Itutèd vestnik
občin Ormož in Ptuj
VU ISSN 0042 - 0778
LETO: XXIX
Ptuj, II. junija 1992
U gGoT	Številka: 20
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
102. Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev /.a območje občine Ptuj izven mesta Ptuj
Ilustrativna priloga k Odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ptuj izven mesta Ptuja
104.	Odlok o spremembah odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin
105.	Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah
106.	Sklep o imenovanju načelnika Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj
107.	Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika komandirja Policijske postaje Ptuj
108.	Soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Ptuj
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
109.	Odredba o določitvi cen
102.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90 in 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 2. junija 1992 sprejela
ODLOK
O SPREJEMU PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejmejo se Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj (v nadaljnjem besedilu PUP), ki jih je Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota izdelal pod številko projekta 9/90-UP/PT februarja 1992.
2.	člen
S PUP se na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine Ptuj podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za vse, približno 63.650 ha veliko območje občine Ptuj izven mesta Ptuja in mestno območje Pil — S 20 Štuki lll-Ptuj, razen posamičnih območij, ki se po srednjeročnem družbenem planu občine urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti (v nadaljnjem besedilu Pl N), v času veljave teh načrtov.
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge, ki se nanašajo na mejo območja, prikaze iz prostorskih sestavin srednjeročnega in dologo-čnega družbenega plana občine, prikaze meril in pogojev za posege v prostor, obrazložitev teh meril in pogojev, in soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij
3.	člen
S tem odlokom se določa:
— meja območja;
—	funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
—	pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oz. drugih posegov v prostor na tem območju;
—	pogoje glede komunalnega urejanja območja;
—	druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor.
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
I OPIS MEJE OBMOČJA
4.	člen
Meje PUP-a so na zunanji strani meje občine Ptuj in na notranji strani meje območja mesta Ptuj.
Meje veljavnih Pl N, za katerih območja se PUP ne more uporabljati v času njihove veljave, so določene v odlokih o sprejemu teh načrtov.
2.	FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
5.	člen
PUP povzema funkcije območja, določene s srednjeročnim družbenim planom občine Ptuj.
V naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami.
a)	Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP-a.
b)	Kidričevo in Majšperk se opredeljujeta kot urbanizirani naselji.
c)	Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo se opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-sta-novanjska naselja.
d)	Za industrijske dejavnosti se rezervira območja: tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, »taborišča« v Kidričevem, industrijske cone Majšperk—Breg, tovarne v Dolanah in hladilnice v Slovenji vasi. Območje nekdanje gradbene baze ob kanalu se nameni za industrijske in obrtne dejavnosti. V Kidričevem ob železniški postaji in glavni cesti, se del zemljišč nameni za rezervat za obrtno cono. Železniška postaja Kidričevo in okolica se opredeljujeta za skladiščno in transportno območje.
e)	Kot spomenike naravne in kulturne dediščine se ureja območja, naselja, objekte, posa-
mezna drevesa in podobno, tako opredeljena s posebnimi predpisi in sicer: naselbinsko območje Ptujske gore, grad Bori z okolico, grad Dornava z okolico, krajinski park Šturmovec in drugi s predpisi opredeljeni spomeniki.
0 Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni območja: športne cone v Hajdo-šah, letališča v Moškanjcih, bazena in stadiona v Kidričevem ter bodočih igriščih pri gradu Bori.
Raba zemljišč in objektov ter naprav v bližini motela v Podlehniku se podreja turističnim in transportnim namembnostim.
Na območju ptujskega jezera, vinskih cest v Halozah in Slovenskih goricah ter Haloške transverzale se osnovnim funkcijam dodaja tudi turistična in rekreacijska funkcija.
Celotni območji Haloz in Slovenskih goric se opredeljujeta tudi kot turistični območji.
g) Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi območja: virov pitne vode, nahajališč rudnin, železniške proge, magistralnih plinovodov, avtoceste, hidrocentrale Formin, transformatorske postaje v Cirkovcah, glinoko-pa — deponije komunalnih odpadkov v Jane-žovcih in deponije odpadkov tovarne glinice in aluminija v Kidričevem.
a)	Kmetijske in gozdne površine
6.	člen
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na I. in 2. območjih kmetijskih zemljišč, se dopušča:
—	obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov;
—	gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope itd.);
—	gradnja objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru splošne ljudske obrambe in zaščite;
—	gradnja objektov za urejanje vodnega režima ž namenom, da se zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog, varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov:
—	širitev pokopališč:
—	melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha;
—	novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic;
—	dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje.
