevcu v Beli (BYRNE / RAVNIK / KOSTA 1976). Na izreden bioakumulacijski potencial večine vrst gob kaže dejstvo, da so vsebnosti Hg v trosnjakih gliv za dva do tri velikostne razrede višje kot v ostalih gozdnih sadežih (AL SAVEGH-PETKOVŠEK / POKORNY 2001), gozdni vegetaciji in vrtninah (KUGONIČ ' STROPNIK 2001), zaradi česar imajo lahko glive zelo pomemben vpliv na sezonsko povišane vsebnosti tega elementa v akumulacijskih organih višjih členov prehranjevake verige. Tako smo v ledvicah smjadi, uplenjene v različnih območjih Slovenije v poznem poletju in zgodnji jeseni leta 1998, ugotovili visoko značilno višje vsebnosti Hg v 3rimerjavi z ostalimi letnimi časi (POKORNY et al. 2001). Upoštevaje fiziološke procese in prehrambene navade vrste domnevamo, daje izrazita kubninacija vsebnosti Hg (in tudi Pb) v ledvicah smjadi med 15. avgustom in 15. oktobrom predvsem posledica dostopnosti prehrambenih virov z izjemnim bioakumulacijskim potencialom, kot so npr. trosnjaki gliv ;POKORNY / RIBARIČ-LASNIK 2002). Da bi to hipotezo neposredno potrdili, smo v etu 2001 pričeli s sočasnimi analizami vsebnosti težkih kovin in določitvijo spor gliv v ztrebkih smjadi (POKORNY et al. 2002), s čimer želimo eksplicitno opozoriti na pomen dšjih gliv za vnos težkih kovin v višje člene prehranjevalne verige v gozdnati krajini. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 3.1.4 Svinec Lead Preglednica 5: Vsebnosti Pb (jig/g suhe snovi) v klobukih gliv, nabranih v letu 2000 na območju Šaleške doline Table 5: Levels of Pb (fig/g dry weight) in caps of fungi collected in the Šalek Valley in 2000 ROD / GENUS 1 V9SVM SPECIES | " a ± t0,05*SE SD Me Min Max MDK* Ku km a ki / Asaricus poljski kukmak Agaricus arvensis 2 0,42 0,11 0,42 0,34 0,50 travniški kukmak Asaricus campestris 2 0,48 0,28 0,48 0,28 0,67 beli gozdni kukmak Agaricus silvicola 2 2,19 1,12 2,19 1,40 2,98 Main\Q.e ! Amanita rdeča mušnica Amanita muscaria 8 0,31 ±0,26 0,32 0,16 0,06 0,18 / rjavi lupinar Amanita fulva 1 0,31 - - - - sivi lupinar Amanita vaginala I 0,10 - - - - Tintnice / Coprinus prava tintnica Coprinus atramentarius 2 0,38 0,09 0,38 0,22 0,39 velika tintnica Coprinus comatus 3 0,31 ±0,21 0,09 0,33 0,22 0,39 Dežniki / Macrolepiota grbičasti dežnik Macrolepiota mastoidea 3 16,02 ±34,7 13,96 12,76 3,97 31,32 +++ orjaSki dežnik Macrolepiota procera 23 2,44 ± 0,85 1,99 1,95 0,08 8,43 Kolesnice / Leoista bledovijoličasta kolesnica Lepista glaucocana 1 1,82 - - - - podvihana kolesnica Lepista inversa 3 0,75 ± 1,42 0,57 0,46 0,38 1,41 vijoličasta kolesnica Lepista nuda 2 2,82 0,75 2,82 2,29 3,35 Golobice / Russula slanikova golobica Russula erythropoda 1 0,70 - - - - usnjata golobica Russula Integra 4 2,32 ± 3,97 2,50 2,32 0,55 6,00 malinova golobica Russula romellii 2 2,68 0,74 2,68 2,15 3,20 trda golobica Russula rosacea I 0,46 - - - - AlSayegh-Petkovsek et al.. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... Preglednica 5: (nadaljevanje) Table 5: (continuation) ROD / GENUS VRST M SPECIES n a ± to,o5*SE SD Me Min Max MDK* Gobani / Boletus jesenski goban Boletus edulis 18 0,74 ± 0,28 0,56 0,61 0,27 2,63 rumeni goban Boletus appendiculatus 1 0,40 - - - - leponogi goban Boletus calopus 1 0,21 - - - - žametni goban Boletus erythropus 2 1,64 0,72 1,64 1,13 2,15 svinjski goban Boletus luridus 2 0,14 0,03 1,14 0,12 0,16 Queletov goban Boletus queletii 1 0,58 - - - - kraljevi goban Boletus rectus 1 0,15 - - - - Dedi, turki / Leccinum trepetlikov turek Leccinum aurantiacum 6 0,53 ± 0,27 0,25 0,57 0,21 0,84 hrastov turek Leccinum quercinum 2 0,50 0,47 0,50 0,17 0,83 brezov turek Leccinum testaceo-scabrum 1 0,46 - - - - £mi ded Leccinum melanum 1 0,13 - - - - ■ brezov ded Leccinum scabrum 2 0,18 0,16 0,18 0,06 0,29 Lupljivke / Suillus macesnov goban Suillus grevillei 5 0,28 ±0,12 0,09 0,31 0,18 0,41 kravjača Suillus bovinus 8 0,56 ± 0,47 0,56 0,39 0,12 1,88 ovčarka Suillus granulatus 2 0,30 0,13 0,30 0,20 0,39 maslenka Suillus luteus 2 0,33 0,04 0,33 0,30 0,36 peščenka Suillus variegatus 3 0,34 ±0,13 0,09 0,35 0,25 0,43 Po\sUake / Xerocomus kostanjevka Xerocomus badius 9 0,26 ±0,11 0,14 0,21 0,10 0,50 rdečenogi mavel Xerocomus chrysenteron I 0,41 - - - - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Preglednica 5: (nadaljevanje) Table 5: (continuation) ROD / GENUS 1 \S.SIKI SPECIES 1 " a ± to,o5*SE SD Me Min Max MDK* Ostale vrste / O/Aeripec/es votlobetni gobanček Boletinus cavipes 2 0,43 0,25 0,43 0,25 0,61 navadna lisička Cantharellus cibarius 2 0,83 0,44 0,82 0,51 1,14 veliki slinar Gomphidius glutinosus I 0,66 - - - - bakrenordeči polžar Chroogomphus rutilus 1 0,88 - - - - užitna sirovka Lactarius deliciosus 9 0,53 ±0,34 0,44 0,45 0,09 1,45 ciganček Rozites caperata 1 0,20 - - - - prava štorovka Armillaria mellea 7 0,36 ±0,28 0,31 0,24 0,10 1,02 sivolistna žveplenjača Hypholoma capnoides 5 0,27 ±0,21 0,17 0,27 0,11 0,54 ostrigar Pleurotus sp. 1 0,28 - - - - borov glivec Sparassis crispa 1 0,47 - - - - hrastov glivec Sparassis laminosa 1 0,51 - - - - rjavi ježevec Sarcodon imbricatus 2 0,25 0,18 0,25 0,12 0,37 navadna krompirjevka Scleroderma aurantium 1 0,66 - - - - / visoka prašnica Calvatia excipuliformis 1 1,45 - - - - betičasta prašnica Lycoperdon perlatum 6 8,09 ±2,41 2,29 7,44 5,90 11,84 + senožetna prašnica Calvatia utriformis 2 6,63 8,14 6,63 0,87 12,38 + Opomba / Note: ♦ Primerjava z maksimalno dovoljeno vsebnostjo (MDK), ki jo določa slovenska zakonodaja (Ur. 1. SFRJ 59/83): +++ označuje vrste, v katerih je povprečna vsebnost Pb (oziroma izmerjena vsebnost v primeru le enega vzorca določene vrste) vsaj dvakrat višja od MDK (5 ng/g suhe snovi); + označuje vrste, pri katerih povprečna vsebnost Pb prekoračuje MDK / Comparison with permitted levels (MDK), defined by Slovene regulations (Ur. I. SFRJ 59/83): +++ indicates species with average Pb levels (or a measured concentration in the case of only one sample) at least two-fold higher in comparison with MDK (which is 5 ftg/g dry weight); + indicates species with higher average Pb levels in comparison with MDK Povprečne vsebnosti Pb prekoračujejo MDK vrednost v treh vrstah gob; te vrste so grbičasti dežnik, betičasta in senožetna prašnica. Rezultati se ujemajo z ugotovitvami prejšnih raziskav, saj KALAČ in SVOBODA (2000) navajata, da so dežniki in betičaste _Al Sayegh-PetkovSek et al.. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... prašnice izredno dobri akumulatorji svinca. Najvišje vsebnosti Pb so bile izmerjene v glivah iz okolice topilnic svinca in avtocest (SOVA et al. 1991, KALAČ / SVOBODA 2000). Vsebnost v orjaškem dežniku iz neposredne okolice topilnice svinca na Finskem je bila 170 |xg/g, v rdečkasti bledivki 100 fig/g, jesenski gobani pa so vsebovali v povprečju 63 ng Pb/g suhe snovi (LIUKKONEN-LILJA et al. 1983). V okolici topihiice svinca na Češkem je orjaški dežnik vseboval