IClT * '1UI! Prosimo, poglejte na ' ^ poleg naalova za dan, ko % *>čnina poteče. V teh časih %> povišanja cen, potrebn-\ \ sodelovanje. Skušajte 0 ' tno vnaprej plačano. 1 V % " Nt ^ ^ ,tev. 168 GLAS NARODA Iisf-sloveffekih cfelavcarv Ameriki. Reentered as Second Class Blatter September 25th 1940 at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. 1 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 31, 1943. — TOREK, 31. A YOU STA, 1943. VOLUME IX — LETNIK LZ, RUSI ZAVZELI TAGANROG Rdeča armada je na razdaljo 52 milj razbila nem »ko južno črto in zavzela najmočnejšo nemško trdnjavo Taganrog ter osvobodila nad, 150 mest, trgov in vasi. — Rusi so samo 40 milj do Mariupola V svoji največji zmagi v poletni ofenzivi so Rusi pod poveljstvom generala Fedorja Ivanoviča Tolkuhina prodrli dale« v nemško črto malo višje proti severa, draga armada pa je namočila od vzhoda. Taganrog in ga po ljutem boju zavzela. Na severu so Rusi zavzeli Veselo Voznesenko, 28 milj za-padno od Taganroga. Nemci so bili popolnoma poraženi ; oni, ki niso mogli pobegniti, so bili obkoljeni s tanki in motorizirano infanterijo. Rusi so napredovali v Done-eevem (bazenu tako daleč, da i-ntajo samo še 40 milj do Mariupola, važnega pristanišča ob Azovskem morju. Taganrog je večje mesto kot Ordt ali Belgorod, kateri mesti so Rusi z&vzeli v prvib svojih velikih poletnih zmagah in je le aualo manjši kot Harkov. Taganrog je imel v mirnem času 190,000 prebivalcev, je imel več jeklarn, mnogo tovarn, mlinov, us n jam in ladjedalnico. Nemci so se trdovratno držali v Ta-ga n rogu nad 22* mesecev. Padec Taganroga je v svojem V posebnem dnevnem povelju na-^aianil maršal Josip Stalin. Zavzetje Taganroga je za Ruse veKiraiiakegs pomena, kajti sedaj je v nevarnosti vsa nemška armada v Donecevem bazenu. Padec Taganroga je prišel nepričakovano in za Stalingra-dom je to največja ruska zmaga, kajti med Taganrogom in reko Mius je bilo zajetih neznano število Nemcev, ki bodo v je t i ali pa ubiti. Rusi pa so tudi napredovali pri Briansku in Sevsku, kjer so zavzeli nad 50 obljudenih krajev. Nemci so poslali v boj svojo rezerve ter so v 17 protinapadih izgubili 2000 mož. Najbolj so napredovali južno od Pevska, pri piutor Mihajlov-skem, kjer se združujeta Železnici iz Kijeva in Harkova. Velike uspehe so Rusi dosegli tudi pri Harkovu, kjer so osvo-Ibodili več vasi. Na tem kraju so (bili v teku boji 6 dni in so bili Nemci skoro že obkoljeni, ko so naglo pobegnili. Rusko poročilo pravi, da je južno od Har-kova bilo ubitih 1000 Nemcev. Medtem ko je zmagovita rdeča armada, ki je zavzela Taganrog, pričela zasledovati bežeče Nemce, je artilerija pričela obstreljevati Novorosisk, da uniči zadnji preostanek nem-feke armade ob Kubanu na Kavkazu. Sedaj so Rusi od Tagasroga do Sevska na dolžini 400 milj v Ukrajini. Stalin je ukazal moskovski garniziji, da v proslavo zmage pri Taganrogu odda iz 124 topov po 12 strelov. Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da so Rusi vdarili od Aimvrosijevke, 50 m eeverozapadno od Taganroga s tanki, kavalerijo, motorizirano infanterijo in močnimi oklo-pnimi oddelki ter artilerijo in velikim številom aeToplanov. Zdrolbili so močno nemško o-bramfbo, vdrli daleč v sovražno zaledje ter so prišli do Azov-skega morja pri Veselo Vozne-senki, zapadno od Taganroga. |0b istem času je druga arma- Vojno stanje na Danskem da naskočila Taganrog od vzhoda in ga zavzela. Nemci so, kot običajno, pade« Taganroga naznanili prej kot pa Rusi, refkoč, da so ga izpraznili po izdelanem načrtu, veliki nevarnosti SStalin, ki je važno industrijsko mesto 75 m severozapadno od Taganroga. Nemci se bodo morali umakniti do reke Kalmus, ako nočejo i>! t i najeti. ITALIJA OKUŠA BOMBE Včeraj so zavezniki bombniki iz severne Afrike nadaljevali svoje uničevalno delo v Italiji ter so razbili železnice v Kala-briji, pa tudi železniško križišče Orte'GO milj severno od Rima ter Torre Annunziata, v jugovzhodnem kotu Napoljske-ga zaliva. Zavezniška radijska postaja v Alžiru je posvarila Italijane, da bodo zavezniške zračne in pomorske sile vpadle v Italijo, 'kadar bodo hotele in lahko pride vpad od zapada ali od juga. Sinoči je National Broadcasting Company v New Yorkn sporočila, da je od zavezniškega glavnega stana v Afriki prejela obvestilo, da se nemške čete še vedno prevažajo skozi Rim, vsled česar iz vojaškega , stališča ne more biti odprto mesto. Stockholm, 29. avg. — Kakor se glase poročila, ki so dospela semkaj, je Nemčija proglasila vojno stanje na Danskem vsled revolte, ki je izbruhnila, že pred več dnevi po celi deželi. --- Nemce je najbolj zadelo, ko jaki kraljeve gaAle. Vojaki so so danski mornarji sami poto- se uprli nacijem in sledila je pili svojo mornariško floto v prava bitka. pristanu Copenhagen«. Predi Na dveh trgovskih ladjah, ki tem dejanjem, ki je slicen one-j^ ge izmnznile y šved^e vode mu, ki so ga zavrsili francoski neopažeile, je bilo veliko števil lo beguncev, med katerimi jp bil menda tudi premier Danske, Eric ScavenLus in več čla-I nov kabineta. mornarji, so se vršili po ulicah •Copenhagena boji med danskimi mornarji in nacijskimi četami. Mornarji so na ta način zadržali nacije, da niso mogli preprečiti uničenja danske flotile. Danska je imela 67 ladij v svoji floti in poročila pravijo, da je od teh ušlo kakih devet ladij v švedske vode. Na teh ladjah so pobegnili mornarji. Ubežne ladje so pristale v južnem švedskem pristanu Lands-krona. Ognile so se srečno nemškim izglodniin ladjam, ko so vozile skozi razmeroma o-zek kanal Kattegat. Švedi so ladje zastražili in moštvo interni ralL Associated Press je poročal, da je neki očividec povedal o (bojih med dfinskimi mornarji in naciji, ki so vdrli v pristan, da rešijo ladje pred uničenjem. Do bojev je prišlo tudi v barakah, kjer so nastanjeni vo- Dvainsedemdeset let stari kralj Kristjan X. se menda nahaja, kot jetnik v kraljevi palači v Sorgenfri-ju, ki se nahaja 10 milj severno od Copenha-gena. Rečeno je bilo tudi, da je kralj odstopil, toda ta vest še ni potrjena. Danska nudi najkrajšo pot invazije proti Berlinu in je zato za Nemce velike važnosti. Danski poslanik v Washington je izjavil, da bodo Danci pozdravili zavezniške čete, Če vderejo na danslffr wmljo, kakor osvoboditelje. Danska je dejal, se hoče po vojni povrniti zopet v svoj status demokracije in ne mara nacijskega novega reda, čeprav so naciji bili prepričani, da so si vzpostavili na Danskem nekakšno vzorčno podrejeno deželo novega reda. Posledice zračnih napadov na Hamburg in Berlin Bern, 26. avg. (ONA) — V današnji Berner Zeitung poroča švicarski trgovski popotnik, ki se je ravnokar povrnil iz Nemčije, naslednje o posledicah angleških zračnih napadov na Hamburg: 1 'Kamorkoli greš danes v Nemčiji, boš srečal Hamburža-ne, ki begajo sem' in tja in iščejo streli« pri prijateljih in sorodnikih. "Tri tdctoie po porušen ju mesta je Haxitourg še vedno po- 500,000 Slovencev pregnanih Časnikar Berg Holt pravi, da se ceni, da je b ilo vsega skupaj 500,000 Slovencev pregnanih iz njihovih domov takrat, ko je bila dežela razkosana in razdeljena glavitni predmet vseh raaagovo-' Gasolinska racija rev in ona stvar, okoli katere: Washington, 29. avg. — Rase sučejo miali vseh Nemcev.! cijoniranje gasolina na vzhodu Že prva poročila o hamlburški bo vsekakor ostalo pri starem, katastrofi so prevzela vse du- ko pride okrog prvi september, hove, toda pripovedovanja oči-, Tako je dejal vladni direktor vidcev, kj so šli skozi ta pekel za, motorno kurivo, in zdaj romajo skozi Nemčijo, | Možnost je, da bodo odmer-so se spremenila začetni strah ki gasolina končno povišani, to-v brezdanjo grozo, ki danes dr-' da vzelo bo najbrž več tednov, svojih krempljih pretežni če ne celo mesecev, preden bo 1 • 1 