Na 2. območju kmetijskih zemljišč se dopušča tudi novogradnja, obnova in vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov. Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin se dopuščajo na tem območju graditi le v sklopu objektov kmetij oz. v neposrednem okolju stanovanjske hiše, razen čebelnjakov, rastlinjakov, senikov in ograj pašnikov ter ograj za zaščito pred divjadjo, ki se dopuščajo graditi tudi povsem samostojno.
Na zemljiščih, opredeljenih z DP kot gozdne površine, se dopušča:
—	novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje gozdnih cest, žičnic in drugih gozdno gospodarskih objektov in naprav, melioracij gozdnih zemljišč in lovskih objektov in naprav, razen lovskih domov, katerih lokacije se morajo predhodno opredeliti v DP;
—	dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po kateri je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje.
V	gozdovih, ki so s posebnimi občinskimi predpisi opredeljeni kot varovalni gozdovi, so dopustni le posegi po tem odloku in teh predpisih.
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska ali gozdna, se dopušča urejati tudi sprehajalne, jahalne in planinske poti, kolesarske steze in steze s športnimi napravami ter podobno, toda le po obstoječih poteh.
V	območjih, opredeljenih z DP kot območja, namenjena intenzivni živinski reji ali kmetijskim objektom, se dopušča novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav in drugih posegov v prostor za potrebe obstoječe ali razširjene dejavnosti, lahko pa tudi poljubne proizvodnje pod pogojem, da pretežna namembnost območja ostaja ista.
Gradnje, navedene pod 2., 3., 4., 5. in 7. alinejo (1. odst. tega člena), novogradnje na drugem območju kmetijskih zemljišč ter dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih za drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglaša posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, občinskega upravnega organa pristojnega za planiranje, občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora in varstvo okolja, in pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
b)	Urbanizirana stanovanjska območja
7.	člen
V	urbaniziranih stanovanjskih območjih Kidričevega in Majšperka se dopušča:
—	obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;
—	novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen kmetijskih;
—	novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih ter javnih objektov in naprav;
—	spreminjanja namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se pretežna namembnost območij ne spreminja.
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrsti obrti in industrije, prometni in športni ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, se praviloma ne dopušča graditi oziroma urejati v strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja.
Nadomestne gradnje se dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi bila nesmortna obnova starih objektov ali če so ti arhitektonsko nekvalitetni.
c)	Ostala naselja
8.	člen
V	kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopuščajo:
—	vsi posegi v prostor, navedeni v 7. členu,
—	novogradnja in dozidava kmetijskih ob-
jektov in naprav, pod pogoji, navedenimi v 7. členu.
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oz. urejati le na obodu naselja oz. v delih naselja, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.
d)	Območja, namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti
9.	člen
V	območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti, se dopuščajo:
—	vsi posegi v prostor, navedeni v 7. členu, razen novogradenj in dozidav stanovanjskih objektov;
—	novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod pogoji, navedenimi v 7. členu.
c) Spomeniki naravne in kulturne dediščine
10.	člen
Na spomenikih naravne in kulturne dediščine se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku in predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike.
Za posege v neposredno okolico spomenikov naravne in kulturne dediščine si je potrebno pridobiti soglasje pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
0 Območja rekreacijske in turistične rabe in turistična območja
11.	člen
V	območjih športne cone v Hajdošah, letališča v Moškanjcih, bazena in stadiona v Kidričevem ter bodočih igrišč pri gradu Bori se dopušča le posege za potrebe rekreacije, turizma in športa.
V	območju športne cone v Hajdošah se dopušča tudi širitev kanala in drugi posegi zaradi sanacijskih del.
V	območju letališča Moškanjci se dopuščajo tudi posegi za potrebe zračnega prometa.
V	območju turistične in transportne cone v bližini motela v Podlehniku se dopuščajo:
—	vsi posegi v prostor, navedeni v 8. členu;
—	gradnja in dozidava večjih transportnih in turističnih objektov in naprav —
pod pogoji, navedenimi v 8. členu, in pod pogojema, da so vsi dovoljeni posegi, razen vzdrževalnih del, izvedeni po navodilih in ob soglasju pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter da ne bodo ovirali gradnje avtoceste.
