T/KI UST Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 00 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto SO Din. — Inserati po tarili. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor, — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se r Ljubljani. — Uredništvo iu uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 82-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Kznei/e in delavci mora/o skupaj Skupna fronta proti brezvestnemu izkoriščanju — Kmetje in delavci enako trpe boj proti zlorabam velikega kapitala Odločen V naši državi se gospodarska kriza vedno bolj poostruje in kakor je nedavno povedal poslanec Mohorič v parlamentu, ki položaj kot pomočnik ministra za trgovino in kot glavni tajnik trgovske zbornice v Ljubljani brez dvoma prav dobro pozna, konca krize še ni videti. Proti krizi se je pojavilo tudi že nebroj lekov. Eni nasvetujejo, naj odpuste iz vseh služb tujce, drugi predlagajo, naj zapuste službe vse omožene ženske, tretji kriče po državni pomoči itd. Verjamemo, da so vsi ti nasveti dobro mišljeni, vprašanje pa je, če so tudi tako izdatni, da bi bila kriza kot bolezen ozdravljena in ne samo nekaj vidnih znakov bolezni. Pameten zdravnik ne zdravi samo mozolcev, ki so znaki ali posledica notranjih bolezni, ampak mora zdraviti bolezen samo kot tako! Kmetje in kriza O tem, kako in zakaj trpe kmetje vsled krize in o njenem bistvu, smo že dostikrat pisali na tem mestu in smo rekli, da trpe kmetje najbolj in edinole vsled tega, ker je porušeno ravnotežje med ceno pridelkov, ki jih kmet prodaja, in pa med ceno izdelkov, ki jih mora kmet kupovati. Rekli smo nadalje, da cene kmetskih pridelkov padajo, ker kmet gospodarsko ni organiziran, industrija pa je gospodarsko trdno organizirana in zato svoje cene drži na višini, kakor se ji zlju-bi. Če bi bili kmetje gospodarsko tako organizirani kakor je organiziran industrijski in bančni kapital, bi rekli lahko: Če nam vi ne daste plugov in drugega orodja, vam pa mi kruha ne damo! — pa bi bil položaj kmalu drugačen. Od samega denarja brez kruha tudi največji denarni mogotec ne more živeti! Ker pa med kmeti take organizacije še ni, zato je kmet na milost in nemilost izročen samovolji in samogoltnosti organiziranega bančnega in industrijskega kapitala, dokler se ne bo spametoval in se tudi gospodarsko organiziral. Delavci in kriza Star pojav je, da poskuša organizirani kapital vselej pritisniti na delavstvo z zniževanjem plač, čim sc poljedelski produkti pocenijo. Tega pa kapital ne dela za to, da bi po znižanju plač tudi sam pocenil svoje fa-brikate, ampak zato, da pobaše prihranek na izdatkih za delavce v svoj žep brez dna. — Tako nastane pojav, ki ga opazujemo danes na celi črti: kmet nima nič, delavci nič, kapitalist pa vse! To je jedro in bistvo krize. Kmetje in delavci Gospodarski položaj kmetov in delavcev pa je tesno zvezan drug z drugim. Glavni konzument (kupec) kmetijskih proizvodov je delavstvo. Delavstvo je masa. Če ta masa zasluži, kmet lahko prodaja, če pa kmet lahko dobro prodaja, tudi sam dobro kupuje: obleke, obutev, orodje in še kaj za prijetnost in lepoto. Gospodarska zveza med kmeti in delavci je torej jasna. Odtod pa sledi, da ima kmet največji interes na tem, da delavci dobro zaslužijo, prav tako, kakor tudi za delavstvo ni vseeno, ali kmet kaj proda ali ne! V ta gospodarski krvotok med kmetom in delavci pa se je zapičil kakor jeklena za-gojzda — kapital! Kapitalist pravi, če cene kmečkih pridelkov padajo: Ne boste imeli dobička od tega vi kmetje, pa tudi ne vi delavci, ampak grabili bomo — mi! Kaj nam mar