i_____ _ "I____ _ _ ' m^uiV/^Jlrk 4 r> ITTTAell Don Sturzov nasvet zaveznikom New York. — Italijanski duhovnik in pisatelj don Luigi Sturzo, ki je v letu 1919 ustanovil v Italiji Demokratsko popularno stranko, ter je bil še pred tem tajnik Italijanske katoliške akcije, svetuje zaveznikom, naj upoštevajo podtalne sile protifašističnega gibanja v Italiji in njegovo svarilo, ki je združeno s tem nasvetom, namiguje, da druge poti za pridobitev italijanskega ljudstva ni. Stulzo je ubežal iz Italije v letu 1924, ter je smatrali za duliovnega vodjo italijanskega protifašističnega gibanja. (Sturzo pravi v svojem članku, da vidi veliko vprašanje v tem, kakšen ideal naj bi kedaj predstavljala kralj Viktor Emanuel in Badoglio, če postaneta jutri zaveznika našega Eisenhowerja, ki v Italiji zastopa Roosevelta in Cburehila. Ali bodeta sina t rana za ideal demokracije, svobode in splošne ljudske volje? Zelo drzno odprto piše Stur-zo, ko pravi, da sta kazala London in Washington vedno velik strah pred ideali in pred onimi, ki so zagovarjali take ideale. Gledali so vedno za prilike kompromisa s komurbodi, magari s Oianom, Grandijem Federzonijem in Bad ogli jem, s pogojem, da more katerikoli od njih postaviti v ospredje kralja ali pa njegovega sina. Ti gospodje pa, pravi Stur-zo, niso v položaju, ki bi jim dovoljeval, da stopijo na plan z 'banderom anti-nacizma in antifašizma ter anti-germani-zma v Italiji, ter da bi zaklica ii, kakor Julius II. z vsemi od porniki:"Ven s sovražnikom!' * Samo voditelji podtalnega gibanja v Italiji morejo to storiti, poudarja Sturza, ter oni, ki se nahajajo zunaj italijan- skih meja. V tem so mišljeni antifašisti, ki se niso nikdar kompromitirali s fašisti in so vedno trdno stali na braniku za svoje ideale svobode in demokracije. To so seveda politični izgnanci in vsi antifašisti, ki so se izrekli za Združene narode in so z njimi tudi koope-rirali. Italija je danes v položaju, ki ji lahko prinese še hujše pre-iskušnjo, kot jo je doživela Francija. Nemci imajo dobre vzroke, da držijo svojo črto ob reki Po in v Beneško-istrski zoni, ter ob drugih strategičnih točkah. Angleško-ameriške sile danes še niso pripravljene, da bi preprečile te nemške manevre v Italiji, pa če bi Badoglio tudi dovolil Eisenhowerju, da nadaljuje neovirano s svojim prodiranjem. Italijani od svoje strani enako niso pripravljeni, da se postavijo Nemcem v bran. Italijanska armada ni niti vojaško niti psihološko usposobljena za to, kar se je nenadoma in nepričakovano pojavilo po 25. juliju letos. To seveda pomeni, kakor piše Sturza, da mora Italija postati pozorišče nove vojne, vse bolj uničevalne, ko so ibile njene dosedanje vojne in ta vojna Ibi morala trajati tako dolgo, da bi zavezniki potisnili Nem- ec iz Italije. Ce hočejo torej zavezniki pridobiti Italijane, da postanejo njihovi zavezniki proti Nemčiji, je potrebno, da se jih pridobi, kot take prej, kot se jih prisili k predaji. Ljudje naj se približajo zaveznikom na podlagi človeškega in velikodušnega sentimenta in ne iz strahu ter prisiljeno. Sturza pri tem seveda nič ne omenja "dobrot", ki so jih in jih še delijo Italijani svojim sosedom, njegove srce bije za italijansko ljudstvo, vendar pa poudarja, da kralj Viktor Emanuel in Badoglio nosita soodgovornost za fašizem v Italiji in nista torej primerna voditelja, ki naj bi Italijo očistila fašizma ter jo privedla v zavezniški tabor. Značilno je, ko pravi Sturza, da se Washington in London bojita ljudstva. Ameriški tisk piše malo o odporih v Italiji in o sestradanih in nevarnih množicah ljudstva 1— tudi ne vidi v Italiji voditeljev in škoda je res, da ne morejo iti tja in ^ih fotografirati ter in-tervjuvati, kakor v dobrih starih časih fašizma ... od ljudi se torej ne pričakuje ničesar. Sturza, ki pravi, da je živel v Italiji 30 let med ljudstvom— med1 delavci, kmetici,-študenti, profesorji, itd., ima še vedno zi^v del prebivalstva "v vsakem po-j mogoče to izvesti sameznem nemškem mestu. | Glede vprašanja vozarjenja "Berlinčani od takrat naprej za zalbavo je rekel vladni u-niso imeli več nobene mirne u-[radnik, da ne more odgovoriti, re. Vsak večer napolnijo kovč- če bo isto dovoljeno ali ne s ke z najpotrebnejšim in pobe-, prvim septembrom, gnejo v gozdove v okolici. . ,,VT „ .. ' Od mrtvih je vstal. . . 'Nemogoče je reci, ali so. Ynr]f _ jfo^ Jteliee pripovedke Haroburzanov res-: Harrin^on je dobila 6. maja mene ali ne. Oblasti jih mti n* od Vojnega urada obvesdlo, da potrjujejo, niti dementirajo. je m >n ^ ^ y ^ z Res pa je, da so ti begunci pra-fJ i ^ je ^^^ vi noMtelji panike ; kamor pri- ddb"ia oj svojeffa -pokojnega" dejo, sinjo grozo in strah, | moža sporočil<)j da ^ živ in si_ . . „ loer se nahaja v japonskem 2^T7721 m Ve° ; vojnem ujetništvu. Žena, ki je nemških cet j bila že več kot lcto dni smatra_ Zavezniški letalci, ki so se na za vdovo, je dejala, da je vrnili s poleta preko južne Ita-j vesti neizrečeno vesela — po lije, so sporočili, da na južnem eni strani, po drugi jo zdaj glo-koncu Italije, v Kalabriji, ni je skrb, kako ravnajo z njim nobenega Nemca več. i Japonci v ujetništvu. Huda nesreča na Lackawanni Brzovlak Delaware, Lackawanna in Western železnice je zavozil v tovorno lokomotivo blizu Wayland, N. Y., v Stusbčn okraju. Kotel lokomotive je eksplodiral in 23 potnikov je mrtvih in okoli 60 poškodovanih. Včeraj« se je dogodila velika nesreča v bližini. Wayland, N. Y., ko sta se trčila brzovlak Delaware, Lackawanna in Wester železnice in tovorna lokomotiva. Brzovlak je skočil s tira. Vlak je vnzil iz New Yorka v Buffalo in Chicago. Na vlaku je bilo 500 potnikov in nesreča se je dogodila kake pol milje od Waylanda, ko je tovorna lokomotiva prehajala z enega na drugi tir. Brzovlak je vozil z največjo naglico, ko je zadel ob lokomotivo. Obe lokomotive sta se preo/brmli. Brzovlak je bil sestavljen iz 15 vozov, dva poštna voza in 13 potniških voz. Wayland, N. Y., je v Steuben okraju, na črti med Hornell in Geneseo, približno 300 milj od mesta New Yorka in 85 milj *»d Buffalo. Nesreča se je .prigodila včeraj ob 5.30 popoldne. Ubitih je bilo najmanj 23 o-seib in okoli 60 ranjenih. Največ ranjenih trpi vsled opeklin od sopare, ko so popokale cevi. iMed ubitimi je mnogo mladih žen in deklet, ki so se kot prostovoljke peljajena farme, da pomc^^o^pbspravfj^ftTpol jske pridelke. Ubita sta bila tudi dva otroka. Wayland je majhna vas in ninja svoje bolnišnice, zato so prišli na kraj nesreče zdravniki in bolniške strežnice iz bližnjih mest. zaupanje v ljudstvo. On se je sukal med ljudmi, ki so bili socialisti, prostozidarji, katoliki in kaj še vse — samo med stvom in fašizmom, ter se pri-fašisti ni bil doma, ker je proti-fašist. Njegov optimizem je torej posledica njegovega občevanja in sožitje z množicami, radi česar tudi polaga veliko upanja v italjansko ljudstvo. Sturza pravi, da je v interesu zaveznikov in Italije, da A-merika in Anglija spremeniti svoje smernice glede Italije v pravem času, kajti posledice nepravilnih smernic in stališča 'bodo prizadevale celo Evropo. IZaniiirivo je njegovo izrecno svarilo glede deljenja Italije o-ziroma njenih ozemelj. V tem so označene meje in kolonije, ki jih je posedovala Italija pred fašizmom — torej potemtakem rej potrebno, da se potegne črto med italijanskim ljudstvom in fašizmom, ter se prizna, da je bilo to ljudstvo žrtev fašistične dominacije in to celo dlje časa nego narodi, ki so sedaj pod naci fašistično o-kupacijo. V tem oziru naj bi torej imeli Italijani prednost recimo celo pred nesrečnimi narodi, katerim je nacifašizem napovedal narodno smrt in so vojaki, ter civilisti, rekrutira-ni iz nemškega in italijanskega naroda, izvajali ta okrutni na-' črt v lepi vzajemnosti. Sturza končno tudi konšta-. ESKPLOZIJA