V	območju ptujskega jezera, vinskih cest in haloške trasverzale, se dopušča vse posege za osnovne namembnosti, opredeljene z DP, pod pogojem, da so, razen vzdrževalnih del, izvedeni po navodilih in v soglasju pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V	območju Haloz in Slovenskih goric morajo širitve naselij, novogradnje in prenove obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor tipološko izhajati iz krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne identitete krajine in naselja.
Ostala območja posebnih namembnosti
12.	člen
I.	V območjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po tem odloku in teh predpisih. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno domneva,
da vplivajo na vire pitne vode, ki še niso zavarovani s predpisi.
2.	V območjih rudninskih nahajališč — gramoznicah, glinokopih, kamnolomih in podobni, se dopuščajo:
—	novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine, njeno predelavo in prodajo;
—	sanacijski posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije —
pod pogojem, da je posamezno rudninsko nahajališče plansko opredeljeno.
Rudninska nahajališča, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi.
3.	V varovalnem progovnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80 m širokem pasu ob industrijskem tiru — računano od osi okrajnih tirov, se dopušča:
—	graditi objekte in naprave, visoke do 3 m, cevovode, elektr. in telefon, in telegrafske zračne linije in podzemne kable ter druge instalacije in naprave na oddaljenosti več kot 8 m od osi skrajnega tira oz. 6 m od osi industrijskega tira brez posebnih pogojev;
—	graditi vodnjake, vodovode in rezervoarje za vodo ter objekte, visoke od 3 m do 15 m, na oddaljenosti več kot 12 m od osi skrajnega tira oz. 8 m od osi industr. tira brez posebnih pogojev
—	graditi objekte in naprave večjih višin ter objekte iz lažje vnetljivih materialov oz. objekte, v katerih se hranijo vnetljive ali eksplozivne snovi, po pogojih posebnega republiškega predpisa; pod pogojem, da imajo zaščitene podzemne kovinske instalacije pred vplivom blodečih tokov.
Na drugačnih razdaljah se dopuščajo objekti in naprave graditi le ob soglasju republiškega upravnega organa pristojnega za promet.
4.	V območjih magistralnih plinovodov se dopušča:
—	posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda;
—	posege po konkretni osnovni planski opredelitvi
pod sledečimi pogoji:
—	k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v zaščitnem pasu plinovoda, ki sega po 200 m na vsako stran osi plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda;
—	k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran osi plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; V tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov.
5.	V območju avtoceste se dopušča:
—	posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtoceste ter objektov in naprav povezanih z avtocesto;
—	posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem, da ne bodo ivirali posegov v zvezi z avtocesto.
Gradnja avtocete mora upoštevati pogoje namakanja kmetijskih zemljišč.
6.	V območju hidrocentrale Formin, kanala z brežinami in jezu pri Markovcih se dopušča:
—	novogradnje, dozidave, vzdrževanje in obnova objektov in naprav za potrebe hidrocentrale, elektrodistribucije in namakalne sisteme;
—	prečkanja infrastrukturnih objektov in naprav.
7.	V območju transformatorske postaje Cirkovce se dopušča le posege za potrebe te postaje.
8.	V območju glinokopa — deponije komunalnih odpadkov v Janežovcih se dopušča:
—	novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje rudnine oz. za deponiranje in sortiranje komunalnih odpadkov, za predelavo rudnine in odpadkov ter za prodajo teh proizvodov;
—	sanacijske posege.
9.	V obmoijih deponij odpadkov Tovarne glinice in aluminija Kidričevo se dopušča:
—	novogradnja, dozidava, vzdrževanje in obnova objektov in naprav za deponiranje, sortiranje, predelavo in prodajo odpadkov oz. proizvodov predelave ter za poljubne proizvodne namene;
—	sanacijske posege.
Območja, za katera je z DP predvidena izdelava Pl N
13.	člen
V	območjih, za katera je z DP predvidena izdelava Pl N, se dopuščajo:
—	novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrežvanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih;
—	vzdrževanje objektov in naprav;
—	obnova objektov in naprav;
—	prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;
—	pripravljalna dela za izvedbo Pl N.
Posegi po 3. in 4. alinei se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe PIN.
3.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU
Parcelacija
14.	člen
Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. K sistemom parcelacije morajo bili pridobljena navodila in soglasja pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Osnovna urbanistična načela
15.	člen
1.	Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja. V območjih Haloz in Slovenskih goric se dopušča le širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh naselij.