kmet, kaj nam mar delavec — mi poznamo le sebe! Strahovita napaka kapitalistov S tem svojim pogrešnim naziranjem pa bijejo kapitalisti tudi sebe strahovito po zobeh. Kapitalist ima fabrike in stroje. Stroji pa se morajo vrteti; če stoje, niso nič vredni. Če pa kapitalist ne da kmetu, da bi za svoje pridelke dobil toliko, da bi si lahko kupil vsaj priprosto srajco, in delavcem ne toliko, da bi si kupili dovolj kruha ali vsaj ob nedeljah košček mesa, žaga s tem sam pod seboj tisto vejo, na kateri sedi! Tega pa kapital v svoji trmoglavosti noče videti in noče. Kapitalist namreč ne računa tako kakor računa kmet: če so pridelki manj vredni, je tudi prinos posestva manjši in zato je tudi posestvo manj vredno — ampak kapitalist računa tako: Saj sem dal za fabriško delnico n. pr. Din 1000 — in teh Din 1000 mora nam nesti najmanj 10, 20, ali 30 procentov — pa magari pogine ves svet! To je pa usodna napaka, ki se utegne enkrat nad kapitalom še prav občutno maščevati! Kakor je vrednost kmetskega posestva iz-premenljiva po vrednosti pridelkov, prav tako mora biti izpremenljiva tudi vrednost bančnega in industrijskega kapitala! To je trdna gospodarska resnica, ki jo bodo morali spoznati in priznati tudi naši kapitalisti! Skupen boj kmetov in delavcev To, kar si dovoljuje dandanes organizirani bančni in industrijski kapital napram kmetom in delavcem, to presega že vse mej« in dolžnost kmetov in delavcev je, da se t tem boju združijo na skupno obrambo. Pozabiti namreč ne sinemo, da je ogromna večina prebivalstva v naši državi kmetsko« delavska in da ima ta večina v rokah vso zakonodajno moč, da si na postaven in miren način zaščiti svojo pravico do človeka vrednega življenja. In /e današnja zakonodaja daje državni oblasti moči in sredstev dovolj na razpolago, da korenito iztrebi ne kapital kot tak, ampak vse zlorabe, ki si jih dovoljuje kapital v svoji silni objestnosti, računajoč seveda pri tem na pomoč in podporo brezvestnih svojih hlapcev, ki, so vedno priprav? ljeni ža 5 grošev prodajati kmetsko-delavske interese. Judež je bil velik poštenjak — ta je prodal Kristusa vsaj za 30 goldinarjev! Če pa sedanja zakonodaja ne bi zadostovala, bo treba napraviti novo! Čemu pa imamo poslance, čemu vlado? Kaj pravi zgodovina? V učbenikih zgodovine beremo, da so nekdaj bili gospodarji vsega agrarnega kapitala plemeniti grofi, knezi in baroni. —- Ta agrarni kapital so obdelovali kmetje; ti so odrajtovali »gospodi« desetino, delali so tlako in še svoje hčere so morali dajati grajščakom na razpolago. To stanje je trajalo nekaj stoletij, tako dolgo, dokler ni vihra velikega francoskega socialnega prevrata vse »gospode« z njihovo tlako in desetino vred zanesla za plot v koprive ... Tako se uče dandanes naši pobjei v šoli, torej je že moralo biti tako res. Dandanes »obdelujejo« naši kmetje in delavci bančni in industrijski kapital. Temu tlačanijo, temu odrajtujejo desetino in — kolnejo ... Nadaljevanje naj si pa vsak sam izračuna — če ne bo gospodov kapitalistov srečala še pravočasno — pamet! Sam rimski papež je nedavno v neki svoji okrožnici svaril in prosil kapitaliste, naj ne pretiravajo in naj bodo uvidevni, sicer bo zlo! In kdor ve, kako je Rim vedno silno dobro poučen o razmerah po svetu, se tej okrožnici ne bo smejal, ampak jo bo smatral za silno resno znamenje časa! Za kmete in delavce pri nas pa mora veljati v teh težkih časih le eno gospodarsko načelo: Skupen boj proti zlorabam kapitala! Dolžnost vsakega starega naročnika je. da pridobi Kmetskemu listu vsai enega novega naročnika za leto 1932. radi katerih je bil uveden. Toda že z