UBILA 15 MAJNERJEV Birmingham, Ala., 29. avg. Petnajst premogarjev in trije člani rešilne posadke so bili u-biti, ko je nastala eksplozija pri tukajšnji Republic Steel Corporation majni.Okrog 26 o-seb je bilo ranjenih. Eksplozija jo povzročil plin. VeČ kot sto mož se je srečno rešilo, med o-nimi, ki so ranjeni, so nekateri strašno ožgani in bodo morda še podlegli opeklinam Ated mrtvimi premoga rji je tudi rudniški inšpektor in pa nadzorovatelj S^vreton majne, ki je šel v gorečo majno z rešilnimi posadkami, da pomaga spraviti može na varno. GROF CIANO JE BIL PRIJET NA MEJI tira ustanovitev nemškega, ju-; Poročilo, kije prišlo iodčrtuje, da pe bodo morali Italijani požirati zaničevanje onih, ki jih bodo zmerjali, da so po na turi izdajalci, bo naraščala v Italiji mr-žnja napram Angjiii in Ameriki — ist rezultat bi imele politične in moralne reprisaiije napram Italijanom od strani narodov, ki jih je mučil in tlačil italijanski fašizem. Po Sturzovem mnenju je to- renc, kot jih obdržuje Roosevelt. Washington in London, zaključuje Sturza, sta zavrnila "svobodna" gibanja vseh dežel, ter skušala demoralizirati gibanje "Svobodnih Franco-zciv". Ali jutri se fee lahko znajdeta pred gibanjem z o-bratnim listkom iz Moskve. ljanskega in španskega denar- Pri izpraševanju ie izpovedal, da je iz Rima potoval z avtomobilom in prišel 20 milj do San Remo ob Ligurskem morju in 13 milj od francoske meje. Nato pa je potoval z vozom do Ventimiglle, štiri nuTje od francoske meje, kjer je bil prijet, j / Isa nhai mor »v j^S na dan dobivat«. . J) C 'GLAS VAS ODA" I A PO rO&ZK NAKAVNO0T HA DOM ČITAJTE, KAE VAB ZANIMA "GLAS NAHODA" j-_NBWJTOBg TUESDAY, AUGUST 31, 3,943 1 V8TANOVLJKN L lMt GLAS NARODA ~ ,, ..(VOICR ur THE PEOPLE" 99 Ifr Pfuu^m Ooopany, (i Oorpmtlot) rruk Sakaer, PrMtdcot; Ime Hud«. Treasurer; Joaepb Lapatt. 9m. o« Bm eonmi« ud ai)ttr«8le at abm ome*n: Sie WEST 18th BMHBE*. HBW YORK U. N. Y. 50th Year "Glti Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. SubscTtpflgp Tsarty |7. Advertisement oil Agreement. EA CELO LBTO VtUA LMT ZA ZDRUŽENE DRŽAVE D* KANADO: _»7.—i gA POt. LETA tSJO; ZA ČETRT LETA »2.—. '•Glas Xaroda" Uhaja Tsafct dan timceang sobot, nedelj m praznikov. "GLAS NAHODA- M« ffttl Htt STREET, NEW YORK 11, N. Y CHelsea 1—124» PRIČELO SE JE KRHATI -o- Jutri, 1. septembra bo štiri leta, ko je Hitler pričel drugo svetov, vojno z vpadom v Poljsko. Zmagoval je spočetka, da se je sam čudit, "kajti ena država za drugo mu je padla v naročje. Kako mogočnega se je počutil nekdanji .painter in kaprol, ko so se mu morali klanjati kralji, ki jih je ponižal prav do tal. Sedaj mu ne gre več vse tako gladko, kot je šlo spočetka. Nič več ne oznanja nemškemu narodu velikih zmag, nič več nm ne obljublja, mesta na soncu. Na svojem potu je prišel na mesto, kamor pride vsak bluffer. Spočetka doseže nekaj uspeha in se bombastično baba, toda vsaka taka bebavost se vedno žalostno konča in tu$i Hitler je prišel tako daleč, da se ne more več pred svojim narodom pofoabati, kaj je zopet napravil zadnje dni, da se bo nemški nadčlovek tem bolj zasvetil pred celim svetom. Njegov tovariš in učitelj Musso, ki pa je pozneje postal njegov sluga, je izginil s svetovne pozornice in njemu sledi sedaj Hitler po poti navzdol. Hude udarce dobivajo Nemci od Rusov, v podjarmi je nili deželah pa se dvigajo ljudstva proti nemški oblasti. Jugosla-goslavija mu dela preglavice že od početka zasedbe, sedaj so se dvignili tudi Danci, ki jih je še manj po Številu, kot je Jugoslovanov. In to zelo ovira Hitlerja v njegovem načrtu za osvojitev sveta. Čudno je, zelo čudno, da samo mali narodi pokažejo velik odpor proti osvajalcu: pokažejo junaštvo in se ne boje niti smrti, kadar se je treba boriti za svobodo. Kje je Francija s svojo štirimiljonsko armado, ki so jo razglašali za najboljšo na svetu in za nepremagljivo? Podala se skoro brez boja! In danes Francija SRAMOTNO ječi pod Hitlerjevo peto, medtem, ko so si manjši narodi stekli velike zasluge s svojim nepokornim duhom. V Jugoslaviji se bore četniki in partizani proti Nemcem in Italjanota; Ha Ceafoem se dogajajo vsakovrstne sabotaže ravno tako delajo Poljaki, Holandci, Norvežani in Danci. Na Bolgarskem se je dolgo zadrževani gnjev proti Nemcem javno pokazal. Bolgarski narod se ^ dobro zaveda, da ga je Rusija osvobodila izpod turške oblasti in se noče bojevati proti svojim bratom Rusom. Kralj Boris se je zvezal z Nemčijo proti volji svojega naroda, danes kralja Borisa ni več in bolgarski narod ne žaluje za njim, ker Bolgar nosi v sebi slovansko dušo, medtem ko je bil Boris sin nemškega očeta in sam prežet nemškega duha. Kaj je pravzaprav dovedlb do smrti kralja Borisa, še ni znano Znano je, da se je vrnil s svojega obiska pri Hitlerju v torek zvečer 24. avgusta, potem pa ni bilo ničesar poroča-nega, dokler ni nenadoma prišla vest, da je kralj zelo nevarno bolan. Poročano je bilo, da ga je vstrelil bolgarski policijski načelnik, ki mo je bil dodeljen za varstvo, drugo poročilo pravi, da je bil zastrupljen, ko je bil na obisku pri Hitlerju. Poročila iz nacijskih'krogov pravijo, da je kralj Boris zbolel v Hitlerjevem glavnem stanu in da se je s posebnim vlakom odpeljal v Sofijo in so ga spremljali Hitlerjevi zdravniki. Poročilo iz /stanfoula pa pravi, da se je Hitler v svojem razgovoru z Borisom hudo razsrdil in da ga je on hotel vda-riti. Borisovo kraljevo srce pa se je tako prestrašilo, da se je onesvestil O Hitlerju je znano, da se zelo hitro razburi in v takem trenutku izgubi še tisto malo pameti, kolikor je še ima. Tako je znano, da je nekdanji avstrijski kancler dr. Kurt FVliuschniigg skoro omedlel, ko je bil pri Hitlerju v Berch-tesgadenu, ker je od njega zahteval, da se mu Avstrija preda. (Schuschnigg seveda tega ni mogel dovoliti, toda Hitler je kmalu zatem Avstrijo zavzel brez boja. Omedlel pa je čeho-slovaški predsednik dr. Emil Hacba 4. julija 1939, ko je na Hitlerjevo povelje prišel v Berlin. Hitler v svoji jezi podivja, česar se marsikdo vstraši in zato je tudi lahko mogoče, da se je kralj Boris nad Hitlerjevim kričanjem tako prestrašil, da ga je zadela kap in je štiri dni zatem umrl. Tako Hitler postopa s svojimi prijatelji in zavezniki in želimo samo, da bi s tem svojim delom še nadaljeval in delal hitro. SMRTNA KOSA V Ohicagu, HI. je umrla rojakinja Lucija Jurca. Stara je bila 53 let in doma iz Tubo j pri Smledniku na Gorenjskem. ALI PRISPEVATE SVOJ DELEŽ EABLMDŠIVALKB za izdelovati bolniške nočne srajce—pajamas, in bolničarske uniforme. — To je Vaša priložnost. Stalno delo, dobra plača. — Za prekurno delo se plača čas in pol. Vprašajte pri: MELROSE COMPANY 365 BROADWAY NEW YORK CITY (5x> fci nosi s seboj težo 200 funtov in res izgleda kot kak sod. "/Zdi se mi," je rekel, "da so sodu vojaške sile izbili dno, sedaj pa so vzeli še sod.',' Razmerje med moškimi in ženskami V Nevadi pride V2A moških na vsakih 100 žensk, Massachusetts pa ima samo 94 moških za vsakih 100 žensk. ★ Ža vojaka ni čelade Iz Palo Alto, Cal., je bil v New York poslan vojak Thomas L. Chandler, visok šest čevljev in 5 palcev ter jako čokat. Chandler bi imel iti čez morje v Evropo. Pa je na njegov dom iz New York a prišlo pismo naslednje vsebine: *i Kot vse izgleda, nekaj časa še ne bom šel čez morje. Za mene ne morgjo dobiti dovolj velike Čelade." * Letovišče za ranjence Atlantic City, N. J., je znano letovišče. Sedaj pa je vojaška oblast prevzela več največjih hotelov, v katerih bodo nastanjeni ranjeni vojaki, da okrevajo od svojih ran. Vojaška oblast je v ta namen že prevzela 13 najbolj poznanih hotelov in veliko mestno dvorano, kjer bodo nastanjeni ranjeni vojaki. ★ Mussolini brez veljave Berlinska radijska postaja je naznanila, da je novi italijanski naučni minister odredil, da je iz šolskih knjig odstranjeno vse, kar piše o Mussoliniju, ali pa kar je Mussolini sam napisal. ★ Predsednik dober ribic Tekom svoje konference v Quebeeu sta si predsednik Roosevelt in Winston Churchill nekega dne vzela malo počitnic in sta šla ribe lovit na jezero Lac de 1'Epaule, 40 milj severno od Quebeca. In Roosevelt je vjel mnogo več rib kot pa Churchill. 