2.	Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
—	izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb;
ohranja pogled na javne in druge večje zgradbe, značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete;
—	gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanje lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega;
—	morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja.
3.	Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede;
—	izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti;
—	ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete;
—	lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov, oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov;
—	morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih.
V	območju Haloz in Slovenskih goric mora tudi likovna podoba objektov in pomožnih objektov izhajati iz krajevnih tradicionalnih značilnosti.
Odmiki
16.	člen
Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev. Če so, po krajevni tradiciji, objekti oz. pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopuščajo zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi po krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi tudi, če tako narekuje oblikovanost terena, pod pogojem, da bodo zavarovane koristi soseda in da se zadosti sanitarnim in požarnim zahtevam. Minimalni odmiki od
parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo dovoljenja.
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena, višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid. Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom.
Oddaljenost novogradenj od cestnega sveta se dopušča minimalno:
—	za industrijske, rudarske in druge gospodarske objekte in naprave od magistralnih cest 100 m, regionalnih 60 m in lokalnih 30 m;
—	za stanovanjske, poslovne, pomožne objekte od magistralnih cest 60 m, regionalnih 20 in lokalnih 10 m.
Bližje cest se dopuščajo novogradnje, če gre že za začete gradbene predele in sicer na tako razdaljo kot je pri obstoječih objektih.
Izjeme glede oddaljenosti od ceste glede zgornjih določil so dopustne le ob soglasju upravljalca konkretne ceste.
Gabariti objektov in strehe
17.	člen
Dopušča se le gradnje, glede na krajevne, tradico-nalne značilnosti, pritličnih ali visokopritličnih objektov, z izkoriščenim podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike.
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje.
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta se dopušča v razmerju 1:1,5, do 1:2. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne, večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte.
Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35° do 45° in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke. Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.
Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil.
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 0,5 m. Na gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo.
Okna, balkoni in fasadne obdelave
18.	člen
Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi lesenimi polkni.
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora biti praviloma lesena s pokončno strukturo.
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti gladki in svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih barvnih odtenkih. Leseni deli se morajo praviloma barvati v srednjetemnih barvnih odtenkih authtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži.
Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma bit izvedeno prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti.
Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten, in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti.
Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija zunanjosti.
Novogradnje zahtevneje oblikovanih objektov
19.	člen
Večstanovanjske objekte, šole, gasilske in kulturne domove, verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se v Kidričevem in Majšperku dopušča graditi tudi večetažno, v ostalih območjih PUPa pa tudi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za goriva, ter objektov mejnih prehodov, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbani-.stično postavitev in oblikovno podobo teh objektov iodobri občinska strokovna komisija za urejanje prostora.
Oblikovanje objektov v območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena.
2Ò. člen
V območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah (n.pr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji:
—	izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini;
—	izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v pokrajini;
—	oblikovanje objektov in naprav mora biti estetiko, idejne rešitve pomembnejših objektov pa mora odobriti občinska strokovna komisija za urejanje prostora;
—	izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav.
Urejanje prostega prostora
21.	člen
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le, če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna inštitucija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in me-lioriranih vodotokov, žive meje in podobno.
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.
Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oz. obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po 9. (očki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUPa, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
Izkopi v rudninskih nahajališčih se morajo sproti sanirati.
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje autohtoni del ureditve okolja. Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz žive meje iz autohto-nih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, česmin, trdoleska, dobro-vita, brogovita, krhlika in podobno. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, betonskih elementov, in odpadnih materialov. Ograje se ne dopuščajo graditi višje kot 1,2 m, razen ograj za zaščito pred divjadjo, ki so lahko visoke do 1,5 m.
Najmanjše dopustne razdalje ograj od cestnega sveta so od magistralnih cest 10 m in od regionalnih ter lokalnih cest 3 m. Bliže cest se dopuščajo postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu in če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovo-Ijenj.
Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega in 25. člena.
Oblikovanje večjih objektov urbanistične opreme
22.	člen
Večje objekte urbanistične opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodajne kioske in stojnice in podobno, se dopušča postavljati pod sledečimi pogoji: oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalo arhitekturno tipologijo in k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov morata biti pridobljeni soglasji pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine ter občinske strokovne komisije za urejanje prostora.
Prodajne kioske in stojnice se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti).
