Vzgoja & izobražeVanje 98 INFORMACIJE D ne 20. 9. 2018 je ob 40. oblet- nici ustanovitve Centra za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- bljani potekal posvet Izobraževanje učiteljev za izzive prihodnosti. Na posvetu so bili tudi predstavljeni dosedanji raziskovalni in razvojni dosežki ter perspektive delovanja Centra na področju izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev. Medtem ko je ob ustanovitvi Centra imelo pedagoško usposabljanje, sestavljeno iz splošnih pedagoških predmetov in specialnih didaktik ter pedagoške prakse, le zelo majhen de- lež v študijskih programih Filozofske in drugih fakultet (razen pedagoških) in se je tudi izvajalo precej tradicio- nalno, se je v nadaljnjih desetletjih postopno razvilo tako v izgradnji teoretske osnove kot v obsegu in kakovosti izvajanja teh predmetov, v uveljavljanju prakse, aktivnih metod in izkustvenega učenja, v interdi- sciplinarnem in medfakultetnem povezovanju in tudi v uveljavljanju didaktičnega usposabljanja višješol- skih in visokošolskih učiteljev, kot je v uvodnem preglednem prispevku poudarila Barica Marentič Požarnik, pobudnica ustanovitve Centra in nje- gova dolgoletna predstojnica. Danes so pedagoške komponente, zlasti še pedagoška praksa, bolj smotrno in v večjem obsegu ume- ščene v programe pedagoških smeri študija, pri čemer poseben izziv pred- stavlja bolonjska prenova študijskih programov, kot je poudarila sedanja predstojnica Centra, prof. dr. Cirila Peklaj, ki je skupaj s prof. dr. Melito Puklek Levpušček predstavila tudi glavne rezultate primerjalne analize študentskih ocen pridobljenih in želenih učiteljskih kompetenc dveh generacij študentov, ki so zaključili pedagoški študij različnih študijskih smeri v študijskem letu 2004/2005 in 2017/2018. Rezultati so pokazali, da študenti po bolonjski prenovi bistve- no bolje ocenjujejo svoje pridobljene kompetence na vseh merjenih pod- ročjih (učinkovito poučevanje, vseži- vljenjsko učenje, vodenje in komuni- kacija, preverjanje in ocenjevanje in širše profesionalne kompetence), kot so jih pred prenovo (velikosti učinka se gibljejo med 0,99 in 1,21). Kljub vi- sokim ocenam lastnih kompetenc pa so nekoliko nižje ocenjene predvsem kompetence soočanja z neustreznim vedenjem v razredu, dela z učenci s posebnimi potrebami ter sodelovanja s starši. To so področja, ki bi jim v izo- braževanju učiteljev v prihodnje mo- rali nameniti več pozornosti. Študen- ti so kot tiste predmete, ki so največ prispevali k njihovim kompetencam, omenili specialne didaktike in peda- goško prakso ter predvsem povezo- vanje teorije s prakso (vaje, simula- cije, povratne informacije), nastope, hospitacije. Rezultati nakazujejo, da je bil z bolonjsko prenovo narejen korak v pravo smer, predvsem s pove- čevanjem obsega specialnih didaktik in praktičnega usposabljanja, obstaja pa še veliko možnosti za izboljšanje, predvsem na področjih kompetenc, ki so jih tudi v drugih raziskavah učitelji ocenili kot najmanj razvite oz. tiste, ki bi jih potrebovali v večji meri (Raz- devšek Pučko in Rugelj, 2006; Valen- čič Zuljan in Vogrinc, 2007). Center je na mnogih področjih »oral ledino«, med drugim v izobraževanju študentskih tutorjev (začetki leta 1994) in mentorjev študentom in pripravnikom (prvi že leta 1989) ter v zasnovi in izvedbi pedagoško-andra- goškega izobraževanja diplomantov nepedagoških smeri drugih fakultet (4002 udeleženca od