največ 40 ^g Pb/g suhe snovi; zelo visoke vsebnosti so v tem območju izmerili v betičasti prašnici (do 223 (ig/g; SVOBODA / ZIMMERMANNOVA / KALAČ 2000). Vsebnosti Pb v glivah iz Šaleške doline so primerljive z vsebnostmi iz neonesnaženega območja na Finskem (KUUSI et al. 1981) in območja Lugo v Španiji (GARCIA et al 1998). V zadnji raziskavi so ugotovili, da je velika tintnica izredno učinkovit kazalec onesnaženosti tal s Pb; najvišje vsebnosti so bile izmerjene v tintnicah, ki so rasle v mestnem središču. Velike tintnice iz naše raziskave so vsebovale izredno malo Pb, kar kaže, da tla v Šaleški dolini niso onesnažena s Pb; ugotovitev je skladna z meritvami težkih kovin v tleh na kmetijskih površinah (KUGONIČ / STROPNIK 2001). Kot metodo bioindikacije bi bilo raziskavo vsebnosti Pb v trosnjakih gliv smiselno razširiti v nekatera mestna središča (prava in velika tintnica), v bližino najbolj prometnih cest (tintnice, dežniki) in predvsem v okolico topilnice svinca v Žerjavu (betičasta prašnica, dežniki, tintnice, vijoličasta kolesnica). 3.2 VSEBNOSTI KOVIN OMEJUJEJO PREHRANJEVANJE Z GOBAMI HEAVY METAL LEVELS IN FUNGI RESTRICT THEIR EDIBILITY Na podlagi poznanih povprečnih vsebnosti težkih kovin (preglednice 2, 3, 4 in 5) so v preglednici 6 prikazane količine nekaterih užitnih vrst, ki jih lahko na območju Šaleške doline pojemo v enem tednu in ne presežemo dovoljenega tedenskega vnosa za odraslo asebo, kot ga priporoča svetovna zdravstvena organizacija: 0,5 mg Cd, 0,3 mg Hg :WHO/FAO 1972) m 1,5 mg Pb (WHO/FAO 1993). Podane dopustne količine tedensko zaužitih gob temeljijo na vsebnostih težkih kovin v posušenih vzorcih, preračunanih na ivežo težo gob (delež suhe snovi smo na podlagi lastnih meritev za vse vrste privzeli kot 10%). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Preglednica 6: Največja količina klobukov svežih gob (kg), ki jo je dopustno zaužiti v enem tednu, upoštevaje priporočila WHO/FAO o dovoljenem tedenskem vnosu kovin v človeški organizem' Table 6: Maximum weekly adult consumption of fresh fungi caps (kg), considering the WHO/FAO directives about the permitted weekly intake of heavy metals " Glede na vnos Cd / Glede na vnos Hg / Glede na vnos Pb / VRSTA / SPECIES Regarding Cd Regarding Hg Regarding Pb intake intake intake beli gozdni kukmak / Agaricus silvicola 0,04 » 1,4 6,8 poljski kukmak / Agaricus arvensis 0,05 » 3,2 35,7 travniški kukmak / Agaricus campestris 1,5 0,2» 31,2 vijoličasta kolesnica / Lepisia nuda 3,7 0,4* 5,3 prava štorovka / Armillaria mellea 0,4 * 18,0 41,7 jesenski goban / Boletus edulis 0,6» 0,6» 20,3 betičasta praSnica / Lycoperdum perlatum 2,2 6,3 1,8 » orjaški dežnik / Macrolepiota procera 0,6» 1,3 6,1 grbičasti dežnik / Macrolepiota mastoidea 0,9 » 4,9 0,9» macesnov goban / Suillus grevillei 0,8 » 8,6 53,6 velika tintnica / Coprinus comatus 1,0» 1,5 48,4 užitna sirovka / Lactarius deliciosus 1,3 1,2» 28,3 usnjata golobica / Russula integra 1,3» 100,0 6,5 peščenka / Suillus variegatus 1,8» 15,0 44,1 kravjača / Suillus bovinus 4,5 4,2 * 26,8 kostanjevka / Xerocomus badius 2,3 * 10,0 57,7 trepetlikov turek / Leccinum aurantiacum 60,2 1,1* 28,3 5,1 » 100,0 18,0 Opombe / Notes: a Najnovejše smernice WHO/FAO pri navajanju strupenosti As ločujejo med anorganskim As in organskimi spojinami As; ker smo doloSali le celokupni As, tega elementa nismo vključili v zgornjo tabelo / The latest WHO/FAO recommendations