Postavljanje reklam, napisov in spominskih ter drugih obeležij
23.	ilen
Postavljanje obeležij se dopušča le z ustreznim dovoljenjem občinskega upravnega organa za urejanje prostora. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč. Vrsta dovoljenja je odvisna od velikosti obeležja in vpliva na podobo krajine ali naselja.
4.	POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
Splošni pogoji in merila
24.	člen
Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji:
—	istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede priključkov;
upoštevati se morajo tradicionalne pvezave med
kraji;
omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo;
—	omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin, če je le mogoče, naj ne prečkajo značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prosto zračne vode, ceste in plinovod;
—	v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo velja tudi za obnovo;
—	praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu«
—	za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki;
—	na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste;
—	večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske, in črpalne postaje, vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati neupadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z zelenjem.
Posebni pogoji prometnega urejanja
25.	člen
Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.
Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto.
Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m
Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti.
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih sten.
Posebni pogoji urejanja vodovoda
26.	člen
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj priključiti. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju sanitarne inšpekcije.
izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni izvedbi javne kanalizacije. Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini objektov z večjo požanro obremenitvijo in specifičnih objektov s požarnega vidika.
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oz. zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m.
Posebni pogoji urejanja kanalizacije
27.	člen
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje priključiti.
V kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske vode, temveč se odvajajo posebej.
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo odvajati prek lovilcev olj in maščob.
Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo.
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka.
Posebni pogoji urejanja električnega omrežja
28.	člen
Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitjo ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov za posamezna naselja mora odobriti občinska strokovna komisija za urejanja prostora.
Odlagališča odpadkov
29.	člen
Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi Pl Na.
5.	DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
Posebno zahtevni posegi v prostor in pomembnejši posegi v prostor na občutljivih območjih
30.	člen
Ce so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PUPa, temveč se morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati s PIN.
Pl N se mora izdelati:
—	za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij:
—	za večjo preobrazbo prostora ali za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja;
—	če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in zahtevnejše strokovne podlage;
—	če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora.
Posebni sanitarni pogoji
31.	člen
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča. Za postavitev gnojnih in gnojničnih jam si je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te starosti.
Posebni protipožarni pogoji
32.	člen
Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi.
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte.
Za postavljanje rezervoarjev za kurilno olje in dimnikov, ki niso bili predvideni z gradbenim dovoljenjem, ter za postavljanje prodajnih plinskih skladišč si je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Posebni geološki pogoji
33.	člen
Za novogradnje na gričevnatih predelih Haloz in Slovenskih goric se morajo pridobiti predhodni geološki pogoji.
Pogoji za obrambo in zaščito
34.	člen
Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in drugih območij v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri gradnji in urejanju okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih objektov in naprav tér posegih v prostor, pomembnih za obrambo in zaščito, se morajo upoštevati pogoji občinskega upravnega organa, pristojnega za obrambo in zaščito.
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah jezov, nasipov ali drugih elementov hidrocentral, mora občinski upravni organ za urejanje prostora investitorja opozoriti na možne nevarnosti.
Pri terenskih obrambnih vajah se dopuščajo le tisti posegi, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje.
Omejitve v zvezi z varnostjo zračne plovbe.
35.	člen
V	ožji in širši coni letališča Moškanjci ter v smereh zračnih poti, se morajo, pri posegih v prostor, upoštevati višinske omejitve prikazane v grafičnem delu PUPa. Visoki objekti (visoke stavbe, dimniki, antenski stolpi, daljnovodi, ipd.) se gradijo, postavljajo in zaznamujejo na predpisan način.
Omejitve v bližini deponije rdečega blata
36.	člen
V	pasu, ki sega 800 m od deponije rdečega blata tovarne v Kidričevem, se ne dopušča novogradnja bivalnih objektov. Po izvedbi sanacije odlagališča se pogoj ustrezno spremeni.
Deponija plodne zemlje
37.	člen
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa.
Omogočanje dostopnosti osebam na invalidskih vozičkih
38.	člen
Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozičke.
Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozički.
Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje nivoje.
Merila za določanje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin
.	39. člen
Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin se določajo s posebnim občinskim predpisom in se dopuščajo graditi le pod pogoji tega predpisa in tega odloka.
Merila za določanje gradbenih parcel
40.	člen
Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo — funkcionalno zemljišče.
Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave, in podobno.
Gradbene parcele za predvide.ie objekte ali naprave se določa na osnovi:
—	velikosti in oblike objekta ali naprave;
—	namena, predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali naprave;
—	oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov;
—	velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil objekt ali naprava.