ukinitvijo same cenzure- bo imel dobronamerni tisk popolno svobodo, da bo lahko razpravljal o vseh političnih, kulturnih1, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Organi oblasti pja bodo dobili posebna navodila tudi za liberal-nejša izvajanja tiskovnega zakona. Čim pa bodo odpadli vzroki, zaradi katerih je bil uveden tiskovni zakon, bo tudi ta izpreme-njen. , • ; SPposvefa prinaša narodu <«1 Govor nar. poslanca g. župnika J. Barleta. — Prosveta mora sloneti na moralno-verski podlagi. — Učitelji in voditelji mladine so za vzgojo in izobrazbo mladine odgovorni celemu narodu Vlada dela I X 'j Naš sedanji parlament in sedanja vlada imata mnogo nasprotnikov, zlasti v vrstah onih ljudi, ki kar ne morejo pozabiti tistih lepih časov, ko so liberalci nagajali klerikalcem, radikali demokraiotn, vsi skupaj zopet socialistom itd. To je bila zlata doba obrekovanj in natolcevanj in „podvalu, ni pa bila ta doba posebno zlata sa koristno, pa* rnetno in praktično delo. / Danes je drugače. Nočemo reči, da je naš sedanji parlament vzor vseh parlamentov, toda tega ne more trditi niti najhujši nasprotnik sedanjega režima, da bi bil brezploden; vsaj skoro ne mine dan, da nam ne prinese, kakšnega novega zakona, od katerih vsak prinaša za ta ali oni sloj vendar večje ali manjše koristiTako je prav; in če bo parlament tako nadaljeval, si bo brez dvoma pridobil ugled tudi pri najhujših svojih nasprotnikih, ki so nekdaj tudi imeli dovolj priložnosti ea delo, a niso delali. Trošarina na vzno in žgan/e bo ukinjena? Finančni minister izjavlja, da bo ukinjena državna in banovin-ska trošarina V proračunski razpravi so razni govorniki več ali manj odločno nastopali proti trošarini na vino in žganje, ki jo pobirajo deloma država, deloma pa banovine. Eni so se zavzemali za popolno odpravo trošarine, drugi so pa zahtevali, naj se izpremeni dosedanji zakon vsaj v toliko, da bo treba plačati trošarino šele pri vkletenju, ne pa takoj ob nakupu; že to bi pomenilo za vinogradnike veliko pomoč in tudi za gostilničarje, ker bi gostilničarji lahko kupovali večje količine vina naenkrat. Na eni zadnjih sej finančnega odbora pa je izjavil finančni minister v imenu vlade, da bo trošarina v dosedanji obliki ukinjena in nadomeščena z uvedbo novih taks. Proizvajalci bodo po novem zakonu rešeni vsakih obveznosti glede plačevanja trošarinskih taks, kajti po novem bodo plačevali trošarin-ske takse le vsi oni, ki na drobno točijo alkoholne pijače. Višino takse bodo določale posebne komisije tako, da bodo male gostilne plačevale znatno nižjo takso kakor pa velike restavracije z obilnim prometom. Občine pa bodo smele na svojem področju še nadalje pobirati maksimalno trošarino. Cenzura bo odprav 11 ena Tiskovni zakon ostane še nadalje ■■ ;■>: v veljavi ■ 6. januarju je bila, kakor znano, znatno omejena svoboda tiska. Svobodo tiska je že obstoječi tiskovni zakon zelo omejeval, cenzura pa je pomenila še posebno poostritev. Te dni pa je spravil v senatu senator Banjanin tudi vprašanje svobode tiska na dnevni red, na podlagi čl. 2 ustave, ki določa, 3>da sme vsak državljan svobodno v mejiah zakona izražati svoje mnenje z živo, pisajno in tiskano besedo.