75 ; ŽIVEŽA ZA CIVILISTE, — PRAVI P. D. R. Washington, t—» Predsedniki * " ših zvez v med-ameriški solidarnosti. Kot šef Vojno ekonomskega »urada, enega od najvažnejših »in najbolj bistvenih državnih uradov za nadaljevanje vojne. bil Mr. Wallace zmeraj pred očmi ameriške javnosti, dokler ton ni predsednik Roosevelt >Vskd njegovga spoTa z Jesse •na moč ki jo imam je ona, ka-'tm> lahko držim s pomočjo M-otfih prijatelje v.'» Pokojni senator Beveridige iz Indiane je rekel, da je gfavno delo podpredsednika "peto kolo v naši Vladi." Woodrow Wilson je smatral, da je gtavno delo podpredsednika, zraven predsedovanja v senatu, to, da čaka na Roosevelt je izjavil, da so do-I ili civilni prebivalci 75% v&e-^a pridelanega živeža dežele v tekočem fiskalnem letu. V svojem četrtletnem lend-lease poročilu kongresu, je predsednik dejal, da je pripisovati pomanjkanje gotovih živil večji konsumpciji doma in v naši armadi in pošiljanja živil zaveznikom potom lend-lease. Od vsega pridelanega živeža se je poslalo preko morja Jtomaj 6% j pretiš® leta, d očim bodo pošiljke tekočega leta znabiti znašale kakih deset odst. celotno vzeto. Seveda se je poslalo gotovih živil v precejšnjih količinah. Tako se je od januarja letos poslalo 45 milijonov funtov govedine in čez 8 milijonov funtov -presnega masla. Toda pro dukcija govejega mesa v tem času je bila tolika, da je ta količina lend-lease meša znašala komaj «i odst. celotne pro- ""»'i i- V . -■ t KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEM NARODOV 2." Stane same i »"Knjiga je trdo vezana in ima 621 atrani^l Recepti so napisani ▼ angleškem Jedka; ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki nm je kaka Jed posebno v natadi T* knjiga je nekaj posebnega za one, ki še zanimajo za kuhanje in ho»jo v njem čimbolj izveibati in IzpepolnitL KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 21* Xert im Strwt *** Ycfr* U, F. T. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA - ....... ■ Sjirejtetna možke ih žeitokč v lfetih od 16. do 50. iri otroke do ! 6. leta starosti: Članstvo; 62tQQ0. Premoženje; $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. La^rndalfe Ave.. Chicago, ill. *'-- - - «vv ci.,.v: r -, r=L. • .t^ -••re c: "^JFt: mm Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jexeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * Spavaj Milka MoJa Orphan Walts * Dekle na vrtu Oj, Marička, pegljaj * Bar«ca Mladi tapetane * Gremo na Štajersko ŠtaJeriS * Appy Polk 9 Ce os tujeui * Slovenian Dance Vanda Polka * Židana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka ¥ Zvedel sem nekaj Ko ptičlca ta mala * Pojdi z menoj Dol s planine * Kadar bog ti vandrat Sel ^"ZVEZEK 10 SLO-VOSKIH PESMI za piano-fcarmonfko za Si. Po 25c kbmad MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri: - Knjigarni Slovenic Publishing Co. "" New York It S. YT " 21« W. 18th Street RAZGLEDNI K REKORDI Lepe Melodije! ftt. M871—Na Marijane«, polka Marička pegla-—polka Dtumene University. ___tamburica orkester St. M57S—Terezlnka polka t ; jja p^anlncah—vatfek * Jerry Koprlvfiek in orkester Za to*, oenlk ln cene ploM m obmlCfe na: UOBN MAltSlCH. Inc., 463 W. Cnd St, New York ^mrt presednika. John A<3ams, ki j© bii prvi podpredsednik, in mogoče najbolj aktiven od vs*eh pred Henry Wallaoeoiri-je gledal s polnim cinizmom na ^voje dolžnosti. Smatral je. da "je to mesto najbolj nevaš-lno od vseh, kar si jih je človek izmisli]1." Toda naj si bodi kakoršna koli važnost tega mpsta v via-' di, in naj ima Wallace ali ne, Mr. Wallace bo vedno Mr. j Wallace, — trdijo Washington-j ?*ki opazovalci, in m'esto pod-j predsednika bo, kar je zmeraj bilo, dokler ne pride na to me-' sto zopet človek Wall a cev e' veličine^ -r- PtLJS. I PROSLAVA USPELE KAMPANJE. iPretekli četrtek je bila veli-'ka proslava v Bayonne, N. J., ko je bila zaključena kampanja «a prodajo vojnih bondov, ki jih je fcilo prodanih za 81 mili-Ljonov dolarjev. Za ta zneeefe '•so kupili bonde prebivalci dr-1 zav© New Jersey tujega izvora. I^Za to vsoto je mogoče za a-m'erič.ko mornarico nabaviti -200 PfT čolnov, ki so tako zelo važni v moderni vojni na •morju. Na tej proslavi je bil glavni ■govornik mornariški podtajnik Ralph A Bard, je povedal, ■da je bila za tuje skupine v1 državi New Yotk -določena vso ta $40,000,000, toda ta vsota je bila podvojena. In za vsoto prodanih vojnih bondov bo mogoče zgraditi 200 PT čolnov namesto 100, kot je bilo določeno. Naši naročniki Naši naročniki, kadar nam pošljejo naročnino, navadno, vedno kaj zanimivega pripišejo in vedno nas veseli, kadar kdo pove svoje "mnenje glede lista ali pa o čem drugem. Iz Vukonft, Pa., nam je Mrs. Mary Kosec poslala en dolar za naročnino ter pripomnila naslednje: "Pošljem Vam en dola'r, četudi sem Vam pisala, da mi ne pošiljajte več lista, ko mi po-tefče nartočnina, 'ker sem že stara in težko "berem, pa tudi1 težko plačam. Težko mi bo (brez Vašega lista, ker ga že be-'rem 42 let in zdaj mi je eno leto manj kot 80. ' *1 Hvala za "«las Naroda", najboljši slovenski list." j Mr. M. Jontez iz Detroita, |M5oh., pa piše naslednje: I "Pošljem naročnino za pol leta in vas vse lepo pozdravim (in želim, o umrl tudi list. Mladina je tako izgubljena za slovenski narod." Mr. R. Čeligoj iz No. Brad-docfc, Pa., pošilja naročnino ter zraven pripomni: "Ker je zadnji čas, da plačam naročnino, Vam pošljem $4. Kar čudno se mi zdi, da niste lista podražili že prej. Ker ne vem, kolibo sem dolžan za nazaj, Vam pošljem $4, pa zaračunajte, da .bo prav." + Sod je prišel k vojakom V Fort Tliomas, Ky.. se je te dni pri valil "sod" in je rekel : "Tufcaj sem." Ta sod je Edward Pitchard, i r Podpre dsedništ v o , yTonesom, šefom Finančne kor-[poracije za obnovo, v pogledu načina kupovanja vojnih materialov, odvzel njegove moči, ■urad reformiral in mu dal drugo ime ter poetavii drugega ■ šefa. , Politični nasprotniki Walht->tse-a, katerih je mnogo, sb bili | zelo veseli z ukrepom predsednika in so takoj'začeli prero-I kovati, da bo podpredsednik in vse, kar on predstavlja, kmalu ' pozabljeno. Toda veselje v ta- -•boru njegovih nasprotnikov se še ni potolažilo, ko je Mr. Wal- ? , lace zopet izstopil s svojim pr- ] j vim govorom iz cele serije, ki ' • jih drži okrog po deželi in ki J so bolj močni in boli brezkom- . promisni kot oni, ki jih je dr- * žal prej v prid New Deala. ( Zve®da Mr. WaJlace-a se je zopet začela dvigati, po?ebno v delavskih vrstah in med liberalnimi elem'enti. Njegovim \ prijateljem ti zadnji govori po- { menijo mnogo, ker je oČividno, . ] da jih je predsednik Roosevelt -odobril. , Tgibanje o politični bodoč- ! J-nosti Wallaoe-a je zelo živah- j no; pridle po vrsti takoj za tifci tbanjem o predsedniku Koose-v<4tn in o njecrovi mogoči četrti izvolitvi. <3ovori se, da postaja zmferaj bolj važen na domači fronti kot administrator ' za hrano — poprej je bil minister za poljedelstvo in se je zmeraj tesno baril s poljedfeT-cem in njegovimi problemi — " ali pa za kako drago isto tako važno mesto. Drugi zopet go-; voriio, da je politično mrtev j in sicer toliko v tej vladi, ko-Jii likor kot demokratski kandi-J dat ki naj nadomesti sam sebe. Toda MV. Wallace in mefeto podpredsednika ^e ne smejo ' mešati. Wallace bi verjetno kot zatsopnik navadnega člo- ' veka in zagovornik najbolj ši-! >*xykih socialnih pridobitev za ' 'ves narod sam prispel