Gradbene parcele za običajne tipe objektov ne smejo meriti manj kot:
—	enodružinske stanovanjske hiše *- 3 are (izjema vrstne hiše);
—	vinske kleti in počitniške hišice 1,5 ara;
—	pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin — dvojna tlorisna površina objektov.
Rušitev objektov
41.	člen
Za rušitev vseh objektov, razen pomožnih, si je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Občinska strokovna komisija za urejanje prostora in komisija za presojo ustreznosti posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
42.	člen
Za strokovno presojo zahtevnejših novogradenj, prenov in drugih posegov v prostor, ki se ureja s PU-Pom, izvršni svet SO imenuje posebno strokovno komisijo.
Za presojo ustreznosti posegov, navedenih v 7. odstavku 6. člena tega odloka, izvršni svet SO imenuje
posebno komisijo v sestavi, kot je navedena v istem odstavku.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	Člen
Sanirati se mora vire prekomernega hrupa, škodljivih zračnih emisij, škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, prevelikih smradnih emisij ter emisij v zemljo: določene vrste proizvodnje, večje kotlovnice, prometnejše ceste, disko klube, rekreacijske objekte, večje hleve, odlagališča odpadkov, kanalizacije brez čistilnih naprav, neustrezne greznice in gnojišča in podobno.
Skrajni rok za ekološko sanacijo je leto 2000, če ni s posebnimi predpisi ali sanacijskimi programi že drugače določeno.
44.	člen
Do leta 2000 se morajo izdelati načrti za celovito urejanje večjih in pomembnejših naselij. Ti načrti se sprejmejo kot posebne strokovne podlage PUPa za urejanje teh naselij.
Do leta 2000 se morajo vizuelno sanirati:
—	proizvodni objekti in objekti za intenzivno živinsko proizvodnjo oz. območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo);
—	opuščena rudninska nahajališč;
kot vizuelno najbolj degradacijski elementi v območjih PUPa.
45.	člen
S sprejemom PUPa prenehajo veljati urbanistični red in vsi zazidalni načrti, ki so bili za območje Pl Pa sprejeti po zakonu o urbanističnem planiranju.
46.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
47.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-1/90-4 Datum: 2/6-1992
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJH ER
ILUSTRATIVNA PRILOGA
k odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ptuj izven
mesta Ptuja
VSEBINA:
I.	Veljavni prostorski izvedbeni načrti na območju občine Ptuj izven mesta Ptuja
II.	Ureditvena območja, za katera se, z družbenim planom za obdobje 1986—1990, dopolnjenim 1991, predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov
III.	Predpisi, ki so omenjeni v Prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj
I.	VELJAVNI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI NA OBMOČJU OBČINE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ:
1.	Spremembe zazidalnega načrta (ZN) Majšperk — Breg, stanovanjska namembnost, površina 0,5 ha, objava 23/88
2.	ZN Dornava — Dom, inštitucifdca, 6,32 ha, 38/88
3.	Ureditveni načrt (UN) za območje P 3 — K 1 Desenci, kmetijska, 270'ha, 22/89
4.	UN za območje P 1 — K I Pesniška dolina, Trnovski potok, kmetijska, 300 ha, 33/89
II.	UREDITVENA OBMOČJA, KATERA SE, Z DRUŽENIM PLANOM ZA OBDOBJE 1986-1990, DOPOLNJENIM 1991, PREDVIDEVA IZDELAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV
1.	Ureditveno območje P 2 — K I Pesniška dolina, kmetijska 100 ha, UN
2.	Ureditveno območje P 3 — P 2 Janežovci, glinokop, komunalni odpadki, . 10,38 ha, UN
3 Ureditveno območje P 5 K I Tibolci, Sejanski potok, kmetijska, 80 ha, UN
4.	Ureditveno območje P 8 — I I Dornava — grad, institutska, 26,92 ha, UN
5.	Ureditveno območje P 9 — R I Muretinci — golf, rekreacijski center, 83,64 ha, UN
6.	Ureditveno območje P 10 — Pl Slovenja vas (Košaki), industrijska,
30.48	ha, ZN
7.	Ureditveno območje P 13 — S 6 Nova vas pri Markovcih (Novi jork) SKP, 8, ha, ZN
8.	Ureditveno območje P 16 — S 4 Njiverce I, stanovanjsko poslovna, 14,84 ha, ZN
9.	Ureditveno območje P 16 — P 2 Železniška postaja Kidričevo, skladišča,
7.48	ha, ZN
10.	Ureditveno območje P 16 — 01 Obrtna cona — Kidričevo, obrtna dejavnost, 3,20 ha, ZN