« i Minister dr. Srskič je na ta izvajanja odgovoril, da ostre določbe niso bile naperjene jproti dobro namernemu tisku, marveč le proti onemu, ki je zlorabljal svobodo. Zato želi kraljevska vlada sama, da bi se cenzura, čim prej ukinila. Izpremembe tiskovnega zakona pa vlada še ne more predložiti narodni skupščini, ker še niso izginili vsi vzroki, za- Na 20. rednem zasedanju Narodne skupščine je ob priliki razprave o proračunu ministrstva prosvete izvajal narodni poslanec kranjskega sreza preč. g. župnik Janko Barle naslednje: Gospodje narodni poslanci! Težke milijone votira narodna skupščina ministrstvu prosvete. Te milijone poklanja na oltar boginj: Virtutibus et Musis — naš narod. S krvavimi žulji in mnogim znojem je prislužil Župnik Janko Barle narodni poslanec narod: kmet, delavec, trgovec in vsi produktivni pridobitni sloji naroda ta denar. Ali ne samo državi, tudi občini daje velike denarne prispevke za osnovne šole. Danes sem dobil pismo od Zveze županov Dravske banovine, v katerem tožijo, kako težka bremena nosi narod za osnovne šole, kakor tudi za srednje in visoke šole. Dovolite mi, spoštovana gospoda, da Vam preberem to pismo. — Vladajoča gospodarska kriza je težko zadela tudi državo in samoupravne oblasti, zlasti pa občine. Dohodki in naklada raznih davkov, doklad in trošarin je mesec za mesecem manjša, medtem ko mnogi izdatki z ozirom na predpise zakona, ki nalaga občinam bremena, vedno rastejo. Najtežje breme so danes bremena, ki jih nalaga občinam zakon o narodnih šolah. V Dravski banovini imamo 3585 učiteljev, izmed teh ima 1481 naturalna stanovanja, za katera morajo skrbeti občine, za-ostalih 2134 pa plačajo Občine DraVske banovine v gotovini stanovanja v skupnem znesku Din 4,349.000'—. Poleg tega morajo dajati občine učiteljem kurivo, kar obremenjuje občine za Din 2,200.000'— letno. Kate-hetske (duhovske) nagrade plača 90 odstotkov občin Dravske banovine in te znašajo skupno Din 3,295.680'— tako, da znašajo vsi ti izdatki skupno Din 9,844.680'—, oziroma ako upoštevamo še naturalna stanovanja do Din 18,000.000'— letno. Občine morajo skrbeti tudi za zgradbo šolskih poslopij, za vzdrževanje poslopij sreskih načel ste v, za babice, konjače itd. Vsi ti izdatki pomenijo ogromno obremenitev vseh občin, ki v današnjih časih težke gospodarske krize teh bremen ne morejo več prenašati, Z ozirom na navedeno, prosim ministra prosvete, da se zakon o narodnih šolah predloži narodni skupščini v spremembo, da se ukinejo vsi predpisi zakona o narodnih šolah, ki obremenjujejo občine. — Iz tega ste gospodje spoznali resničnost mojih besedi, kako težka bremena in kolike žrtve prinaša narod za prosveto. Zato pa ima ta narod pravico, da po svojih predstavnikih, narodnih poslancih, tudi izreče svoje želje in zahteve. Kaj zahteva narod od prosvete? Pregovor je, kar se da za prosveto, ta denar se bogato obrestuje, prinese bogate interese. Prava prosveta prinaša narodu blagostanje, nevednost ga vodi v propast. Da pa je prosveta resnično prava in blagoslov za narod, je resnično, kar je rekel gospod minister prosvete, da mora bazirati na moralno-verski podlagi. Etično podlago prosvete moramo predvsem zahtevati od onih, ki našo mladino vzgajajo, od učiteljev osnovnih šol do profesorjev srednjih in visokih šol. Šola mora vzgajati mladino tako, da se bo zavedala dolžnosti, ki jih bo imela, ko stopi v javnost. Mladina mora postati dober član človeške družbe. — Biti mora prešinjena z iskreno ljubeznijo in zvestobo do svoje države, pa tudi do svojega Boga. Učitelj, ki izpolni to svojo dolžnost, ki kaže na te višje cilje mladini: pravega človečanstva, zvestega državljanstva in posinovljenja božjega, ta je pravi učitelj. On je pionir, ki vodi mladino na pot boljše bodočnosti, a po mladini tudi narod in državo. Ni odvisno od tega, koliko šol imamo, ne od kvantitete, nego od kvalitete, kakšne da so te šole. Ako bodo iz teh šol izšli mladeniči — prihodnji narodni učitelji, prosvetljeni z versko-moralno, etično podlago, potem vemo, da bodo