na po- kot velik ameriški so- . cialni mislec in celo brez prt-jstiža niegovega sedanjega mesta. Kot podpredsedniku mu je njesrovo mesto dalo uradnV nrestiž, toda malo več kot to. Kot admini strati x*no mesto •ima podpredsfednistvo še vedno zelo omejeno moč; to je mesto, ki ga ie kot zadnjo misel vstvarila konstitucionalna k on 1 vencija pred več kot 150 leti. in za katero misli neki novejši . T>oznavalec konstitucije, da ga . fe treba odpraviti. ■j Pred kratkim je neki- pisa- ■ telj magazinov trdi!, da so se t po večini podpredsedniki po > čutili nesfecne na svojem me-t stu- Jahn N. Garner tega niti nI skrival. Rekel je, da "edi- Mesto podpredsednika Zdru-] ženih držav je malo čudno.1 Tisti,, ki ga zavzema, je robran od naroda in ima samo eno dolžnost: predsedovati v senatu. Njegova 'edina pravica je dati odtočilen glas v senatu vi slučaju enakosti glasov in še' ta njegova odločitev je lahko! farno pozitivna. Splošno se veruje, da ima vsalk podpredsednik up in že-j Ijo postati predsednik Združenih diržav m da Se tako tudi mnogokrat zgodi. V rfcsinci pa jih je od 33 ljudi, ki so bili na tem mestu, samo 9 prišlo do, Bele hiše in od teh jih je 6 pri-' šlo, kpr so predsedniki nepričakovano umrli. Malo je podpredsednikov, ki so zapustili dolg spomin radi stvari, ki so jih naredili, dokler so zavzemali to m'esto. Pokojni Thomas R Marshall iz Wil/sonovega časa je v spominu samo po tem, ker je bil zelo duhovit, in kot čioveft ki je rekel, da kar ta zemlja rabi,] je dobra cigara za pet centov. Oharles G. Dawes, ustanovitelj, kompliciranega Dawes Plan, J ■je najbolj v spominu radi tega ker je kadil čudno oblikovano pipo. Charles Curtisa so manj poznali radi mesta, katerega je zavzemal; temveč so ga poznali radi njegove sestre, gospae Dollv Gann, je ki je hotela voditi v Washingtonu družabno življenje in zato, ker je bil bil Cnrtiss indijanskega po-j rekla in ker je znal jrovoriti je-jzik svojih prednikov. Zato pa je podpredsednik Henry A. Wallace izjema v ! več poarledih. Njegovo življenje ni bilo samo polno uradnega delovania. ki ga je držalo stalno nred javnostjo, temveč *ra Velik del javnosti danes 5-matra kot -enega davnih vodilnih politikov New Deala, ki -likah bolj poznanega kot katero koli drugo amerikansko osebo. Nje/rova potovanja po Latinski Ameriki so tudi zHo Vflfrwi rurli refrdMoniB Važno za naročnike Poln; na»!«v» Je rmtvidno 4* tdm imate plačano naročnino. — Prv fttevllka pomeni mesec, draga te. In tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in stro fckov. Vas prosimo, da skušate pra vočasno naročnino poravnati. Po fifjite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte na&emu tastopnikn M v Vašem krajo. Zastopnik bo Vam naročil potrdilo za plačano naro-■ (nino. " Califonkfa: Han Francisco, Jacob Laushla* Colorado: Pueblo, Peter Culi* Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolis: Fr. Marklcb Illinois: Chicago, Joseph Bevčič* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Jollet, Jennie Bamblcb La Salle, J. Kpellch Mascoutab. Martin Dolenc North Chicago In WaUkegan, Math WarSek Maryland: Kltxmlller, Fr. Vodopivee Michigan: Detroit, L. Plankar« Minnesota: Chisbolm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis OouSe Gilbert. Louis Vessel Montana: Roundup, M. M. Panlao Washoe. L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlct New York: Gowanda, Karl Strnlsba* Little Falls, Frank Marie* Worcester, Peter Bode* Ohio: , -- Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek, Charles Kariinger*. Jacob Besnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Loots Balant, John KumSe Youngstowo, Anton Kikelj Oregon: Oregon City. J. Kobla* Pennsylvania: , Bessemer, Jobs Jevalka* Conemaugb, J. Brezovec* Covefdale la okolica, In«. Ptteroel Export, Louis SupaMIC* Firrell, Jetty Okorn -Forest City, Math Kamin*, Frank Blodnlkar Greensburg, Frank Npvftk Homer City, Joseph Kerla Imperial, Vence Palcicb TotuMtown, John Polanta* Krayn. Ant Taufey Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ost* Pittsburgh in okolica. Philip Pfrogar Steel ton, A. B*en Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allto, Frank Skok* Sheboygan, Anton Koiar Wyoming: Bock Springs, Louis Tauchar* DHmondvWe, Joe BoUcb (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena *. so upravičeni obiskati tudi dfru-ge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.) Uk potrdifo &1L to, katero Je prejel. Zastopnike toplo priporočamo.—Uprava "Glas Naroda" § TkE fcfcW ENCYCLOPEDIA of I TJ 9 MACHINE SHOP PRACTICE g 2 ' jtoil trim pnhmte u Mm* 2 § . ^ • % nično »nanje M i HMbH' rašsnag > > kfljjw papiiw« U> Z <5 ■■■MH^^HH Z^^dJhm^ P Q ^Hraj^^H^H vie natanko, kač t*l i HB =i % EBBB^B&flBft p«jaa«eje vpore» O < HH ** *** p? SJ lESE^Hi 1». ta me- s; 1X1 ^H^H^^HB rti, nš&te , (blue WSm (Mati,; 1000 Bilk ^WgBF^^gMma^m is rteb. 570 Str. a —----------- ' Gfena $1.98 N Z Ne glede na to, ali rte šele počethik, Vkm bo t* knjiga ^ ^ sola kbriitna lb Ufa** vttflaL JMtfttfcPHE jfr S LOVE WIG PUBLISHING COMPANY Žig WEST 18th STREET_NEW YOKfe 11, N. * TRETJI VOJKI BO ITD. T&raj so se Obrali Uredniki tnjejeaienih listom v jfeW Torku v UT&dn vojnega finančnega odbora, da ee govore glede kampanje za tretji vojni bond. GlaVni govornik je bil R. Riirgess, predsednik War Finance Committee. Burgess se je zahvaiil urednikom tuje jezičnih listov, ker so bili vedno pripravljeni pomagati pri -vsaki kampanji za prodajo vojnih bondov. i ♦Zborovanju je predsedoval Nathan H. Seidrrrau, predsednik odbora tqjfejeziSnih listov. Seidman je zatrdil;, da so uredniki tuje jezičnih listov samo veseli, kadar morejo storiti kaj za ameriške ideal« in svobodo. KOVA MAŠA- V nedfeljo 29. avgusta smo imeli v cerkvi sv. Cirila na Osiiii veliko slovesnost, ko je Rev. Jerome F Sefak pel svojo prvo sv. mašo: Kaši rojaki so se zavedali velike važnosti nove maže in so prišli v polnem številu tako v cerkev kakor popoldne na praznovanje. Tudi iz drugih krajev so prišli naši rojaki, tam iz daljnega Cicero, HI. in iz države Connecticut Cterikev je bila nabito polna; mtiOgO ljudi je moralb nedeljah k sv. mašam. IPri praznovanju popoldne je bila dvorana tnnOgb pretnajhna Nad sito ljudi j"e moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Ta nova masa bo ostala še dolgo v spominu vsein onim, ki so se-je udeležffli. • > £ Novomasniku pa želimo mno tro uspeha v J njegovi-visoki vsltizbi. STRAŠNA GOSPODARSKA SITUACIJA V S&BLTI. Olasom zanesljivih poročil, ki so nedavno prišpela iz domovine, je powtafia gospodarska situacija obupna ne le v Beograd^, temveč tudi v notranjosti dežele po vaseh- •Prehrana prebivalstva je zelo pomanjkljiva, narod dobesedno strada — možje, žene in Otroci hirajo in umirajo od o-nemoglostL Skozi 45 dni v Beogradu niso razdelili prebivalstvu no-ben'e drobtinice kruha; moke tudi ni dobiti, še manj pa masti, jajc in podobnega. Glavna ljudska hrana je sedaj juha s krompirjem in fižolom, a tudi to že primanjkuje in cene so silno visoke. (Ka orni borzi more oni. ki ima srečo kupiti živeža po po naslednjih cenah: Koruzna moka — 300 dini en kg. Krompir — 200 din en I kg. Surovo maslo — 2,000 din %n kg. Svinjsko meso — 800 din en kg. Mleko — 150 din -en liter. " (Lie redko prinesejo kmetje živila na -trg. Kajbolj primanj kuje moke, iker je sami nimajo. Ako prinesejo Svež na •prodaj, nočejo spi^ejeti v za-*neno denarja, temveJ? zahteva So drugega blaga. — JTC. IZ SPOBTOB ftTAjBB&KE: (Posneto tz "J"utra '1 e dne > SŠ5. marca l94B) V visoki starosti 92 let je v Mariboru umrla vdova mestne tga zdravnika Fani Mallyjeva. roj. Mfeserjeva. Nadalje so v Mariboru umrli 66 Ifctni skla-diSŽhife dtžavnih železnic Jožef Bohinc, 39 letin tfehrihiciii n-radik Ailojz Žabkar in 67 letna zasefanica juf?tiria "Robčeva. V Vom^at 'pri iJe^kovcu je umrl 45 fetni Anton Černkovig v'Slivnici pri ifariboru pa 52 Mni Štefan Eragoš. V 63. leta starosti je preminila na praznik sv. Jožef a, Marija Sa-midbvš, po rodu Krakor^eva. V*-Mariboru so še umrli 79 letni ža6ebnSc Andrej Job in 78 7e mi je na prvi pogled zdela čudno ljubka Ne znal 'bi je ničemur boije primerjati kot zeslo lepim, odeve-teva jočim gospem, ki se ne starajo več in katerih lepota je o-hranila presunljivi čar razvalin. Imela je gospodujoč in obenem malomaren izraz, in njene sicer povešene Oci so j vsebovale očarljivo moč. Naj-I bolj me je presentil njen skriv-: nostni glas, ki me je spominjal na najrazkosnejše, globoke alfe in nekoliko na hripavoet neprenehoma od žganja omo-čenih grl "A3i hočeš spoznati mojo moč?