leta 1983/1984) in višješolskih učiteljev (454 udele- žencev). Posebej je omeniti skrb za načrtno izpopolnjevanje nas samih, ki učimo učitelje (»teacher trainers«), ki je potekalo zlasti v obdobju med 1980 in 1990 v obliki serije delav- nic z nazivom »izkustveno učenje v izobraževanju učiteljev«. Vse od ustanovitve pa je Center organiziral tudi didaktično izpopolnjevanje viso- košolskih učiteljev, med drugim prek večdnevnih odmevnih mednarodnih poletnih šol (16 poletnih in zimskih šol – glej Zbornik ob 30-letnici delo- vanja CPI). Poleg pionirske je bila pomembna tudi povezovalna vloga Centra, zlasti povezovanje med teorijo in prakso, kjer je vedno znova treba doseči pri- merno ravnotežje in odnos simbioze, kot je v plenarnem prispevku pouda- rila prof. dr. Tatjana Resnik Planinc. To pomeni hkrati poglobljeno sode- lovanje med učitelji splošnih pedago- ških predmetov in specialnih didaktik na fakulteti pa tudi sodelovanje s primerno usposobljenimi učitelji mentorji na šolah, kot se je razvilo v okviru projekta Partnerstvo fakultet in šol. H kakovostni dejavnosti Cen- ape L na bo LjŠo poVezanos T Vse H, ki skrbijo za pro Fesiona Liza Cijo Uči TeLjskega pokLiCa s trokovni posvet ob 40-letnici Centra za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Zasl. prof. ddr. barica marentič požarnik in red. prof. dr. cirila peklaj | 2019 | š t . 2– 3 | V Z GOJA & IZ OBR A ŽE V ANJE 99 INFORMACIJE tra pa je prispevalo tudi razvejeno mednarodno sodelovanje. K izgradnji teoretske osnove so pri- spevali tudi posveti v organizaciji CPI, denimo posvet o konstruktiviz- mu v izobraževanju (2004), k popu- larizaciji pa publicistična dejavnost – objava 29 priročnikov za učitelje, za udeležence izobraževanj, zbornikov s posvetov ipd. Posebej je treba ome- niti serijo publikacij s področja vi- sokošolske didaktike (o predavanjih, skupinskem delu, ocenjevanju itd.). Na posvetu so bila predstavljena različna področja izpopolnjevanja učiteljev, kot je usposabljanje za multikulturnost (Košir, Vršnik Per- še), za delo z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (Kavkler, Košak Babuder), za timsko delo (Polak), za razne uspešne nači- ne vključevanja IKT, kot je uporaba mobilnih aplikacij pri geografskem terenskem delu (Krevs, Ogrin, Repe, Stepišnik, Trobec). Faletič in Pla- ninšič sta opozorila na pozitivne učinke uporabe tabel, ki študentom jasno vnaprej opredelijo dosežke; na področju usposabljanja za pou- čevanje tujih jezikov je bil uspešno uporabljen mikropouk (Retelj, Lah). Pri uvajanju teh in podobnih inovacij pa se ne sme zanemariti razvijanja globljih ravni refleksije (Šteh, Šarić), kar predstavlja za marsikoga trd oreh. Habe in Gradišek sta opozorili na zvezo med ugotovljenim psihološkim kapitalom in zadovoljstvom učiteljev. Šteh, Čepič in Kalin pa so prikazale rezultate mednarodne primerjalne študije o tem, kako učitelji v Sloveniji in Hrvaški ocenjujejo ugled svojega poklica – slovenski nekoliko bolje. Živahno razpravo je izzval tudi pri- spevek o tem, katera vprašanja so zastavljali udeleženci seminarjev iz visokošolske didaktike na področju ocenjevanja znanja študentov (Ša- rić). Obžalovanja vredno je dejstvo, da nedavni razpis projekta MŠZŠ s področja usposabljanja visokošolskih učiteljev za uvajanje inovativnih me- tod v pedagoško delo (NIO7) ne upo- števa bogatih dolgoletnih izkušenj, raziskovalnih rezultatov in dosežkov s področja visokošolske