pošteno in pravično delovali za narod in državo. To je, spoštovani gospodje, ono, kar narod zahteva sedaj od prosvete po svojih narodnih predstavnikih. Učitelj, profesor, ki ne izvršuje te dolžnosti, ki morda celo z besedo ali z življenjem svojim, z vzgledom svojim, kvari mladino, jo odtujujc državi, vodi po nemoralnih potih, ne spada na tako visoko mesto, od koder naj pride prava prosveta in kultura med narod. Še neko misel hočem iznesti na tem mestu. V naših šolah se uči mnogo jezikov. — Učijo se klasični jeziki, grščina in latinščina, učijo se pa tudi živi, moderni jeziki: srbohrva-šen a, francoščina, nemščina. Veliko se mora učiti mladina; a pri nas velja pregovor: >Ko-likor jezikov znaš, toliko mož veljaš«. Dobro je, kdor veliko jezikov zna. A jaz trdim: En jezik je, na katerega polagam veliko važnost, ki se pa dosedaj ne uči na naših šolah, in to je živ jezik živega, velikega naroda, ruščina. Gospodje! Mi vsi ljubimo veliki ruski narod, sveto matjusko Rusijo. Mi vsi vemo, da hodi ruski narod sedaj težko pot čez svojo Kal-varijo, da pa skoraj pride njegov »Uskrs« njegovo vstajenje, in bodočnost je slovanska. Po veliki mogočni Rusiji, ko pride evolucija, ki bo izboljšala duhovno stran tega naroila in ga zopet pripeljala nazai k Bogu — in to bo božja previdnost, upam, kmalu storila, tedaj bodo vsi, ki imajo vezi s tem narodom, Imeli po tem narodu tudi bodočnost svojo. Gospodje, tudi mi, Jugoslovani, moramo misliti na to že sedaj, da smo pripravljeni na bližnjo bodočnost in da se oslonimo z živim jezikom slovanskim t. j. ruščino, na ta veliki narod slovanski. Ko pride pričakovani trenutek, bomo Slovani od Kamčatke do Boke Kotorske, od Arhangelska do Djevdjelije, ali ako hočete, do Soluna in Carigrada združeni po močni, živi vezi jezika t j. ruščine. Gospodje! To je moje mišljenje in upam, da nisem storil nič zlega, ako sem to govoril in da bo velika dobrota za naš jugoslovanski narod in za našo državo, ako se mladina uči mile ruščine. Gospoda, dovolite mi še par besedi v tem trenutku! Zelo sem vesel ekspozeja ministrstva prosvete. Vzradostilo me je, ko je minister decidirano izjavil, da se ne ukine in ne okrne univerza v Ljubljani. Pred mesecem dni ste slišali, da so se v Ljubljani vršile demonstracije nekega dela univerzitetne mladine. Bile so ogabne, grde. Mladina se je dala zavesti od nekih temnih sil, ki so huj-skale proti vladi, češ, da hoče ukiniti nekatere fakultete na ljubljanski univerzi, in padle so takrat izjave, ki jih ves slovenski narod in vse meščanstvo Ljubljane, kakor tudi celokupna delegacija Dravske banovine odločno obsoja. Vlada ni taka, kakor so oni mislili, lagali, vlada je taka, ki ljubi ves jugosloven-ski narod brez razlike. Slovence ravno tako, kakor Hrvate in Srbe. Zato je napram vsem pravična in dobra in zato pa ji gre tudi vsa naša zahvala in priznanje. Gospoda, moram pa resnici na ljubo tukaj pristaviti, da so pretekli teden dotični za-peljanci to popravili in da so z lepo manifestacijo, katere so se vsi udeležili, pod vodstvom profesorjev, manifestirali za univerzo, za jugoslovansko državo in za kralja. Prav je tako, da se popravi, kar ni bilo v redu. V upanju, v veri, da se bo izpolnilo to, kar sem govoril in kar je trdil gospod minister prosvete, da bo vzgoja mladine moralna, in poln veselja, da ostane univerza v Ljubljani neokrnjena, hočem z radostjo glasovati za budžet ministrstva prosvete. * * ♦ Izvleček iz »Slovenca« z dne 10. marca 1932 Prosvetno ministrstvo je izdalo pod št. 89.557—31 O. N. naslednjo naredbo: Dnevno časopisje vsak dan poroča o številnih in težkih kriminalnih