* je rekla varljiva boginja z ljubkim in paradoksnim glasom. "Poslušaj!" I In nastavila je k ustam ve-jliko tromlbo, od kacere so ka-tkor od piščalke viseli trakovi j z naslovi vseli svetovnih časopisov, in zakričala vanjo moje ime. da ie zabučalo skozi Ve-soljstvo kakor sitotisoč gromov in se vrnilo z odmevom od naj-daljnejšega planeta. »"Vrajr," sem dejal napel pod farmi jen, "to je dragoceno!" Toda ko sem zapeljivo možakinjo boli natančno opa-zval, se mi je nejasno dozdevajo, da sem jo bil videl nekoč, i ko je napi val a nekaterim sa-ljivoem, mojim znancem. Njen • hripavi. bakreni glas je zbudil v mojih ušesih nekakšen spo-[min na oskrunjeno tromibo. Zato sem ji odgovoril s svojim zaničevanjem: Pojdi! Nočem poročiti pri-, ležnice ljudi, ki jih ne maram ^ imenovati.*' Res, po pravici sem bil ponosen na tako korajžno odpoved- Toda k nesreči sem se prebudil in vsa moč me je za-. pustila. J"Resnično,,, sem si dejal, "zelo trdno sem moral spati, da šem ta»ko preudarjal. Ah, ko *bi se moarli vrniti, kadar bdim, bi še ne delal vrč tako vestne2ra,r IKlical sem jih z močnim glasom. prosil odpuščanja in se jim ponujal, da se hočem ponižati. kolikor je ttfeba, da si -ni i služim njih naklonjeno^. Toda forezdvomtfo sem jih bil kruto razžalil, zakaj nikdar več se niso povrnili. Nepotrebuo trošenje denarja tr vojnem ča&u je podzavestna sabotaža. Vojna produkciji potrebuje vaSe dolarje; zato kupujte vo.me bonae, namesto, da trosite denar po nepotrebnem. blesteča kača, ki je dvigala glavo in hrepeneče obračala 'k njemu svoje žerjavične oči. Na tem živem pasu eo bite obešene z zopernimi tekočinami napolnjene steklenice, svetli noži in kirurgična orodja- V desni •roki je_ držal neko drugačno -steklenico s svetto rdečo vsebino, na kateri so bife napisane ^odeiSe besede: "Pijte, to jej moja kri, izbor no učinkujoči) srčni balzam." V levici pa je! nosil gosli, s katerimi fbiez-dvomno opeva veselje in bolesti in razširja v čarovnikih nočeh s vb jo nalezljivo norost. Na nežnih gležnjih so ga tiščali obroči raztrgane zlate verige in kadar ga je neugodje, (%i so mu ga povzročali, prisilijo. da je povesil oč" k tlom, je igizdavo opazovali gladke nohte j ina nogah, ki so se s veti? i- koti | N?po brušeni kamni. i Gledal me je z neutolažljivo! šalostnimi očmi, iz katerih je iijala prežeča pijanost, in mi I dejal s pojočim glasom: •"Če hočeš, če hočeš, te naredim za gospodarja duš in gospodoval boš nad živo snovjo še bolj kot kipar nad ilovico. Spoznal boš neprenehoma pre navljajočo se slast ubežati iz samega sebe, da se pozabljaš v drusrfh, in privlačevati diru-' vge duše. dokler sc ne bodo s tvojo spojile v eno celoto." Jaz pa sem mu odgovoril: • "Hjvala lepa! Kaj bi delal z druha'jo bitij, ki brez dvoma niso nič boljša kot moj ubogi jaz. Dasir&vno se včasih sra^ mu jem *yr>mftirtv, VATVfl^r nO-čem ničefear pozabiti. In če bi J to tudi n'e pOznftl, stari nestvor tvoji skrivnostni noži, tvoje sumljive steklenice in verige, ki olklepajo tvoje noge, so do-•volj jasmi znaki neprijetnosti •tvojega prijateljstva Ohrani »svoja dairila zase!" \Drugi Vrag ni bil tako tragičen in sm'esen obenem. Tudi obnašal se ni tako priliznjeno in ni bil tako nežien. lep in vonjav. Bil je velik možakar s Ši-rokikm obrazom brez oči. Težki trebuh mu je visel čez bedra in vsa njegova koža je bila po-' zlačena in poslikana z množico majhnih, Vižganih, gibčnih postav, ki so predstavljale mnogoštevilne vrste vesoljne bede. Izmozgane možičke, ki so prostovoljno obesHi na žebelj, majhne, suhe pohabljence, katerih proseče oči so še bolj vpile po milVuSčini kot njih trepetajoče roke,, stare matere, 'ki so nosile na rzžetih prsih videče negodnike, — in 5e mnogo drugih. (Debeli Vra« je bolkel s pestjo po «vojem orjaškem trebuhu; i« katerega je donelo dolgo «in odmevajoče kovinsko rozlja ♦nje, ki je končalo v votlem ®tb-'kteiju številnih človelkih Nespodobno je gnile zobe in se smejal 9 silno neumnim smehom, kakor "izVestni iljudje iz vseh dežel, ce ^o zelo dobro obedovali. Tn Tekel mi je: "Morem ti dati nekaj," kar vse obsega, kar je vsej^a vredno. kar vse nadomesti!" Itt se ie zopet tolkel po svojem neizmerne trebuhu, čigar zvočni odmev je razlagal njeswe ^rove besede: IStndoma obrnil v stran in odgovoril: svoje razveseljevanje- ne potrebujem tbede nikogar. In ne Želim ši fialostn^fe bogat-stva svojih nesreč, ki so kakor na stenskem papirju upodobljene na tvoji koži." In Vraži ca T Lagal feL ko bi Dvu krasna Vraga in ena ne manj nenavadna Vražica šo pri. romali preteklo noč po skrivnostnih stopnjicah, po katerih l>eklo napada slabost spečega človeka in na skrivaj občuje z njim. In so se, zravnani kakor na odru, ponosno postavili predme. Žvfplen sijaj je žarel od njih, da so se jasno ločili od neprosojnega, nočnega ozadja. Njih zunanjost je bila tako ponosna in tako gospo-' dujoča^ da sem jih smatral za-1 Vetkoma vse tri za resnične. ' Obraz prvega Vraga je oči-toval dvojni spol. Tn tudi telesne črte so mu bile mehke kot starodavnim Bakhom. Njegove lepe, sanjave oči, temne in nedoJočne barve, so bile po-1 dobne vijolicam, sklonjenim i pod težkimi solzami nevihte,! in njegove poilodpVte ustnice so1 bile kakor kadilmioe, iz kate-| Tih je puhtel prijeten vonj par-^umerije. Kadar je zadihal, so se zibajoči se muškatni hrošči svetili v žaru njegove šape. j Okoli njegov^ škrlatne tu-1 nike se je namesto pa?u vila OH BAU0BLAIKE: ^ 1 -" " : Skušnjave Kratka DhteViia Zgodba IJCLAS MABOg^^JOT YORK ? " Agcmsy 31, IMS _ PISMOJZ DOMOVINE ŠMtij || . -- ,'A - - -r , / Ko smo šli v I v U r ' i.,/' . V morje bridkosti »EV, KAflilWTR ZAKRAJSEK gg —^^M^^^ s Tu so prisbčena nekatera mnenja naših rojakov in S = fowkinj. ki Jih ie^vbaudj knjige prejel od onih, ki ao- =£ = Wo »aročiIi Ui prrtiUJi. To je sa/ao dd teb mnenj. = ter "d* pomanjaknja prostora ni mogoč« priobčiti vsefa. ^ Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo Šli v morje bridkosti sem prejel. In Ce povem, da' sem jo ge isti veC^r prebral do polovice in naslednji dan pa do konca, Je dovolj priznanja zu nje vselilno - * * * Greaney, Mlnn. — Sedaj, ko sem prebrala Vaio knjigo: ' Ko smo. Sli v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako. zanimive knjige nisem Se brala, kako lepo in jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje brtd-kosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporoči ti-vsem ameriškim rojakom. * • • 4 Aurora, I1L — Knjiga—Ko smo 31 v morje bridkosti SjŽeUIcT10 Ueaja' da Uk°J uaroGm Se eno za svojo • • * - % Los Angeles. CaL -r'Sprejela sem podano knjgo "Ko smo 511 v morje bridkosti' in zelo se mi dopade Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem jo rojaku, ki Jo tudi bo«e imeti. Tu poSUJam naxoSlo. • • Morgan, Pa. — VaSa knjrga zasluži vse priznanje In zato pa tudi zasluži, da pride naSim ljudem v roke • • » CoI°- - 8 "Ko smo ai V morje bridkosti ste storiU veliko narodno delo. Želim, da bi Se Stala pa vseh naSih naselbinah. Jaz ja vseni priporočam. 