11.	Ureditveno območje P 17 K 1 Dolina Dravinje, kmetijska, 200 ha, UN
12.	Ureditveno območje P 19 — S 5 Majšperk I, stanovanjsko poslovna, 20,76 ha. del ZN
13.	Ureditveno območje P 19 — S 7 Breg, stanovanjsko poslovna, 27,25 ha, ZN
14.	Ureditveno	območje	P	19	—	P	I	Breg, industrijska, 12,56 ha, ZN
15.	Ureditveno	območje	P	20	—	S	I	Ptujska gora, SKP, 9,16 ha, UN
16.	Ureditveno	območje	P	20	-	S	2	Stogovci, SKP, 1,88 ha, UN
17.	Ureditveno	območje	P	23—	P	I	Dolane, industrijska, 6,36 ha, ZN
18.	Ureditveno območje P 23 — R I Borl-Veliki vrh, rekreacija, 73,23 ha, UN
19.	Ureditveno območje P 23 — Kul Bori—grad —Dolane, kulturna dediščina, 12,20 ha, UN
20.	Ureditveno območje avtoceste Šentilj —Macelj, odsek Hajdina —Macelj, lokacijski načrt (LN)
21.	Ureditveno območje avtoceste Šentilj—Macelj, odsek Miklavž—Hajdina, LN
III.	PREDPISI, KI SO OMENJENI V PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE OBČINE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ
1.	Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, 14/79
2.	Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, 35/89
3.	Odlok o varovalnem gozdu v okolici Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem, 6/67
4.	Odlok o razglasitvi varovalnega gozda v okolici mesta Ptuj 5/69
5.	Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Ptuj, 16/80, 24/82, 38/86, 4/90, 3/91 in 32/91
6.	Odlok o ravnanju s plodno zemljo, 23/88
7.	Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob ind. tiru Ur. I. SRS št. 2/87
8.	Zakon o varstvu pred požarom. Ur. I. SRS, 2/76, 15/84
10.	Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic, Ur. I. SRS, 10/85
11.	Zakon o zračni plovbi (Uradni list SFRJ št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90) - 124. do 127. člen
12.	Odlok o odločitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, 34/86 in sprememba št 192
13.	Zakon o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih Ur. list SFRJ, št. 64/73
14.	Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih, ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport, Ur. list SFRJ, št. 26/85.
15.	Pravilnik o zaznamovanju stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter letališke ploščadi na letališču (Ur. list SFRJ št. 47/79)
16.	Določila o višini in položaju objektov, instalacij in ovir v bližini letališča in njihovo zaznamovanje — to je 52. do 74. člen Pravilnika o načinu zaznamovanja stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez na civilnih letališčih ter o nameščanju orientacijskih znamenj na objekte v coni civilnih letališč (Uradni list SFRJ, št. 24/66), ki so še v veljavi po določbi 197. člena pravilnika citiranega pod točko 15.
104.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 2. odstvka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/74, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90 in 25/90) je Skupščina občine Ruj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 2. junija 1992 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O DOLOČITVI OBJEKTOV ZA POTREBE OBČANOV IN NJIHOVIH DRUŽIN
I.	člen
2.	člen Odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 34/86) se spremeni tako, da se glasi:
»Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin se po tem odloku štejejo:
—	prizidki k stanovanjskim hišam do 25 m' tlorisne površine,
—	lesne in zidane drvarnice, shrambe in steljnike, če ne presegajo v skupni površini 25 m! tlorisne površine,
—	leseni ali zidani kurniki, zajčniki in hlevi za drobnico, če ne presegajo v skupni površini 16 m' in se postavijo na območjih, kjer reja ni prepovedana s posebnim predpisom,
—	čebeljnjaki v tlorisni površini največ 30 m’,
—	lesene, zidane ali betonske montažne garaže za osebni avto, če ne presegajo 20 m' tloir-sne površine,
—	nadstrešniki pri gospodarskih objektih v tlorisni površini največ 60 m1,
—	rastlinjaki in leseni kozolci v tlorisni površini največ 40 m!,
—	vrtne ute v tlorisni površini največ 15 m1,
—	stolpni silosi za shranjevanje živinske krme v višini največ 5 m in koritasti silosi za hra-njevanje živinske krme prostornine največ 180 m'.