slučajih, ki se dogajajo po Vseh krajih naše države in vseh družabnih vrstah. Poleg slučajev, ki jih beleži dnevno časopisje, je še veliko več slučajev, ki jih časopisje sploh ne objavlja, številni kriminalni slučaji pričajo, da se silno širijo razne napake in nespodobnosti, verski in moralni čut pa pada in se gubi. Brez močnega moralnega in verskega čuta pa ni mogoča nobena družabna človeška skupnost. Zato je nujno potrebno, da se z versko-moralno vzgojo ljudstva čimbolj razvija in krepi verski in moralni čut. Učitelji in veroučitelji, posebno po vaseh, so v prvi vrsti poklicani in po svojem poklicu tudi dolžni, da dvigajo vero in moralo ter pobijajo napake in nespodobnosti. Zato naj učiteljstvo ljudskih in meščanskih Sol ob vsaki priložnosti z živo besedo in lastnim vzgledom širi versko moralno vzgojo ljudstva svojega kraja ter preprečuje kriminalne slučaje. — Ta naredba ne potrebuje nobenega komentarja. Dmm£« delo svet!« tečka v krili. V danaSnlem oglasnem delu opozarjamo aa ponudbo tvrdke: Doma ia pletar9ka industrija. Josip KaliS. Maribor, Trubarjeva ulica 2. Pletilni strol »Resentlnjat pomen! za dela voljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka Schichto* RADION pere sam^H [{ Belejše vse bolj kakor cvetna belina, ampak nikomur ne sme iz spomina s A Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20-30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli in.... b e 1 1 e j > v i se Za zaščito kmetskih posestev Poleg zakona o znižanju obrestne mere in zakona o ukinjenju dosedanje trošarine na alkoholne pijače, bo vlada predložila parlamentu tudi poseben zakon o zaščiti kmetskih posestev pred prenaglo prodajo na dražbah. Ta zakon bo tudi za naše kraje silno važen; zato pa ga bomo objavili v celoti šele takrat, čim ga bo narodno predstavništvo sprejelo. Inižan/e oforcsfne Važen zakon za južne kraje, manj pa za Slovenijo Vlada namerava v kratkem predložiti narodni skupščini načrt zakona o znižanju obrestne mere. Najvažnejša določba tega načrta je, da ne bo smel nihče pobirati višje obresti kakor dvakrat toliko kolikor znaša obrestna mera za vloge. Če n. pr. zavod obrestuje hranilne vloge po 5, ne bo smel od dolžnikov pobirati več kakor 10 odstotkov. Ta določba je važna predvsem za južne kraje v naši državi, kjer še danes močno cvete »zelenaštvo« (»zelenaš« je tisti, ki kupuje od kmeta njegov pridelek še »na zelenem« za mal denar; zelenaštvo je torej v bistvu to, kar je pri nas oderuštvo). Zelenaši jemljejo od kmetov po 30 in še po več odstotkov, kar mora vsakega kmeta prej ali slej ugonobiti. To so nezdrave razmere in skrajni čas je, da se temu početju napravi konec. Pri nas, kjer znaša obrestna mera za vloge 5—6 procentov, ta zakon ne bo prišel prav do praktične veljave, ker je pri nas obrestna mera vsaj v ogromni množini slučajev znatno višja kakor pa 10 ali 12 odstotkov. Dobro pa bi bilo za naše kraje, če bi se strogo izvajal stari avstrijski zakon, po katerem je bilo sodnijsko priznano le kakih 6 ali 7 procentov. Novi predpisi za vožnjo po železnici S 1. aprilom bodo z vsake postaje odhajali vlaki, ne da bi so za odhod dajala posebna predhodna znamenja (kot žvižganje in trobentanje). Vlak bo ob naznačeoem voznem času točno odpeljal, zato opozarjamo vse one, ki se kam w zijo z vlakom, naj pravočasno vstopijo, ravno-tako pa tudi pravočasno izstopijo. Posebej pa ša opozarjamo na predpis, da morajo potniki vstopati v vagon skozi prednja vrata, izstopati p* skozi zadnja v smeri vožnje. Proti kršilcem go« renjih predpisov se bo najstrožjo postopalo, TI primeru nesreče pa železnica ne bo