'Knjigo lahko naročite pri: KNJTGAk^I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. -—-:-' - " • ' . . r r -----.— , VBTAJjQVUBM L .W Je tudi poročila decembra me- I seca. Vzela je Suitarjetega Pramarfjna. Vefika dmib& inaB je bila, zda^j nas je pa ttfedno manj. Dtugi na#e rodovine so še vsi živr, namreč Pie-ter in t Zagoni tetr v Postojni. Pod o-roajem je vse 6d leti 1900 do 1996. Dozdaj so Se vsi živi. Hiše ,so brez delavcev. Iz Gorenj jih je notri čez* 20. !Nbš FraiBctelj nas vtdbo prosil,, ko je bil Se v Lttrift «aj mu podjetno naslov na vas. Večkrat siWo ga prttfiM na več na^nov, pa Sa» ni ddbil. Vedno si je mislil, če bi bil zajet, da bi priiel do vas. Kako strašno si želimo dobiti k&ko pošto od v&s, pa ni nič, ko smo pa ve^dno tako zamreženi- Kdaj bo prišel tisti čas, da bomo aopet prosti, kakor smo bili enkrat. Vsi smo 'zelo radovedni, kako je z vami in kako Se vam grodi. Sprejmite vsi dknpaj srčne poadrave od vse nase družine. Franc Orželj. " j Josepliine Baje iz Fainport,'-; O., je dobila od brata France- < ta Gnželj iz Gorenj pri Po-'! Stojni pismo, ki je bilo oddaaio'; jO, aprila letos in je prišlo po' Velikih ovinkih naslovijenki v roke. Pismo se glasi: j "Predlogi nam vsi skupaj! Ravno slučajno je prišla k nam neka gospa in po nji oddamo tO pismo- Bo>g daj, da bi pri-' šlo srečno v vaše roke. Ne vem, 6e ste še vsi živi. i Današnji časi so grozno hudii' — zlasti pa za nas Slo Vence J N^ morenio vam opisati, ka-' kor to, da smO med dvema c^irnjem^. Vendar smo docdaj. ostali s? visi pri življenju. Le enega ne vemo, namireč za, starejšega sina Franceta, ki je že tretje leto pod orožjem. Odi meseca avgusta se nahaja v Li-j bi ji. Pred enim mesecem nam,' je pisal še iz Tunizije, sedaj j1 pa ne vemo, če je zajet, ali je, mrtev. 1- k "Orugi Viktor, st^i: 17 let, jej tudi pri vojakih. Francka sej' ••GLAS NARODA" NEW YORK VSTANOVLJEN L 1SW P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. S. FINŽGAEL Preteklo je tretje leto, odkar ni slekel oklepa- Očistil je Tracijo in Miezijo divjili barbarov — močnih Slovenov in Antov. Usipali so se poprej čez Donavo, kakor roji kobilic, ropali in zasužnjevali ibtzantin&ke- podanike, da ae je tresel pred njimi sam Bizanc. Ali on jih je pregnal preko Ifcmave, da so t»e poskrili po širokih poljanah v visdko travo in zlezli v doline in goedove kakor pregnana zver. I iKolliko plena, volov in ovac, sužnjev, krepkih in postavnih, je že dal odgnati po cesti v Bizanc! Ali Bizanc je kakor morje.. Vse pogoltne, pa je Vedno lačen, nikdar ne pravi dovolg,, kakor peklensko brezno. Justinijan je delaven cesar, ali samogolten ko zmaj. Vendar njegovo žrelo bi se še napolnilo, ko bi ne vladal ob njem še nekdo drugi — Teodora! Ko se je Hilbudij domislil imena cesarice, je stisnil pest "n segel po ročniku meča. Teodora, gizdalinka, presestnica, iigravka v cirkusu — ha, taka cesarica! In tribun mora pred njo na kolena in ji poljublja nogo, tisto nogo, ki je vredna, da bi jo živo odžagali ker jo nosi na pota zločinov Oj, ljubša mi je ječmenova kaša, ugodnejša bivolova koža. na slami ležišče, milejše so mi* stre-lice Slovenov, kakor en sam tako poniževalen poljub na nogo taki carici! Junake preganja, ker so pošteni, gizdaline, ki smrde po dišavah, sprejema v razkošnih dvoranah in obsipa * častmi. Kje smo, kaj bo z nami? Hilbudij je Mosten naslonil glavo ob ksen steber in gledal na valove Donave, ki so pluli mimo dalje- ' Kaj je to? Hilbudij je o krenil glavo, razmršeni kodri, ki so t>ili zlepljeni od poti!, so se stresli. Drugi signal — in «e tertji in četrti! Vse etra že so sfe oglasile. Tabor je oživel. Završalo je, pred HMbudijevim Šotorom sredi pretorija so se zbrali stotniki. Poveljnik je šel s trdim korakom, vajenim zmag. počasi in mirno do stražnika nad vrati. Stražnik mu je pokazal z roko, da se bliža četa jezdecev. "'Sli iz Bizanea. Zatrobi, da vojaki" lele jo! Potem pojdi in oa, Florida, je ena grupa kubanskih žen organizirala svoj klub, kjer tedensko doprinaša-. jo sredstva k skupnemu napo-^ ru. Fondi, ki jih tako zberejo, oomagajo mestnemu Rdečemu križu v delu za vojsko, a zra-iven tecra članice kluba dajejo .[še velikodušno svoj prost čas ».na razpolago Povsod, kjer se ihahko najdejo grupe Ameri >j kancev, rojenih v tujih deželah »! ali pa kik so relativne ' skorajšnjega tujega porekla J od Floride, -na na sever do Maine, in zapadno do Pacifika, .I novsod se naideio prostovoljci 1;Rdeceea križa, ki doprinasaj< s svojim časom temu delu zate njegovo poslanstvo. Te prostovoljne skupine predstavljajo vsako tujo narodnost v tej deželi, in kar je še bolj važno, one predstavljajo te tuje narodnosti. Njihovi napori so sedaj potrebni Rdečemu križ*u bolj, kot kdaj poprej. Potek vojne zahteva zmeraj več dela; več dela, da se zmanjša trpljenje in nesreča, katero pušča za 'sabo vojska pri svojem prehodu. Rdečemu križu fje potreben vsak prostovoljec, katerega more dobiti. Ni nobena razlike, ako- dotični prostovoljec lahko posveti delu Rdečega kri ža eno uro ali pa en dan. Prosijo se poedinci in grupe, da ponudijo svoje moči Rdečemu križu. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City DR. FRAK TOMINJ&EK UMRL. (Posneto iz ljubljanskega "Ju tira" z dne 28. marca.) Včeraj popoldne so položili k zasluzenemu počitku zemeljske ostanke enega najza služenejših javnih delavcev, planinca dr. Fran Tominška. Spoštovanje ki ga je pokojnik užival v vseh krogih prebivalstva, je bilo najbolj izpričano z ogromno udeležbo pri pogrebu. Zastopani so bili vsi slo-j ji od preprostega rojaka do najodličnejših meščanov. Vsak! je hotel z udeležbo pri pogrebu dokazati svoje priznanje nesebičnemu delu dr. Fr. Tominška in poslediljič počastiti njegov spomin. Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena M centov Belfegor Spsal Artur Bernede - i Cena 75 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jlrasek * Cena 50 ecoiov LETOS IZŠLA Ko smo šli v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZalcraJSes Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal llmanlce In zanjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njlbovo drŽavo že dolgo prej kot jo je napadel. Knjiga je t platnn vezana ln 207 strani. Cena $2.— Ima Bodo« ArtavUanl naj naročij« knjiiiro — -HOW TO BECOME A CITIZEN OF; THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila-tn konl za naseljence. Ccoa 15 ceotot Listki , Spisal Esavar Mefiko; 144 str. Cena 70 eentoi Malenkosti Spisal Ivan Albreht Cena 75 centov Zločin in kazen Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena $3.— Živi izviri Spisal Ivan MatlttC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajU v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu vezano / Cena ft— Državljanski priročnik (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati jtnerifiki državljan. Cena 50 centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (P. J. Kern) — Vezana knjiga Ona $2*— Govedoreja Spisal R. Legvsrt. 