distinguish between inorganic and anorganic As compounds regarding their toxicology; only total As was determined in our study, therefore this element is not included in the table * Z zvezdico so označene maksimalne količine klobukov svežih gob, ki jih je še priporočljivo pojesti v enem tednu, upoštevaje najbolj problematičen element za posamezno vrsto IThe maximum acceptable mass of fresh caps, which is recommended to be consumed by human per week considering the most problematic metal for each species, is indicated with an asterisk Zgornji izračun upošteva, da so gobe izbrane vrste edini vir vnosa težkih kovin v človeški organizem; ker zaužijemo pomembno količino težkih kovin tudi z ostalimi prehrambenimi artikli, so dejansko priporočene količine zaužitih gob še manjše. Količine svežih gob so izračunane za odraslo osebo s telesno težo 60 kg. V Šaleški dolini je problematično uživanje gob predvsem z vidika vnosa Cd in Hg v človeški organizem; še posebej zmerni moramo biti pri uživanju vseh vrst kiikmakov in vijoličastih kolesnic - kulinarično najbolj kvalitetnih vrst, katerih pa zaradi zelo visokih _Al Sayegh-Petkovsek et al.: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih ... vsebnosti omenjenih elementov ne smemo zaužiti več kot 0,05 oziroma 0,4 kg v enem tednu. Zelo zmerni moramo biti tudi pri uživanju sicer v prehrani ljudi najbolj pogostih in cenjenih vrst - jesenskih gobanov, vseh vrst dežnikov in pravih štorovk; le-teh smemo v tednu zaužiti približno 0,5 kg. Zaradi najnovejših smernic WHO/FAO, ki zaradi različne strupenosti anorganskih in organskih oblik As zahtevajo njihovo ločevanje, celokupnih vsebnosti As (le-te smo določali mi) v tem poglavju nismo upoštevali; vendar pa za As velja, da se ta najverjetneje v večini vrst gliv (med njimi so tudi kiikmaki, betičasta prašnica in orjaški dežnik, ki najbolj kopičijo celokupni As; glej preglednico 3) preoblikuje v arzenobetain - zdravju neškodljivo obliko As (BYRNE et al. 1997). Upoštevaje vsebnosti proučevanih težkih kovin je neproblematično uživanje gob iz rodov turkov (dedov), lupljivk, polstenk, večine golobic, sirovk ter pravih lisičk, ki težke kovine ne kopičijo prekomerno. Glede na to, da se težke kovine najbolj kopičijo v trosovnici (MELGAR et al. 1998), je priporočljivo, da se pri vrstah z največjim akumulacijskim potencialom trosovnica odstrani. Ker so pri nekaterih vrstah užitni tudi beti, smo za primerjavo med obema organoma primerjali vsebnosti težkih kovin v betu in klobuku devetnajstih naključno izbranih gobanov, dedov in peščenk (slika 1). Ugotovili smo, da so povprečne vsebnosti težkih kovin (izjema je Pb) v klobukih statistično visoko značilno višje kot v betih (t-test za odvisne vzorce, n = 19; Cd: t = 11,55, p<0,0001; Hg: t = 9,95, p<0,0001; As: t = 7,47, p<0,0001; Pb: t = 0,9318, p = 0,36), kar je v skladu z že poznanimi dejstvi {ibid.). Uživanje betov določenih vrst gob lahko nekoliko poveča količino teh vrst, ki jih je tedensko dopustno zaužiti. Vendar so za večino vrst užitni predvsem klobuki, med vsebnostmi vseh kovin v klobukih in betih pa obstaja visoko značihia pozitivna soodvisnost (p<0,001) za vse kovine (korekcijski koeficienti so podani na sliki 2); zaradi racionalizacije dela je zato dovolj, če meritve težkih kovin v prihodnje opravimo le v klobukih izbranih vrst, prihranjena sredstva pa namenimo za vključitev večjega števila vrst v monitoring vsebnosti težkih