odgovarjala, Listnica uredništva L. S. — Rečica: Zadeva v dopisu je proveS osebnega značaja ter jo po tiskovnem zakonu tožljiva. V. P. — Travnik: Pride v prihodnji Številki. Se večkrat 3e oglasite iz Vašega kraja! L K. — Radoslavei: Stvar ni za javnost te* je žaljiva ia Vam utegne nakopati t»šba. F. R. — Radeslarei: Hvala! Prid« n« vrat® v naslednji številki. pravično razdelitev in gozdov Zgodovinsko pomembni občni zbor »Zveze slovenskih agrarnih interesentov« — številni delegati iz vse Dravske banovine iri čabarskega sreza zastopajo 20.000 malokmetskih in delavskih družin — Vztrajno delo in organizacija malokmetskega in delavskega ljudstva kronana z uspehom % naj one skrbe za agrarne interesente, kajti tega dela so zmožne kakor tudi upravičene. Njih čla-nij so oni, ki bodo branili pred sovražnikom do-mbvino.rBrez izjeme so 8. novembra dali svoje gljasove, zato je njih pravica, da zahtevajo, kar jiin po zakonu gre. In ob njih zahtevah jim bo stala v pomoč Zveza. Na Jožefovo se je vršil v Ljubljani občni zbor »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«, ki edina že skozi deset let druži v svoji sredi malokmetsko delavsko ljudstvo ter se edina bori za njegove pravične zahteve, v enaki meri pa skuša postopoma likvidirati staro fevdalno gospodarstvo in ga nadomestiti z moderno soci-jalno pravično ureditvijo obdelovalne zemlje in razsežnih gozdnih kompleksov tako, da bodijo v prvi vrsti vpoštevane življenjske potrebe širokih vrst slovenskega malokmetskega ljudstva. Vedno zvesta svojemu programu in svojim članom je Zveza s svojim neumornim delom in skrbjo za ureditev gospodarskega vprašanja malokmetskega in delavskega ljudstva, zastopajoča njegove socijalne interese, dosegla trdne uspehe, ki se ne kažejo le v sami zakonodaji o razlastitvi zemlje in gozdov, temveč in najgloblje, v takozvani socijalno-gospodarski prosvitljenosti slovenskega malokmetskega in delavskega ljudstva. Tudi poslednji občni zbor je v tem smislu razpravljal o doseženih uspehih Zveze ter o njenem delu v najbližji bodočnosti. Občnega zbora ee je udeležilo nad 200 zastopnikov »Pašnih in gozdnih zadrug« ter številno agrarnih interesentov iz vse naše banovine in čabarskega sreza, ki so skupno zastopali nad 20.000 malokmetskih in delavskih družin. S tovariškim nagovorom je otvoril občni zbor Zvezin predsednik Ivan Straži šar ter predal besedo Zvezinemu tajniku nar. poslancu Milanu Mravljetu, ki je uvodoma pre-dočil zborovalcem dosedanjo izvedbo agrarne reforme glede razlastitve fevdalnih veleposestniških gozdov. V svojem nadaljnem poročilu je orisal delovanje Zveze, ki se je po izidu zakona o likvidaciji agrarne reforme osredotočilo v ustanavljanju »Pašnih in gozdnih zadrug« kot agrarnih subjektov. V kratkem roku, ki ga je zakon določal, je bilo širom naše banovine ustanovljenih nad 200 »Pašnih in gozdnih zadrug«, ki so kot agrarni subjekti glasom zakona vložile na kr. bansko upravo prošnje za podelitev oziroma izkoriščanje razlaščenih gozdov. Šele na pobudo Zveze in novoustanovljenih zadrug so pričele vlagati prošnje za podelitev gozdov tudi občine kot agrarni subjekti. Šlo je takrat za istiniti gospodarski socijalni interes agrarnih interesentov ter za njih pravice, ki jim jih je zakon dajal; šlo je za važen zgodovinski trenutek, ki ga agrarni interesenti niso smeli zamuditi. Izvajanje zakona je danes v teku. Velik del agrarnega vprašanja je s tem rešen v prid in gospodarsko korist agrarnim interesentom; v tem pa se ravno oči-ftuje vsa nepopustljiva volja malokmetskega in delavskega ljudstva v trenutku, ko je šlo za pravice po zakonu. Od 