145 strani • Cena $L— Knjiga o dostojnem vedenja 111 strani. Cena 50 centov Mlekarstvo Spisal Anton Pevc. 8 slikami, 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v splofinem. Gena 50 centov Obrtno knjigovodstvo 258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti m stavbno. nmetno in strojno ključavničarstvo ter IBelezollvartftvo. Cena «1— Ako naročite ItnJIgo, priložite k čiln V. S, oziroma Canadian Money Order za omenjeno svoto. Manjše svote, lahko pošljete v U. S. znamkah po 2. oziroma 3 cente. INVESTIRAJTE V \ MERI KO (Nadaljevanje prihodnjič.) •SPANISH In 20 LESSONS" — Span-Ulna v 20-tlh nalogah. — Špansko-an-deika slovnica. — Spisal Jo je R. D. L' Cortina. Ta' knjiga Je popolna in prav nič prikrajšana, Od prve do zadnje strani je je popolnoma ista, kpt Jo Je pisatelj napisal in kot Je bila prvotno izdana aa vlIJo ceno. Cena je zato nizka, ker seo se porabile prvotne tlskarike forme, in ker Je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po' tej prlproetl stopnjevalnl metodi vam Corinta pomaga, da ee lahko na-nate Španščine. Jo praktično učenje Ima kar najmanj nezanimivih ln zapletenih slovničnih pravil ter vas ufl brati, govoriti ln ra-zumeti špansko. Cdrintovo kratko metodo oo odobril) učitelji, profesorji. Bole. poslaništva ln ekaportne tvrdke po celem svetu. J« praktifino, priprosto ln uspeBno. Prodanih Je bilo Se nad 2.000,000 Cortinovlh knjig. Če vaš ta knjiga zanimiva. Jo lahko naroČite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CQHPANY. 210 West 18th Street So^ York. N. X. — Oeoa fo samo Pred kapelico *sv. Nikolaja in na prostranim prostoru' pred melilnico na Žalah je bilo1 že mnogo pred časom pogreba1 zbrano številno občinstvo. V tihem pomenku so pogrebci obujali spomine na srečanja s pokojnikom v življenju. Ko so duhovniki blagoslovili krsto s truplom, je spregovoril dr. Torn i »Šku v slovo predsednik ^Slovenskega planinskega društva, dr. Jorsip Pretnar. Po-1 dal je tsliko neumornega in plo donosnega dela dr. Tominška j za slovensko planinstvo. Za t ti jim se je od pokojnega v im%-,nn Turistovskega kluba poslo-j vil prof. Tone Ravnik. Tudi on jje poveličeval nesebično dele (pokojnega dr. Tominška za na-;rše prelepe gore. Vj Žal se je nato začel pomi-. kati dolg pogrebni sprevod proti pokopališki kapi i, kjer so j molili za pokoj duše. Krsto Iso nosili člani Slov. planinske-('ga društva, ki jim je bil po-, kojni dr. Tominšek mentor in i vzgojitelj v ljubezni do pri rode.. Iz kapelice so krsto pre-t nesli do pokojnikovega zadnje j ga počivališča, kjer mu je v ^ slovo spregovoril njegov pla-.jninski tovariš in sodelavec dr. Jožef Oblak naslednje besede: i "AIračne so danes planine z > on'e strani, (kjer vzhaja sonce ) s severa, kjer doseza zenit, z juga in zapada, kjer zahajajoče sonce rumeni glavo našega očaka nad Prešernovo pokraji-* no. Kakor da bi imele srce. "j kakor da bi znale govoriti,- ču-jem med skrivnostnim šumen-; jem njih glas: Ta mož, ki ga polagate v naročje pre ranega groba' je bil ves naš! Ljubil nas je z vsem žarom svojega srca, boril 6e je za nas z ostri no ostro brušenega meča svojega duha.— za čisto naše poreklo in pravo planinsko idejo! — Tam onstran ponosne stavbe Savinjskih planin, je zaveka! pred 75 leti Tomins-kovi zakonski dvojici v zibelj-ki zvestejši glasnik. Njega so fci izbrale in ura priklenile na^e. V družbi mlajšega brata Jožeta so ga gore zvabite k sebi in era nikoli več izpustile tudi tedaj, ko se je preselil na njihovo kranjsko stran. Kakor so zrle Savinjske planine na njegovo zibelj, tako zrejo zdaj na njegov grob. Planine so se za- ZNTŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker ieli, da ae tim bolj razširi a PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jerry W. Kopriviek uredil i založnik om, da rojaki lahko dobe akiadbo po znižani eeai. to Je Sedaj 35c Dva komada za 10 centov. NaroČite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Ca 210 W. lSth Street New York 1L N. Y. KUPUJTE BONDS In STAMPS UNITED STATES WAR SAVINGS Niti Hitler ne bi mogel pričakovati od teh italijanskih divizij, da bi v tem slučaju še naprej služile nemškem interesom. — JIG- Slovenski; KVIŠKU SRCE (štev. 415) 2%X3X InCev; 224 •t rani. Cena 75c RAJSKI GLASOVI (gtev. 408) 2ttX4 inče; 255 strani — VatevS Sv. K rižev Pot Cena $1.50 olitveniki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne. NEBESA NAS DOM (Štev. 415) 2%X4% lnčev Cena $1.— RAJSKI GLASOVI (Stev. 355) 2%X3% inčev, v be-lem celolidu; 384 strani. Cena $1.— Angleški: KEY OF HEAVEN Fino vezano; prvovrstna izdelava; v umetnem usnju ' Cena $1.— Slovenic Publishing si Company216 w-18th st<* New York 11 Pred Hilbudijem razjaha stotnik Argbad. Njegov oklep se je leik«tal v zlatu, lahki šlem je bil okrasen s pisanimi kamenčki. Njegov ž rebec jc bil rejen, sedlo dragoceno, na uzdi ' so le svetile pozlačene zapone. POznalo se mu je, da je iz cesarjevega hleva. Azbad je pozdravil poveljnika Hilbudija s pravo dvorno1 uglajenostjo. HiJbudij pn mu je odzdravil krepko in kratko kakor vojak, ki mu je ljubša- te2ka roka ko pokloni. Pospremil ga je do svojega Šotora in mu (rekel ^esti na hrastov h'od, pred katerim je stal *itf>vo obtesan ploh — miza. Nato je sam ukresal ogenj in prižgal lončeno svetilko, ki jfc visela sredi šotora, ter šel ven dajat povelja. I Azbad se je ozr[ po šrtoru. Meči, kopja, sulice, nekaj oklepov, ki so imeli na prsih vdrtine od sovražnih sulic; po nekaterih so bili še sledovi krvi. A^bad se je začudil. Krog ustnic mu je zaigral «meh: j *'Tak poveljnik," M je mislil, "to je stanovanje za barbara, ne pa za bizantinskega vojskovodjo." Ko se je> Hilbudij vrnil, je stal Azbad še vedno sredi šotora.' ■ *. ? "Sedi, stotnik! Truden si! 1 Ukazal eem, da vam spe-ko jagnje za večerjo- Ali ste dobro potovali T" "Štirinajst dni!" Hilbudii ni odgovoril. • Pomenljivo ga je pogledal in si mislil: "Čte bi bilo to res, bi se tvoja oprava ne bleščala tako in žrebec bi ti bil zmediel!" "Prinašaš-li važnih novic?" - . "Jasnost njegovega veličanstva, gospod in cesar Justi-J nijan, »te svojega hlapca puzdravlja in ti izroča tole pismo."i Hilbudij je takoj odprl cesarjev list in stopil prav pod' sretilko, da je videl brati. Njegov obraz Se ni za pičicoj spremenil. Azbadu se je zdelo neizmernp razžaljerge, da je poveljnik s takim hladom jn mirom čital vrste iz cesarjeve pisarne. Ko je tribun pergament prebral, -ga je položil na mizo in mirno sedel. Azbad ni biH radoveden, ker m.u je bilo znano, kaj želi cesar. Ali jezilo ga je, dr. Hitbudij ni črhnil besede. - "(Kdaj se vrneš?" "Jutri — mudi se mi!" nocoj dobiš odgovor." Hilbudij ga je prfemotril z živimi očmi, kakor bi mu hotel reči: Ne mudi se ti odtod! Ali slama in volov^ta koža ti ne prija. Ustaviš se rajši onkraj Hema, kjer lahko mogočno poveseljači« v varnih mestih^ doma pa poveš domestikom v cesarjevi palači, kako si stradal po barbarskih deželah. 4'Ne zameri tribun? tako stanovanje je za poveljnika vendar preberaško, recimo prebarbarsko." "Aleksander je bil mogočen vojskovodja, pa je spal na golih tleh. Zame, ki ms je poslal iBizanc, da kot pokoren hiapeo pometem barbarske smeti z naše zemilje,, je tako stanovanje še predobra Žal mi je le, da ne morem tebi post reči z damaščanskimi preprogami in perzijskimi dišavami- Sicer pa vedi, da je v ost rogu Hilbndiju veliko Ibolj všeč duh po česnu in čebuli, kakor pa smrad po iztočnih dišavah I" •Stotnik se je vgriznil v ustnico. "Razumem te; človek se navadi na to divje življenje. Kdor pa pride iz božanske carjeve palače, mu ni zameriti, če se zavzame ob prvem pogledu!" Hilbudijev oproda je prinesel večerjo. Azbad se je lotil dehteče pečenke in pridno zalival z vinom, ki je stalo v vrču pred njim. ' I (Nadalievanie nrihodnilJLV . •-• —■ i vile v žalost. Ali naj žaluje-* mo še mi? Ali je smrt poea-! meznika, ki nosi v sebi duha vesoljnosti, prostorno in časov-1 no neomejenega, večnega in neubogljivega, resnična smrt?; Ne! To je samo na videz! Ta' mož, njegov duh prav tako še dalje živi v nas vseh in nav-<\ pretrgal nemške zveze z južno Rusijo in s petrolej-Vikimi vrelci v Rumnniji. r V nedeljski številki New York Times piše o tem vpra-'šanju tudi E. L. James, ki ♦pravi, da mnogi strategi smat-•rajo Balkan za eno od najbolj ^lgodnih možnosti za zavezni-ike. ^ Pisec tega članka oeni, da se /nahaja na Balkanu še vedno 1*20 italijanskih divizij, ki so pa na jbrže ne bodo borile več, 'ako bi Italija zaprosila za mir. I U^ ^f ^ TUESDAY, 'AUGUST 31, 1943 '