didaktike CPI oziroma predstavlja področje kot ne- kaj »povsem novega«. Pri tem pa daje prednost kvantiteti pred kakovostjo, ko spodbuja zelo kratka množična usposabljanja. Tako se ob koncu posveta velja vpra- šati, kaj od tega, kar se je na Centru razvilo v štirih desetletjih, še vedno živi in se dalje razvija, kaj pa je žal zamrlo, predvsem zaradi spremenje- nih predpisov in nedosledne šolske politike. Med slednje lahko štejemo pedagoško-andragoško izpopolnjeva- nje višješolskih učiteljev, ki je žal bilo skoraj v celoti prekinjeno, odkar ni več obvezno; podobo usodo je doživelo usposabljanje mentorjev študentom in pripravnikom, katerega zasnova se je odlično razvila v okviru projekta Partnerstvo fakultet in šol, zdaj pa ga tako rekoč ni več. Kakovostno men- toriranje se tudi premalo upošteva in spodbuja v obdobju pripravništva, kjer je prepuščeno naključju. To sta dve pomembni področji, ki bi ju bilo treba v prihodnje sistemsko urediti. Prof. dr. Cirila Peklaj, sedanja pred- stojnica, je na koncu posveta pou- darila, da so vsi sadovi prihodnosti posejani v semenu sedanjosti (kitajski pregovor), zato si moramo pri izo- braževanju učiteljev in na Centru za pedagoško izobraževanje še naprej prizadevati za povezovanje med teo- rijo in prakso, spodbujati neprestano evalvacijo in refleksijo lastne prakse, delati tisto, kar »pridigamo«, oz. biti dober model poučevalne prakse za bodoče učitelje na vseh nivojih izo- braževanja. To pa lahko dosežemo v tesnejši povezanosti vseh, ki si priza- devajo za boljšo kakovost in profesio- nalno usposobljenost učiteljev: • Ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport s strokovnjaki v iskanju najboljših možnih rešitev (npr. sistemskih rešitev za izo- braževanje mentorjev bodočim učiteljem in pripravnikov, za pedagoško andragoško izobraže- vanje višješolskih in visokošolskih učiteljev, sistemskih rešitev za ustrezno izvajanje dela z učenci z učnimi težavami po modelu Odziv na obravnavo); • med univerzitetnimi učitelji raz- ličnih strok, ki izobražujejo učite- lje za boljše povezovanje teorije in prakse; • med učitelji na fakultetah in učite- lji mentorji v osnovnih in srednjih šolah za zagotavljanje čim bolj kakovostne pedagoške prakse ter • med učitelji na univerzi ter kolegi v mednarodnem prostoru za čim bolj uspešno uvajanje sodobnih, inovativnih in preverjenih metod dela. viri in literatura razdevšek Pučko, c. in rugelj, j. (2006). kompeten - ce v izobraževanju učiteljev. v: S. tancig in t. divjak (ur.), Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov (str. 30–44). ljubljana: evropski socialni sklad. valenčič zuljan, M. in vogrinc, j. (2007). učiteljeva poklicna vloga in učiteljev profesionalni razvoj. v: j. vogrinc, c. bizjak, z. krištof in j. kalin (ur.), izzivi mentorstva (str. 13–45). ljubljana: Pedagoška fakul - teta univerze v ljubljani. gruden, u., Hojker, M. in avguštin, l. (2009). cen - ter za pedagoško izobraževanje 30 let. ljubljana: znanstvena založba filozofske fakultete univerze v ljubljani, c enter za pedagoško izobraževanje. Povzetki prispevkov na posvetu ob 40. letnici centra za pedagoško izobraževanje filozofske fakultete univerze v ljubljani: izobraževanje učiteljev za izzive prihodnosti. filozofska fakulteta, ul, 20. 9. 2018. Pridobljeno 14. 1. 2019 s: http://www.ff.uni-lj.si/sites/ default/files/datoteke v sebin/dejavnosti/povzet - ki_prispevkov_40_let_cpi.pdf.