65.402 hektarjev gozdov je bilo razlaščenih v prid agrarnim subjektom 44.702 ha. Vprašanje je, kdo bo te gozdove dobil in jih upravljal, kajti ponekod sta po dva prosilca, zadruga in občina. Zveza slovenskih agrarnrih interesentov nima ničesar proti občinam v krajih, kjer ni zadrug. Povdarja pa, da se agrarnih interesentov na noben način ne bo izločilo, ker je občina dolžna skrbeti tudi za svoje agrarne interesente. Kjer pa obstoje »Pašne in gozdne tadruge«, naj pa te prevzamejo upravljanje ter Nase zgodovinsko važno prizadevanje . v; U r . f / s tem se ni dobilo dokončne oblike. Zveza slovenskih agrarnih interesentov kot organizacija malokmetskega in delavskega ljudstva se bo tudi v bodoče borila za pravice agrarnih interesentov; kod doslej, bo tudi v bodoče na me-rodajnih mestih intervenirala in delala za tem, da se stvarne gospodarsko-socijalne potrebe agrarnih interesentov zadovoljivo rešijo, pravice malokmetskega in delavskega človeka pa zakonito zaščitijo. / Milan Mrovlje narodni poslanec Ob koncu svojega poročila je nar. poslanec M. Mravlje še podal poročilo o blagajniškem stanju. Povdarja] je, da Zveza v polni nieri upošteva sedanje težke gospodarske razmere ter njim skladno tudi razpolaga v štednji z izdatki. V nadaljevanju občnega zbora je v svojih izvajanjih tov. dr. Janže Novak podal pregleden uvod v resolucijo, o kateri je kasneje sklepal ' občpi zbor. Povdarja! je, da morajo biti gozdovi ; v celoti razlaščeni ter se je pri tej razlastitvi predvsem ozirati na socijalni ljudski interes. Obširno pa se je bavil z vprašanjem f« ■> »>r ih^StčivI v .i»tmim.it-* j&i' delavi. Je trajnejši in odgovarja bolj hlgijen- iz črnega ali rjavega boksa. Neobhod-VS6 vrste Ženskih ski:n zahtevam nego vsaka druga obutev, no potreben za elegantnega gospoda Ne glejte S3IIIO na in moških nogavic po najnižjih cenah! reklamo, temvei tudi na kakovost blaga! Za pomladanske izlete kupite svO' jim otrokom ta preizkušeni haferl-čevelj. INKUBAiTOfiG (valilnice) in ostalo opremo za perutninar-stvo nudi po najusodnejših pogojih K. KADLEC, tvornica inkubatorov Tpmerin. LUCIFER LUCIFER Ako hočete v Vaši sobi peklensko toploto, naročite original ~ peč višek sedanjosti, katere izdeluje edino Siilc C?©. Udantt % Ljubljana napisi, črke, hišne številke i. t. d vse v žganem emajlu LUCIFER * * LUCIFER Sslrišc;*? m toplomere naročajte v 11 g Mlekarni Krištof LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 60 11II V vsako kmetsko hišo Kmetijsko MaticoI Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu msfski hranilni m posojilni dom Jajca zet valenje od čistokrvnih štajerk, K hode lsland kokoši, Ohacki Kampbell rac, Indijskih te-: kačic in turških gosi, 1 ikor tudi 1 dan stare piščance in rs -ke razpošilja PRVO DRAVINJSKO !>«R\DXHSTVO B ŽAG\S, Slov. Konjice »- «5*5» hnnovl-^ DRUŠTVO REJCEV MALIH ŽIVALI Ljubljani Tavčarjeva CSodna) ulica 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt. hranil, št. 14.257 Brzojavi: „KMETSK1 DOM" Telefon štev. 28-47 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5 V«0/o brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/„ brez odbitka davka na rento Stanj« vlog nad 35,000.000 dinarjev // R zerve nad 900.000 dinarje« Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja, POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —12V, In od 3—4«/« le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12«/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomikov trg 3 Urednik: Janko Vičiu. — Izdajatelj; I v a u Pucelj. — Tiska tiskani* Merkur (predstavnik tiskarne: 0. Michalek), Ljubljana.