—	ograje visoke največ 1,2 m razen ograj za zaščito pred divjadjo, ki so lahko visoke do 1,5 m in ureditve utrjenih površin,
—	podporni in oporni zidovi ter obloge brežin.
Na isti parceli je z izjemo silosov za shranjevanje živinske krme in rastlinjakov mogoče postaviti le en istovrstni objekt.
Pomožne objekte je dovoljeno graditi le v sklopu objektov kmetije oz. v neposredni bližini stanovanjske hiše, z izjemo čebelnjakov, rastlinjakov, senikov in ograj pašnikov ter sadovnjakov.
Strehe pomožnih objektov morajo biti simetrične, z izjemo ozkih prizidkov, na katerih se dopušča izvedba enokapne strehe.
Kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in barvi kritin iz žgane opeke. Naklon strehe ne sme biti večji kot 45°
2. člen
V prvem stavku 5. člena se beseda »potrdilo« nadomesti z besedami »odločbo o priglasitvi manjših gradbenih del«.
Zadnji stavek se črta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-6/86-4 Datum: 2/6-1992
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJ H ER, s. r.
105.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90) in 240. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 2. junija 1992 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH
1.	člen
V 1. odstavku 10. člena Odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19/91 in 25/91) se črta 9. alinea in besedilo »Uprava za družbene prihodke«.
Črta se 19. člen.
2.	člen
Spremembe tega odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-1/86 Datum: 2/6-1992
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER, s. r.
106.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 238. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 5/78 in 2/82), 10. člena Odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 11/91) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji dne 2/6-1992 sprejela
SKLEP
o imenovanju načelnika Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj
1.
FRIDL-GRAH Metod, diplomiran pravnik, rojen 28/7-1959, v Murski Soboti, stanujoč v Ptuju, Kajuhova 3 se imenuje
z 2/6. 1992 za načelnika Oddelka za notranje zadeve občine Ptuj.
2.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Št.: 108-5/90-1 Dne: 2/6-1992
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER
107.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 41. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list RS, št. 28/80, 38/88, 27/89, 19/91, 4/92) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90) in 26. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/91) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 2. junija 1992, sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju namestnika komandirja Policijske postaje Ptuj
1.
Robert BRATKOVIČ, rojen 24/7-1953 se razreši z 31/3—1992
dolžnosti namestnika komandirja Policijske postaje Ptuj.
2.
Silvester SKOK, rojen 24/12-1954 se imenuje s 1/4-1992
za namestnika komandirja Policijske postaje Ptuj.
3.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož inn Ptuj.
Številka: 111-38/79-1 Datum: 2/6-1992
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER
108.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 29. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 2. junija 1992 sprejela
SOGLASJE
K IMENOVANJU DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ
1.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Henrika ŽLEBNIKA, dr. med. spec. za direktorja Zdravstvenega doma Ptuj.
2.
Soglasje se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 108-7/92-1 Datum: 2/6-1992
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh RAJHER
109.
Na podlagi 3. in 10. člena Zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91) in I. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št. 2/91) ter 1. člena Odloka o spremembi odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št. 33/91) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 63. seji, dne 4/5-1992 sprejel
ODREDBO O DOLOČITVI CEN
1.	člen
S to Odredbo se kot ukrep določitve cen predpišejo najvišje cene na področju stanovanjske dejavnosti in izdaja soglasja k cenam na področju komunalne dejavnosti, zdravstvenega in socialnega varstva ter finančne, tehnične in poslovne storitve.
2.	člen
Najemnine za poslovne prostore, ki so jih podjetja in pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
3.	člen
Podjetja, pravne osebe in nosilci samostojnega osebnega dela, ki opravljajo spodaj navedene dejavnosti, morajo pred spremembo cen pridobiti soglasje Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj:
1.	Komunalne dejavnosti
—	dimnikarske storitve
—	pogrebne storitve
2.	Zdravstvo in socialno varstvo
—	dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok (otroški vrtci, jasli)
—	socialno varstvo odraslih oseb (dom upokojencev)
3.	Finančne, tehnične in poslovne storitve
—	storitve tržnice na drobno.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati Odredba o določitvi cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/92, 11/92 in 17/92).
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/6-1992.
Štev.: 381-27/78-2 Datum :4/5-1992
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Branko Brumen, l.r.
Uradni vestnik ob6in Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevilk pa ie skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska QZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.